Navada je, da se vsi \u017eupnijski sodelavci, od \u010dlanov \u017dPS, klju\u010darjev, pevcev, bralcev, pa vse do krasilk, enkrat letno podamo na kraj\u0161o, pa zaradi tega ni\u010d manj zanimivo romarsko pot. Tokrat smo\u00a0poromali k Materi bo\u017eji na Svete gore nad Sotlo (527 m), ki je ena izmed\u00a0\u0161estih uradnih romarskih poti v \u0160kofiji Celje in\u00a0ena izmed dveh podru\u017eni\u010dnih cerkva v \u017eupniji Sv. Peter pod Sv. gorami (poleg te \u0161e Sv. Kri\u017e, Vinja gora). \u017dupnija \u0161teje pribli\u017eno 1400 prebivalcev in spada v dekanijo Kozje. Hkrati pa smo se z veseljem odzvali povabilu\u00a0dru\u017eine Simona Rogine iz Bistrice ob Sotli 31, ki nam ga je v njihovem imenu v znak velike hvale\u017enosti, posredoval g. Tone Ro\u017ei\u010d iz Zakla.\u00a0Ob lanski vremenski ujmi, ki je zajela te kraje, je bil\u00a0g. Ro\u017ei\u010d pobudnik pomo\u010di v obliki ve\u010dje koli\u010dine hrane za \u017eivali na njihovi kmetiji.\u00a0S povabilom smo se \u010dutili po\u010da\u0161\u010dene in se veselili snidenja.<\/p>\n
Na pot smo se odpravili dobro razpolo\u017eeni, skraj\u0161ana molitev ro\u017enega venca\u00a0je dosegla svoj namen. Ob\u010dudovali smo lahko valovito kozjansko pokrajino, hrib\u010dke, posejane s cerkvicami in kaj kmalu smo prispeli na cilj. Med rahlim vzponom\u00a0proti Marijini cerkvi, ki je osrednji del romarske poti, smo ob\u010dudovali Kri\u017eev pot in Bo\u017ejo nogo.\u00a0V cerkvi\u00a0nas\u00a0je\u00a0prijazno sprejel g. \u017eupnik in nas seznanil z najpomembnej\u0161imi podatki ter zanimivostmi\u00a0romarske poti.<\/p>\n
Cerkev je morala stati \u017ee vsaj v 13. stol., saj se hrib imenuje hrib Sv. Marije ali hrib Na\u0161e Gospe. Posve\u010dena je Marijinemu rojstvu, ki ga praznujemo 8. septembra. Oko romarjev najve\u010dkrat pritegne Marijin prestol v ladji, saj jim je bli\u017ee kot glavni oltar. K Mariji z Jezusom v naro\u010dju se zatekajo s svojimi te\u017eavami in pripro\u0161njami. Zanimivost je, da kip preobla\u010dijo in da imata Marija in Jezu\u0161\u010dek shranjenih okoli 30 razli\u010dnih oblek.<\/p>\n
Malo ni\u017ee od Marijine cerkve je postavljena kapela sv. Jurija, pozidana na \u017eivi skali. Nastala je v predromanski dobi, br\u017ekone v 9. in 10. stol., v listinah pa se prvi\u010d omenja \u0161ele l. 1545. Malo pred njo je pozidana kapela sv. Martina, prvi\u010d omenjena l. 1545, ki je prav tako pozidana na \u017eivi skali in ima predromansko pravokotno ladjo. Tik nad Marijino cerkvijo se nahaja kapela, posve\u010dena sv. Sebastjanu in sv. Fabijanu (Bo\u0161tjanova kapela), edina postavljena pre\u010dno na sedlo, pozidana verjetno v 1. pol. 15. stol. Prav na vrhu grebena je postavljena \u0161e zadnja kapela, ki je od l. 1893 posve\u010dena Lur\u0161ki Materi Bo\u017eji.<\/p>\n
Na\u0161a \u017eupnija in nekateri njeni posamezniki so bili in so \u0161e vedno zelo povezani s to \u017eupnijo. Na\u0161 nekdanji \u017eupnik, g. Adolf Pikl (1914 \u2013 1994), rojen v Gotovljah, pokopan na Gomilskem, je bil na to \u017eupnijo ume\u0161\u010den leta 1950 in je tu deloval v zelo te\u017ekem obdobju za slovensko Cerkev. Z na\u0161imi gostitelji je bil tesno povezan. Leta 1934 je bil na to \u017eupnijo ume\u0161\u010den na\u0161 rojak, \u017eupnik Janez Ran\u010digaj (1893 \u2013 1942) iz Gomilskega, ki je bil na njo zelo navezan, o \u010demer pri\u010da ustno izro\u010dilo, ki nam ga je podal doma\u010di g. \u017eupnik. Leta 1942 je umrl v tabori\u0161\u010du Jesenovac in bil vr\u017een v Savo. Od leta 2005 \u017eupnijo vodi \u017eupnik Damjan Kej\u017ear, kateremu ne zmanjka na\u010drtov, da bi neko\u010d ta zelo znana romarska pot ne izgubila svoje prepoznavnosti. Pred Marijino cerkvijo je bilo namre\u010d mo\u010d videti nastajanje kipa s podobo bla\u017eenega \u0161kofa A. M. Slom\u0161ka (1800 \u2013 1862), ki se je tu zelo rad oglasil, ma\u0161eval in pridigal pred glavnim oltarjem. Na zahvalno nedeljo, 4. 11., bo kip blagoslovil \u0161kof Metod Pirih. Neko\u010d ta cveto\u010da bo\u017eja pot je zamrla v \u010dasu jo\u017eefizma, v \u010dasu Antona Martina Slom\u0161ka in po zaslugi dveh prizadevnih \u017eupnikov Stepi\u0161nika in Sevnika, pa je ponovno za\u010dela pridobivati na veljavi. Sem so mno\u017ei\u010dno romali iz obeh strani meje in to je ena izmed posebnosti. Zadnje romanje na\u0161e \u017eupnije na to romarsko pot je bilo leta 1992, \u0161e pod vodstvom g. \u017eupnika Pikla, ki je na vsak na\u010din hotel v hrib poromati pe\u0161.<\/p>\n
Vsako romanje je posebno do\u017eivetje. Je neke vrste duhovna obnova. Svoje so\u017eupljane do\u017eivi\u0161 na popolnoma druga\u010den na\u010din, saj vsi delujemo v spremenjenih okoli\u0161\u010dinah. Zaradi tega je svet lahko lep\u0161i in bolj\u0161i. Spro\u0161\u010denost, spontanost, nudenje pomo\u010di, bdenje nad so\u010dlovekom,\u2026 nas naredijo bolj prijazne do so\u010dloveka in s tem do sebe.<\/p>\n
Na kmetiji smo bili lepo sprejeti in pogo\u0161\u010deni. Seveda ni manjkalo avtohtone pija\u010de. Pred hi\u0161o smo se posedli ob mizah in se pustili razvajati poznojesenskem soncu, ki nas je obdarilo s svojimi \u017earki. Obkro\u017eali so nas doma\u010di otroci razli\u010dnih starosti. Bilo je tako lepo, da je bilo \u017ee skoraj ki\u010dasto, o \u010demer pri\u010dajo tudi slike. Imeli smo vse in \u0161e ve\u010d. U\u017eivali smo ob petju, katerega glas se je prav gotovo razlegal po celotni ravnici pod Svetimi gorami, s katerih so na nas gledala znamenja romarske poti. Ob son\u010dnem zahodu smo se poslovili in svoje gostitelje, sedaj prijatelje, povabili na\u00a0 \u017dupnijski dan v za\u010detku meseca julija.<\/p>\n
Vsi, ki smo se udele\u017eili romanja, se \u010dutimo dol\u017ene, da tudi vas nagovorimo k tovrstni izku\u0161nji, saj edino mi vemo, \u010desa vi niste do\u017eiveli in iz tega izhaja ta naloga. Seveda pa je kon\u010dna odlo\u010ditev va\u0161a. Pravijo, da tisti, ki vabi, sprejme tveganje glede dobrega po\u010dutja povabljenca. V tak\u0161nih primerih ne moremo govoriti o nobenem tveganju, saj ga enostavno ni. Samo s predsodki je potrebno opraviti.<\/p>\n
Dobro je priti in pogledati, s \u010dimer nagovarja tudi\u00a0 leto\u0161nji Slovenski Pastoralni Na\u010drt, krovni dokument Slovenske \u0161kofovske konference z naslovom: \u00bbPridite in poglejte!\u00ab<\/p>\n
Oktober,\u00a02012\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Marija Ran\u010digaj<\/p>\n
Vir: oporne to\u010dke iz spletnih strani: http:\/\/svetegore.slomsek.net\/<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Navada je, da se vsi \u017eupnijski sodelavci, od \u010dlanov \u017dPS, klju\u010darjev, pevcev, bralcev, pa vse do krasilk, enkrat letno podamo na kraj\u0161o, pa zaradi tega ni\u010d manj zanimivo romarsko pot. Tokrat smo\u00a0poromali k Materi bo\u017eji na Svete gore nad Sotlo … Beri naprej