![\"\"](\"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/wp\/wp-content\/gallery\/Pe%C5%A1_Brezje_2011\/DSC01350_resize.JPG\")
<\/a>In tako se je kon\u010dno zgodil petek, 6. maj 2011, ko se nas je osem po prejemu blagoslova na\u0161ega g. \u017eupnika v Domu sre\u010danj in vpisu v zvezek, ki bo kot dokument o morda tradicionalnih pe\u0161 romanjih, deponiran pri g. \u017eupniku, pe\u0161 napotili proti Brezjam. Na\u0161i ob\u010dutki so bili me\u0161ani. Polni smo bili upanja, dvomov, pripravljeni se prepustiti negotovosti, veseli in sre\u010dni zaradi drug drugega. Odpravili smo se kasneje kot na\u0161i kolegi iz Zabukovice, Tabora in Vranskega. Dogovor je bil, da se dobimo v Motniku in da prespimo na seniku kmetije g. Urh Romana. Takrat \u0161e nismo vedeli, da bo vsem uspelo priti na cilj.<\/p>\nMalo pred osmo uro zve\u010der smo prispeli v Motnik, se presre\u010dni pozdravili s predhodniki in se okrep\u010dali iz nahrbtnika. Seveda ni manjkal pogovor v hi\u0161i gospodarja, ki je bil posebno do\u017eivetje. Spanec ni bil najbolj trden, tudi posebej toplo nam ni bilo. Bila pa je moja prva izku\u0161nja \u201eiz senika\u201c. Zajtrk je bil v znamenju razvajanja s kme\u010dkimi dobrotami, kar pred senikom. Pod vodstvom g. Romana, ki nam je razkazal cerkev, smo izvedeli, da je manj\u0161a slu\u017eila gosposki. Po popolnem zajtrku smo se odpravili proti Brezjam. Pridru\u017eili so se nam trije doma\u010dini. Gibali smo se pod gorenjskimi planinami. Ne pozabimo, da je bila nedelja, ko so se doma\u010dini odpravljali in vra\u010dali od ma\u0161. Tudi mi smo bili v mislih pri prvi in pri drugi ma\u0161i v doma\u010di \u017eupniji. \u0160e posebej pa pri na\u0161ih doma\u010dih, ki so se nam imeli namen kot romarji z avtobusom, skupaj z \u017eupnikom, pridru\u017eiti na Brezjah. Dogovorjeni smo bili, da bomo vsi romarji imeli skupno ma\u0161o ob 14. uri. To nam je bila velika vzpodbuda, saj so se za\u010dela gostiti vpra\u0161anja mimoido\u010dim doma\u010dinom: \u201eKako dale\u010d pa je \u0161e do Brezij?\u201c Ko ti prvi re\u010de, da je \u0161e 10 km in ko ti naslednji \u010dez nekaj \u010dasa re\u010de, da je \u0161e 13 km, ne ve\u0161 kaj bi si mislil. Ja, ni\u010d. Pot pod noge. Prav gotovo se bo iz\u0161lo, \u010de je \u017ee praksa soromarjev to potrdila. Ampak za\u010dele so se te\u017eave z \u017eulji, bole\u010dinami v nogah, hrbtenici, vro\u010dina. \u0160e sre\u010da, da smo naleteli na prijazne doma\u010dine, ugotovili, da ima kar nekaj na\u0161ih krajev soimenjake tudi na Gorenjskem in se \u010dudili kako so lahko v\u010dasih pri\u0161li na Brezje v enem dnevu. Pa \u0161e pe\u0161 nazaj. Mi smo se imeli namen nazaj peljati z avtobusom. Nekaterim res ni bilo enostavno in zaradi tega si \u0161e posebej zaslu\u017eijo vse \u010destitke. Tu se vidi kdo uspe kljub naporom, premagati te\u017eave. In koliko pomaga primerna beseda! Veliko smo premi\u0161ljevali, se zatopili v vsakdanje te\u017eave, hoteli biti sami s seboj, pomagati drugemu,… Vem, da sem si ve\u010dkrat rekla, da ko bom pa tam in tam, bom pa \u017ee precej bli\u017ee cilju. Ampak ni in ni bilo konca, ura pa se je po\u010dasi bli\u017eala dvanajsti.<\/p>\n Na poti spozna\u0161 naravo ljudi. Nekega mladega fanta sem vpra\u0161ala: \u201eKoliko pa je \u0161e do Brezij?.\u201c Odgovoril je: \u201eNe vem to\u010dno, ampak prav gotovo ne ve\u010d kot pet kilometrov.\u201c Bilo je \u0161e precej ve\u010d. V tak\u0161nih primerih so male la\u017ei zelo koristne. Vem, da je vedel, da je ve\u010d in vedel je, zakaj mora tako re\u010di, saj je kljub mladim letom, \u017ee imel v sebi modrost. \u010cetudi se je zdelo, da se Brezje odmikajo, se nismo dali. Zelo smo se razkropili, pa\u010d po zmo\u017enostih glede hitrosti hoje. Vsak je osvojil svoj korak in se tega dr\u017eal. Kadar je bilo najbolj potrebno, sem dvignila pogled in videla bel klobuk na\u0161ega vodi\u010da, g. Janka Poto\u010dnika iz Zabukovice, ki je na ta na\u010din romal \u017ee deseti\u010d. Sicer pa smo itak vsi vedeli, kje se dobimo. Pred sabo smo imeli eno samo \u017eeljo. Moje pe\u0161 romanje je bilo v moji notranjosti zelo \u010dustveno. Prilegla se mi je samotna hoja in mo\u017enosti je kljub skupini bilo dovolj. Vleklo nas je naprej, \u0161e v mislih ne nazaj. Nobenega dvoma ni bilo ve\u010d. Tisti, ki so imeli \u017eulje, so se odlo\u010dili, da kljub vsemu pridejo pe\u0161 na Brezje. Kar precej me je za\u010delo skrbeti, \u010de jim bo uspelo, saj se je \u010das sv. ma\u0161e hitro bli\u017eal, ki je skoraj ni kazalo zamuditi. Kadar je bilo na poti te\u017eje, sem se spomnila na dogovorjeno sre\u010danje z na\u0161imi in samo upam lahko, da se jim neposredno po tej izku\u0161nji nismo zdeli preve\u010d \u201e\u010dudni\u201c. Velik motiv nam je bila skupna sv. ma\u0161a. Po\u010dutila sem se druga\u010de in sem na njih gledala kot na neko varnost in veliko podporo. Kot na sem prene\u0161eno doma\u010de gnezdo. \u010cutila sem, da so se tega romanja veselili tudi sami, da jih je zanimalo kako bo z nami, da so obujali spomine na svoja pe\u0161 romanja ali romanja njihovih najbli\u017ejih. Sledila so romanja z vozovi, kolesi, vlakom \u2013 \u017eelezni\u0161ka postaja Oto\u010de je prav gotovo povezana z veliko nostalgije \u2013 v zadnjem obdobju pa z osebnimi avtomobili in avtobusom. Vsi se hvalijo kako da so takrat dobro jedli. Vse so nosili s seboj. Mi pe\u0161 romarji pa smo se veliko pogovarjali o bli\u017enjicah, ki verjetno peljejo na Brezje in da jih \u0161e moramo odkriti, da si pot skraj\u0161amo za kak\u0161en kilometer.<\/p>\n Na\u0161i \u017eupljani nas kot romarji niso samo pri\u010dakali in s tem tudi sami poromali na Brezje. Kot neko\u010d so s seboj prinesli dobrote iz doma\u010de pe\u010dice. Ko sem ugriznila v sve\u017e buhtelj Skokove mame, so se mi spomini vra\u010dali na svojo mladost, na nedeljske popoldneve ter na buhteljne moje mami. V tistem hipu nisem ni\u010desar potrebovala. Vse je bilo ob meni, z menoj in zato tudi v meni. Kljub temu, da me nih\u010de od mojih ni \u010dakal, nisem bila \u017ealostna, samo za trenutek sem pomislila, da bi to zelo dobro delo moji du\u0161i. In se vdala v usodo. Potem bi bilo vse preve\u010d popolno. Pa saj sem u\u017eivala ob pogledu na tiste, ki so se pozdravili in tako zelo ob\u010dudovali. Star\u0161i so s ponosnimi pogledi objemali h\u010derko ali sina, otrok je ponosno hodil zraven star\u0161a, zakonec je objel so zakonca,… Zaradi vsega tega ima \u017eivljenje in \u017ertvovanje za bli\u017enjega svoj smisel. Marija Ran\u010digaj<\/em><\/p>\n Pe\u0161 smo romali na Brezje od petka do nedelje. Fotografije<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Kar nekaj let je zorela ideja o pe\u0161 romanju iz Gomilskega na Brezje, dozorela pa je v letu 2011. Bilo je potrebno kar nekaj aktivnosti. K najoptimalnej\u0161i relaciji ti lahko prav gotovo pripomorejo izku\u0161nje tistih, ki so na to pot … Beri naprej
\n<\/a>
\nPolni prijetnih ob\u010dutkov smo krenili na pot proti Kamniku. Ta dan smo nameravali prehoditi 50 km, vse do Adergasa. Vzpon na Kozjak ni bil od muh, tudi pot po Tuhinjski dolini je zahtevala prve te\u017eave z nogami. Sonce je po poti neusmiljeno pripekalo in tako smo pri\u0161li na dvori\u0161\u010de gostilne Repnik precej izmu\u010deni. Pri nekaterih so se za\u010dele prve resne oskrbe \u017euljev. Po kosilu smo morali spet kar hitro odriniti, saj je pot bila polna negotovosti. Na\u0161 na\u010drt je bil prespati v nekdanjem samostanu dominikank Velesovo. Med hojo, predvsem po stranskih poteh, si se lahko poglobil v svoje misli, ki so ti marsikdaj u\u0161le tudi neznano kam. Opazovali smo doma\u010dine pri hi\u0161nih opravilih, dru\u017eenju, po\u010ditku, njihove hi\u0161e in urejenost pokrajine. Glede na velikost mehanizacije in traktorjev sem sklepala, da imajo posamezni kmetje kar veliko zemlje.\u00a0\u00a0Bila je prelepa majska sobota, kmetje so z veliko vnemo pospravljali seno. Gorenjci niso ni\u010d manj pridni kot mi Savinj\u010dani. Povsod kak\u0161na kapela, veliko gasilskih domov. Zanimive vasi s polno nasadi ro\u017e ob hi\u0161ah in na oknih. Gorenjski nageljni so lepi povsod, najbolj pa\u00a0na Gorenjskem. Urejanje okolice okrog hi\u0161. Ja, bila je vendar\u00a0sobota. To so Gorenjci. Pridni in kak\u0161ni \u0161e? Mislim, da ne. \u010ce pa \u017ee, potem prav gotovo zaradi na\u010dina \u017eivljenja v preteklosti in \u017eivljenja v te\u017ekih razmerah.Ve\u010dkrat smo se ustavili, se spet zbrali skupaj, kaj popili in pojedli, se malo pogovorili, po\u0161alili, vzpodbujali, razpravljali in po\u010dasi za\u010deli upati, da kmalu pridemo do dnevnega cilja. Posamezniki so se tu in tam ustavljali samostojno in zajeli sapo. Vsi skupaj pa smo se ustavili in okrep\u010dali v Cerkljah na Gorenjskem. V prelepem sobotnem poznopopoldanskem \u010dasu, smo bili pri\u010da celo poroki. Spomnim se, da smo komaj vstajali iz stolov in komaj ponovno shodili. Potem pa \u0161e zadnji kos poti do samostana, ki se nam ni in ni hotel prikazati pred o\u010dmi. Ko pa ga uzre\u0161, pa se lahko samo \u010dudi\u0161 mogo\u010dnosti in skrivnostnosti obnovljenega samostana. \u010cudovita arhitektura in odmaknjenost. Odprt je bolj proti zahodu, dostop iz vzhodne smeri pa je bolj skrivnosten. Ni bilo mogo\u010de dose\u010di ve\u010djega \u010dara, kot ti ga lahko da samo tak\u0161no okolje in mogo\u010den ter skrivnosten ambient. Sprejel nas je \u017eupnik z gospodinjo. Najprej smo si malo oddahnili, potem pa okrep\u010dali z obaro ter jabol\u010dnim zavitkom. Dela s samim seboj ni zmanjkalo. Nekateri so morali oskrbeti \u017eulje in zmasirati mi\u0161ice. Po blagodejnem tu\u0161iranju smo ob\u010dutili neverjetno sve\u017eino belih rjuh. Ni bilo romarja, ki ne bi prijetno spal in sanjal.<\/p>\n
\n<\/a>
\nMislim, da ne bom nikoli pozabila krajevne table z napisom Brezje. Pravo olaj\u0161anje. Prav tako nikoli ne bom pozabila ob\u010dutka, ko sem se baziliki bli\u017eala preko vasi Brezje, saj \u0161e ni bilo tak\u0161ne prilo\u017enosti. Zares enkraten ob\u010dutek, katerega upam, da mi ga bo dano podo\u017eiveti.<\/p>\n
\n<\/a>
\nS sklepom, da vse ponovimo naslednje leto, smo se romarji poslovili in se odpravili domov z vozili. Vo\u017enja je bila zelo prijetna, romarska. Ni bilo mo\u010d najti nikogar, ki bi ne bil sre\u010den ali vsaj zadovoljen. Na \u010delu z na\u0161im g. \u017eupnikom, za katerega mislim, da kar ne more verjeti, da se je to zgodilo v njegovi \u017eupniji.<\/p>\n