{"id":898,"date":"2012-09-14T11:26:21","date_gmt":"2012-09-14T11:26:21","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/?p=898"},"modified":"2012-09-14T12:19:20","modified_gmt":"2012-09-14T12:19:20","slug":"zupnijsko-romanje-po-prlekiji","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/?p=898","title":{"rendered":"\u017dupnijsko romanje po Prlekiji"},"content":{"rendered":"ngg_shortcode_0_placeholder\n

Tudi letos smo z veseljem pri\u010dakovali soboto, 11. 8., ko je bil dogovorjen datum za tradicionalno \u017eupnijsko romanje, ki je \u017ee po tradiciji zadnjo soboto pred Velikim \u0161marnom, najve\u010djim Marijinim praznikom. Romarska pot je vedno skrbno in dobro izbrana. Vsekakor pa z dobrim namenom. Temu primerno je tudi vzdu\u0161je in po\u010dutje vsakega posameznega romarja. Leto\u0161nja romarska pot je, z izjemo zadnjih treh, vodila izklju\u010dno po na\u0161i domovini. Tako smo jo mahnili proti severovzhodni Sloveniji, natan\u010dneje proti Slovenskim goricam, ki so najve\u010dje slovensko gri\u010devje. Delijo se na Zahodne in Ljutomersko \u2013 Ormo\u0161ke Slovenske gorice, imenovane tudi Prlekija.\"\"<\/a><\/p>\n

Na pot smo krenili dobro razpolo\u017eeni. Saj druga\u010de tudi ni bilo mogo\u010de, ko pa smo se veselili \u017ee lepega jutra in drug drugega. Skupna molitev nas je umirila in osredoto\u010dila misli na pomen, ki ga daje romanje. Ob\u010dudovali smo naravo, ki je iz avtoceste pri vo\u017enji z avtobusom, vidna bolje kot z osebnim avtomobilom. Bolj smo se oddaljevali od doma, bolj so bile vidne posledice su\u0161e. Ponekod so \u017ee pospravljali koruzo, plodovi bu\u010d , sicer \u0161tevilni, so bili veliko manj\u0161i. Mimogrede je minil \u010das in \u017ee smo se vozili po vijugasti cesti med prle\u0161kimi gri\u010di in ob\u010dudovali s trto zasajene terase. \u017dal je bilo vmes videti tudi nekaj opu\u0161\u010denih. Videli, ne pa sli\u0161ali smo polno klopotcev. Na glas smo razmi\u0161ljali o lepotah in raznolikosti pokrajine in morda premalo se zavedajo\u010d, da je na\u0161a domovina izredno lepa. Ko nam drugi to potrjujejo, sicer radi sli\u0161imo, ne vtisne pa se nam v zavest. Obdelovanje te gri\u010devnate zemlje s to kulturo je prav gotovo zahtevalo posebne napore ljudi, podobno kot je bilo v preteklosti naporno obdelovanje hmelji\u0161\u010d, s katerim pa imamo izku\u0161nje mi.<\/p>\n

Iz avtobusa smo izstopili pred podru\u017eni\u010dno cerkvijo \u017dalostne Matere bo\u017eje v Jeruzalemu, zgrajeno v baro\u010dnem slogu, ki spada v \u017eupnijo Sv. Miklav\u017e pri Ormo\u017eu. G. \u017eupnik nas je prijazno sprejel, spregovoril o zgodovini cerkve in omenil, da so prebivalci zelo ponosni, \u010de jih nagovorimo s Prleki in razlo\u017eil od kod ime kraja. Tako je spregovoril o vitezih kri\u017earskega reda, ki jih ravno lepota tega podro\u010dja navdahnila, da so tu postavili prvo sveti\u0161\u010de in to na najvi\u0161jem vrhu teh goric (341 m). V njega so namestili podobo \u017dalostne Matere bo\u017eje, ki so jo prinesli prav iz Jeruzalema, kjer so branili bo\u017eji grob.<\/p>\n

Osrednji cilj romanja je bil Ver\u017eej, kjer smo imeli sv. ma\u0161o, torej duhovno in telesno okrep\u010dilo. Tisti, ki smo pristopili k zakramentu sprave \u2013 sv. spovedi, smo je bili dele\u017eni na zelo neposreden na\u010din; brez pregrade in o\u010desnega stika, ki je mestoma bila pogovor. Sicer pa smo bili s strani salezijancev prisr\u010dno sprejeti tudi v njihovem Marijani\u0161\u010du, ki ima dolgo, bogato a tudi burno zgodovino. Vodili so nas po prostorih in nam tako razkazali to duhovno in kulturno sredi\u0161\u010de. Vstopili smo tudi v pre\u010dudovito kapelico, kjer opravljajo obrede sv. ma\u0161e in zakramentov. Zavrteli so nam predstavitveni film z zelo dobro re\u017eijo. Omenjeno je bilo leto 1815, ki ima za kraj vsaj tri pomene. To so: obnova kipa Marije Pomo\u010dnice sredi trga, dokon\u010den poraz Napoleona pri Waterlooju in rojstvo don Boska, katerega sanje so bile, da bi vzgajal mlade. Izrekel je prero\u0161ke besede: \u00bb\u010castite Marijo Pomo\u010dnico in videli boste, kaj so \u010dude\u017ei!\u00ab Ne pozabijo pa na velikega dobrotnika, doma\u010dina in uglednega posestnika Antona Pu\u0161\u010denjaka , ki je sanjal o \u0161oli, da bi se mladi nau\u010dili umnega kmetovanja in je v ta namen bil pripravljen darovati vse svoje premo\u017eenje. Sanje mu je \u0161ele po smrti uresni\u010dil dr. Franc Kova\u010di\u010d, prav tako ver\u017eenski doma\u010din, zgodovinar in profesor teologije v Mariboru. Prepri\u010dan je bil, da bi salezijanci bili najprimernej\u0161i za uresni\u010ditev plemenitih Pu\u0161\u010denjakovih na\u010drtov. In tako je \u017ee po dobrem letu dni, jeseni 1912, bil blagoslov nove velike stavbe. Zavod je dobil ime Marijani\u0161\u010de, saj je bil izro\u010den v varstvo Mariji, Materi dobrega sveta. Voden ogled smo imeli tudi po Centru DUO, ki je najmlaj\u0161a in najbolj inovativna enota Zavoda Marianum Ver\u017eej. Nastanku tega centra je botrovala velika potreba po ohranjanju in o\u017eivljanju ve\u0161\u010din starih ljudskih rokodelcev v tem delu Slovenije. V na\u010drtu imajo tudi pridobitev u\u010dnih delavnic za usposabljanje mojstrov doma\u010de obrti, ki bi jim bila podeljena veljavna spri\u010devala. Za obnovo in izgradnjo objekta in pomo\u017enih objektov so pridobili sredstva iz EU. Ob\u010dutek sem imela, da znajo med seboj neprera\u010dunljivo sodelovati in na\u010drte uresni\u010devati korak po koraku. Hrana se nam je \u017ee kar prilegla. Tudi v tem primeru smo bili navdu\u0161eni nad preprosto in spontano gostoljubnostjo, kar je vplivalo tudi na na\u0161e razpolo\u017eenje. Rekla sem si: \u00bbDr. Kova\u010di\u010d je \u017ee vedel koga mora izbrati!\u00ab<\/p>\n

Pot smo nadaljevali proti \u017eupniji Kapela pri Radencih, katere zavetnica je sv. Magdalena. Cerkev stoji na Kapelskem Vrhu, ki je dobro viden od vsepovsod, ne glede s katere strani se bli\u017eamo Prlekiji. Tu se ustavi veliko romarjev, ki sem prihajajo tudi pe\u0161. \u017dal pa se je prva podoba sv. Magdalene izgubila. Eno leto pred svojo smrtjo , leta 1861, je obnovitvena dela stranskih oltarjev in pri\u017enice tu opravil bla\u017eeni Anton Martin Slom\u0161ek, po vsej verjetnosti ob prilo\u017enosti birmovanja. Pesnik, doma\u010din, Kajetan Kovi\u010d je o njej napisal: \u00bbNekje je bela cerkev, ne velika \/a \u017ee od dale\u010d vidna vrh slemena. Obroblja jo vinogradov veriga,\/ z oltarja gleda sveta Magdalena.\u00ab Tudi Pre\u0161eren je\u2026, sem pomislila.<\/p>\n

Naslednji cilj je bil obisk \u017eupnijske cerkve sv. Jurij ob \u0160\u010davnici, grajene v gotskem stilu in ki je bila v 16. stoletju temeljito prezidana. Sedaj pa so postavili prizidek v modernem slogu. Prijazno nas je sprejel \u017eupnik in predstavil cerkev in kraj. Kraj se je do leta 1997 imenoval Videm ob \u0160\u010davnici. Napotil pa nas je k podru\u017eni\u010dni cerkvi sv. Duh na Stari Gori, ki je grajena v baro\u010dnem slogu. \u017de od davna je romarska pot, ki pa sedaj ni tako oblegana. Pri\u010dakal nas je klju\u010dar in nam pokazal to zanimivo cerkvico. Na stropu smo lahko ob\u010dudovali freske \u0161tirih najve\u010djih zahodnih cerkvenih u\u010diteljev: sv. Hieronima, sv. Avgu\u0161tina, sv. Ambro\u017ea in sv. Gregorja Velikega. Nad tak\u0161nimi preprostimi lepotami lahko samo strmi\u0161. Turisti\u010dni ka\u017eipot nas je vabil na ogled znamenitosti, za kar pa je zmanjkalo \u010dasa. So pa doma\u010dini slo\u017eno pripravljali veseli\u010dni prostor,\u2026<\/p>\n

Zadnja to\u010dka na na\u0161em romarskem zemljevidu je bil a \u017eupnijska cerkev sv. Benedikta v Slovenskih goricah, katere prenova je bila do te mere zaklju\u010dena ravno v tem letu. V daritveni oltar so vzidali relikvije bla\u017eenega Antona Martina Slom\u0161ka. Nad vsem je z vso vnemo, skupaj s sodelavci, skrbel \u017eupnik Marjan Rola, ki mu ne manjka spro\u0161\u010denosti in spontanosti. Iz bro\u0161ure, ki so jo izdali ob prilo\u017enosti posvetitve obnovljene \u017eupnijske cerkve je videti, da posamezne strukture in \u017eupljani med seboj dobro sodelujejo, da so iskreno zavzeti in dejavni. Pred to mogo\u010dno cerkvijo je nastala na\u0161a pre\u010dudovita skupinska fotografija.<\/p>\n

Vsepovsod smo bili toplo sprejeti in pogo\u0161\u010deni na na\u010din, ki se spodobi za te kraje. Proti ve\u010deru smo se odpeljali iz ene od podob raja, ki jih premore na\u0161a Slovenija. Kljub vsemu lepemu in dobremu kar smo do\u017eiveli na tej romarski poti, smo si na poti domov rekli: \u00bbPovsod je lepo, doma je najlep\u0161e!\u00ab Morda je prav zaradi tega vredno romati. Vsi skupaj smo sestavili lep mozaik leto\u0161njega romanja, katerega kamen\u010dek je bil vsak izmed nas in hvala vsakemu kamen\u010dku, da je zapolnil svoje mesto.<\/p>\n

Marija Ran\u010digaj<\/strong><\/em>
\nGomilsko, 12. 09. 2012<\/em><\/p>\n

Viri:
\n– Bro\u0161ura \u00bbPozdrav obnovljeni cerkvi\u00ab, zbornik ob posvetitvi obnovljene \u017eupnijske cerkve Sv. Benedikta v Slovenskih goricah, leto 2012, izdajatelj: \u017dU sv. Benedikt
\n– Glasnik ob\u010dine Radenci, \u0161t. 17, str. 43
\n– www.kam.si\/romarske cerkve\/jeruzalem.html
\n– http:\/\/www.donbosko.si\/verzej\/center-duo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tudi letos smo z veseljem pri\u010dakovali soboto, 11. 8., ko je bil dogovorjen datum za tradicionalno \u017eupnijsko romanje, ki je \u017ee po tradiciji zadnjo soboto pred Velikim \u0161marnom, najve\u010djim Marijinim praznikom. Romarska pot je vedno skrbno in dobro izbrana. Vsekakor … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"_jetpack_feature_clip_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":false,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","default_image_id":0,"font":"","enabled":false},"version":2},"jetpack_post_was_ever_published":false},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-898","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-dogodki-v-zupniji"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/p2vCI2-eu","jetpack_featured_media_url":"","_links":{"self":[{"href":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/898","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=898"}],"version-history":[{"count":5,"href":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/898\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":910,"href":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/898\/revisions\/910"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=898"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=898"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=898"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}