Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA 
Tisti čas je k Jezusu prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile
in bil je očiščen. Jezus … mu je rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« (Mr 1,40–44)
BESEDA O BESEDI
IZOBČENCI Mr 1,40-45
Gobavost je v Jezusovem času pomenila dvakratno nesrečo. Prva je bila bolezen sama, druga pa, da so bili po Mojzesovem zakonu ti bolniki izobčeni iz človeške skupnosti. Moremo si misliti, kako jim je bilo pri srcu.
Gobavosti pri nas ne poznamo. Ne moremo pa reči, da pri nas ne bi bilo izobčencev: Star je in betežen, naj gre v dom. – Slab učenec je, z njim govorim le zviška. – Pred leti je bil neki obrtnik osumljen utaje davkov in zato zaprt. Mediji so zadevo spravili v javnost. Žena in hčerka sta dan in noč jokali, ker so se ju v službi in v šoli vsi na daleč izogibali, kakor da sta garjavi. Izkazalo se je, da je bila obdolžitev neresnična, toda sum na družini je še dolgo ostal. – S kakšnim očesom gledamo in s kakšnim srcem presojamo ločene, samo civilno poročene, nekrščene, neverne, priseljence, ljudi z nižjo izobrazbo ali tanjšo denarnico. – Jezus ni ukinjal Mojzesovih predpisov glede gobavcev, saj je vedel, da so potrebni. Ni odobraval greha niti izjavljal, da je zlo dobro. Toda do ljudi, ki so bili kakorkoli zaznamovani in izobčeni, je imel edinstven odnos. Gobavca v današnjem evangeliju se je dotaknil in ga ozdravil. S tistimi, ki jih je javnost imela za grešne, je jedel in pil. Goljufa Mateja, zmikavta Judeža, domišljavca Petra, dvomljivca Tomaža in podobne je celo vabil za seboj in nekatere izmed njih naredil celo za apostole. Družil se je s preprostimi, pomagal je gluhim, slepim, hromim in kruljavim. Končno se je na križu poistovetil tudi s trpini, zavrženci in obsojenci. S tem je dokazal, da v njegovih očeh ni nihče zavržen in da iz objema Božje ljubezni ni nihče izobčen. Nasprotno, človeški izobčenci so velikokrat Božji izvoljenci.
Če nam je težko vse to sprejeti in razumeti, naj nam ne bo težko o vsem tem vsaj nekoliko premišljevati. (po: F. Cerar)
6. nedelja med letom
IZ LETOŠNJEGA POSTNEGA PASTIRSKEGA PISMA SLOVENSKIH ŠKOFOV (2. del)
Miselnost materialističnega potrošništva imenuje papež Frančišek »kultura odmetavanja«. Najbolj surov primer odmetavanja sta splav in evtanazija. Papež sv. Janez Pavel II. je tako miselnost imenoval »kultura smrti«. K njej spada tudi izključevanje. Vse to v naši domovini doživljamo že od druge svetovne vojne sém. Upali smo, da v svobodni in demokratični Sloveniji izključevanja ne bo več, ampak bosta na mesto njega stopila medsebojno spoštovanje in enakopravno vključevanje vseh, ki so pripravljeni sodelovati. Pa smo v zadnjih mesecih doživeli prizore izključevalnega sovraštva, kar je zlovešča grožnja mladi državi Sloveniji. Izključevanje vodi v enoumnost in siromašenje, ne pa v obetavno prihodnost. Bog je naši odgovornosti zaupal prihodnost evangelija v državi Sloveniji. Razmere nas vsak dan bolj nujno kličejo k okrepljeni dejavnosti, ki so jo zadnji papeži poimenovali »nova evangelizacija«. Dragi bratje in sestre, pred nami je postni čas, ki nas bo pripravil na obhajanje osrednjih krščanskih praznikov Jezusovega trpljenja in vstajenja. Ti prazniki nas vsako leto pozivajo k spreobrnjenju, k lastnemu vstajenju v novega človeka, vedno bolj požrtvovalnega in zavzetega za Božje kraljestvo med nami. Po preizkušnjah, ki jih še ni konec, naj se letos to izpolni v še večji meri. S to željo vam voščimo blagoslovljen postni čas, da bo praznovanje velike noči Gospodovega vstajenja še bolj prežeto z veseljem odrešenja.
POSTNA POSTAVA
Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 17. februar) in na veliki petek (letos 2. april). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu.
Naslovljeno na vas
Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo.
Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so ob molitvi in prejemanju zakramenta sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela.
Strogi post, ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega, je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. (po: radio.ognjisce.si)
Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 12. januarja 2021 izdala noto o obredu pepeljenja na pepelnično sredo v času pandemije. Z namenom preprečevanja širjenja epidemije COVID-19 duhovnik zmoli blagoslovljeno molitev nad pepelom in ga molče pokropi z blagoslovljeno vodo, nato pri oltarju izreče formulo, kot je v Rimskem misalu in nato v tihoti posuje s pepelom tiste, ki pristopijo.
Križev pot je premišljevanje o Jezusovem trpljenju in vživljanje vanj. Je pomenljiva postna duhovna vaja in zelo priporočena pobožnost v čast trpečemu Odrešeniku. Radi se ga udeležujmo! Zveličar s križem vabi nas.
MAŠNI NAMENI
NED – 14.2.
6. nedelja med letom
Valentin, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Jožeta Raka—osmina
PON – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za zdravje (P.)
TOR – 16.2. Pust
Julijana, mučenka
17.00 za +Jožefa Zupančiča –30. dan
SRE – 17.2.
Pepelnica strogi post
Začetek postnega časa
17.00 za +Vladkota Juharta
Obred pepeljenja
ČET – 18.2.
Flavijan, škof
17.00 za resnico – za njeno uveljavitev
PET – 19.2.
Konrad, redovnik
17.00 križev pot—za vse v stiskah
Za +Janeza Sorčana—30. dan
SOB – 20.2.
Frančišek in Jacinta, fatimska vidca
17.00 za +Ano Pristalič in vse njene
NED – 21.2.
1. postna nedelja
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za vse +Bognarjeve
V tem tednu: So veroučne počitnice. Naj bodo lepe, vesele in zdrave!
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci, ki so bili pretekli teden skupaj v razredu.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl