O \u017eivljenjski usodi apostola Mateja, priljubljenega ljudskega svetnika nam ni mnogo zanesljivo znanega, ki bi moglo obstati tudi pred zgodovinsko kritiko. Iz izro\u010dila poznej\u0161ih cerkvenih pisateljev, nosi o\u010ditne poteze legende. Matejev evangelij je bogoslovna mojstrovina in obstaja domneva, da se pripisuje evangelij temu apostolu.\u00a0 Matej je duhovni prednik, za\u010detnik izro\u010dila, ki se izteka v Matejev evangelij. Prav radi in lahko si predstavljamo, da je ta apostol s posebno ljubeznijo zbiral besede svojega Gospoda in U\u010ditelja, jih sestavljal, primerjal in izro\u010dal dalje in tako ustvarjal temeljni zaklad zbirke Gospodovih besed, ki je poleg Markovega evangelija postala najva\u017enej\u0161i vir za evangelista \u00bbevangelija po Mateju\u00ab.<\/p>\n
V evangeljskih prizorih so Gospodove besede zajete kakor dragoceni kamni, druge Gospodove besede so sestavljene v izdelane \u00bbgovore\u00ab. Pripadal je najo\u017ejemu Jezusovemu krogu u\u010dencev, k zvestim, ki jih U\u010denikovi neuspehi niso prestra\u0161ili, da ne bi verovali v njegovo poslanstvo. Matejev evangelij ga v seznamu apostolov imenuje kot cestninarja, Markov evangelij pa kot cestninar Levi, sin Alfejev. Cestninarja Levija Mateja, ki je za tiste \u010dase opravljal ni\u010d kaj \u010dastno slu\u017ebo pobiranja cestnine, je sede\u010dega ob mitnici zagledal Jezus in mu rekel: \u00bbHodi za menoj!\u00ab Vstal je in \u0161el za njim. Cestninarji ali mitni\u010darji so pri pobiranju pristojbine na mitnicah dostikrat ljudi grdo odirali, zato so bili pri Judih na najslab\u0161em glasu; stavili so jih v isto vrsto kakor pogane in o\u010ditne gre\u0161nike, roparje in razbojnike. Farizeji niso marali z njimi imeti nobenih stikov.<\/p>\n
Matej se ni odzval Jezusovemu pozivu, ker je mislil, da je to bogat gospod, ki bi mu imel pla\u010dati veliko cestnino ali pristojbino. Matej je vedel, da pri Jezusu ne bo zaslu\u017eka, saj je bil reven, tako reven, da ve\u010dkrat ni vedel, kam bi truden lahko glavo polo\u017eil. Vedel je, komu se je odzval: Sinu \u010dlovekovemu, ki je imel oblast odpu\u0161\u010dati grehe in je gre\u0161nemu ljudstvu oznanjal bo\u017eje usmiljenje.<\/p>\n
Matej je bil tega poziva tako vesel, da je za slovo od osovra\u017eenega poklica in ker je postal Jezusov u\u010denec, napravil v svoji hi\u0161i gostijo, katere se je poleg Jezusa in u\u010dencev udele\u017eili tudi mnogi cestninarji. S tem se je Jezus na nek na\u010din v tej dru\u017ebi poni\u017eal, danes bi rekli \u00bbdeklasiral\u00ab.\u00a0 Jezus se je zavestno dru\u017eil s cestninarji in gre\u0161niki. S takim ravnanjem v prispodobi ho\u010de re\u010di, da je pri\u0161el, da kli\u010de gre\u0161nike \u2013 in kli\u010de vse, kajti vsi so gre\u0161niki.<\/p>\n
Pozvani je posredoval Jezusovo pri\u010devanje dalje, postal je u\u010denec, apostol, pravi \u00bbbo\u017eji dar\u00ab svetu. Nekdaj zani\u010devani cestninar je, prerojen v milosti, postal sam posredovavec milosti in \u00bbpridigarja na gori, ki nam jo je v evangeliju ohranil, vsa stoletja s svojimi blagri tola\u017ei in dviga uboge in krotke, \u017ealostne in la\u010dne, usmiljene in \u010diste, miroljubne in trpe\u010de.<\/p>\n
Lahko si predstavljamo, da je branja in pisanja ve\u0161\u010di cestninar v letih po Jezusovi smrti ustvaril temelj poznej\u0161ega, po njem imenovanega evangelija. Razloge ali vsaj namige na to spoznamo iz njegovega pisanja, v katerem sre\u010dujemo nenavadno pogoste izraze s podro\u010dja financ, denarstva in davkarstva, ki jih vsebuje Matejev evangelij; evangelist navaja ve\u010d vrst denarja kakor drugi evangelisti in uporablja prav posebna imena.<\/p>\n
Med evangeliji je Matejev najdalj\u0161i; obsega 28 poglavij. Velik del evangelija zavzemajo Kristusovi govori. Oblikovno in glede na celotno sestavo je Matejev evangelij med vsemi najbolj umetno zasnovan. Kristusovih govorov in dogodkov ne podaja v \u010dasovnem, marve\u010d v snovnem redu. Pripovedovanje je mirno, ponekod kar slovesno.<\/p>\n
Svetnika upodabljajo s \u010dlovekom ali angelom kot simbolom prvega evangelija, s knjigo, z me\u010dem ali s helebardo (tudi s sulico), z mo\u0161njo ali okroglo pla\u010dilno de\u0161\u010dico, kakr\u0161ne so uporabljali cestninarji. Kot svojega patrona ga \u010daste finan\u010dni in dav\u010dni uradniki, cariniki, menjalci, knjigovodje.<\/p>\n
<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
O \u017eivljenjski usodi apostola Mateja, priljubljenega ljudskega svetnika nam ni mnogo zanesljivo znanega, ki bi moglo obstati tudi pred zgodovinsko kritiko. Iz izro\u010dila poznej\u0161ih cerkvenih pisateljev, nosi o\u010ditne poteze legende. Matejev evangelij je bogoslovna mojstrovina in obstaja domneva, da se … Beri naprej