{"id":38,"date":"2012-06-03T20:06:34","date_gmt":"2012-06-03T20:06:34","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/wp\/?page_id=38"},"modified":"2012-07-06T18:26:47","modified_gmt":"2012-07-06T18:26:47","slug":"podruznicna-cerkev-sv-kristofa","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/?page_id=38","title":{"rendered":"Podru\u017eni\u010dna cerkev sv. Kri\u0161tofa"},"content":{"rendered":"ngg_shortcode_0_placeholder\n

Preberi ve\u010d o zavetniku sv. Kri\u0161tofu<\/a><\/em><\/p>\n

Nekako v sredini zgodovinsko znamenitega savinjskega \u00bbpuntarskega\u00ab naselja Grajska vas stoji podru\u017eni\u010dna cerkev \u017eupnije Gomilsko cerkev svetega Kri\u0161tofa. Cerkev je posve\u010dena svetemu Kri\u0161tofu mu\u010dencu, ki je \u017eivel v tretjem stoletju. Svetemu Kri\u0161tofu sta na slovenskem ozemlju od vseh cerkva posve\u010deni le dve podru\u017eni\u010dni cerkvi, poleg cerkve v Grajski vasi mu je posve\u010dena le \u0161e podru\u017eni\u010dna cerkev svetega Kri\u0161tofa v vasi Strmca pri La\u0161kem.<\/p>\n

O cerkvi v Grajski vasi ni znanih podatkov, kdaj so pozidali prvotno stavbo. Ta cerkev naj bi bila poznoromanska, a romanski arhitekturni znaki niso vidni. Glede na obliko bi lahko bil edini ostanek prvotne cerkve sedanja zakristija. Cerkev je v listini omenjena \u0161ele konec 15. stoletja, v letu 1489, in sicer v darilni listini cesarja Friderika III. Habsbur\u0161kega Cesar Friderik III. je leta 1489 podaril Grajski vasi grajsko klet starega gradu Ojstrica, da bi la\u017ee popravili in vzdr\u017eevali cerkev svetega Kri\u0161tofa v Grajski vasi.<\/p>\n

Sedanja podoba cerkve je iz konca 17. stoletja ali za\u010detka 18. stoletja, to je okoli leta 1700, in je v celoti baro\u010dna. Letnica 1723 na ju\u017eni zunanji steni bi lahko bila letnica obnovitve cerkve. Na zunanjosti cerkvene stavbe je vidna ladja, zvonik, streha in okna. Ostalih delov se iz zunanjosti ne da ugotoviti.<\/p>\n

Pozornost vzbudi ju\u017eni zunanji del cerkve. Tam je freska, nad njo pa je napis TO IE HISHE 17<\/em>, nato je razpelo (kri\u017e) in nadaljevanje napisa, 23 TE MOLITVE<\/em>. Letnica 1723 verjetno pomeni leto obnavljanja in preurejanja cerkve, ko so med drugimi deli pozidali sedanji zvonik in postavili nov oltar. V ni\u0161i na zunanji strani prezbiterija pod prej navedenim opisom je slika svetega Florjana, ki je \u017ee zelo stara.<\/p>\n

Notranjost cerkve sestavlja pravokotna obokana ladja, prezbiterij in zakristija. Nad vhodom v severnem delu ladje je pevski kor.<\/p>\n

Ladijske stene raz\u010dlenjujejo masivni pilastri, profilirani z bogatimi kapiteli, pokrivajo pa jo trije kri\u017eni oboki. Kdaj so ladjo obokali, ni znano. Dejstvo je, da leta 1669 \u0161e ni bila obokana, saj je v vizitacijskem zapisniku navedeno, da je strop v ladji raven.<\/p>\n

Prostor prezbiterija je veliko bolj razgiban kot v ladji. Ima nekaj \u0161tukaturnih ornamentov in nekaj manj\u0161ih fresk na stropu. Prezbiterij naj bi poslikali okoli leta 1900. Upodobljeno je orodje Kristusovega trpljenja, \u0161kofovi atributi, Marijina zaroka na desni strani in sveta Katarina Aleksandrijska na levi strani stropa prezbiterija.<\/p>\n

Sedanji veliki oltar je posve\u010den svetemu Kri\u0161tofu in je tipa \u00bbzlati oltar\u00ab, s \u010dimer je nekak spomin na \u010dase, ko je bilo po slovenskih cerkvah veliko \u00bbzlatih oltarjev\u00ab (pozla\u010denih oltarjev).<\/p>\n

Oltar je lesen, zelo lep in bogat z dekorativnimi deli. Tudi njegova starost je kar velika, saj naj bi ga izdelali okoli leta 1720. Zgrajen je v treh eta\u017eah (nadstropjih). V osrednjem delu, v tronu, je kip svetega Kri\u0161tofa z detetom Jezusom. V stranskih ni\u0161ah sta kipa apostolov, na desni strani je kip svetega Petra in na levi strani kip svetega Pavla.<\/p>\n

V naslednjem delu, nekak\u0161nem nadstropju, je kip svetega Jakoba starej\u0161ega s kipoma apostolov. Ker sta apostola brez atributov, se ne da ugotoviti, katera dva sta prikazana.<\/p>\n

Tretje nadstropje oltarja predstavlja del, katerega osredje zapolnjuje Marijin kip.<\/p>\n

Oltar je na skrajnem vrhu zaklju\u010den s kipom svetega Duha, ki je bil oltarju dodan naknadno pred sredino 18. stoletja.<\/p>\n

V prezbiteriju je zanimiva in lepa daritvena miza. Ko so leta 2009 odstranili pri\u017enico, so jo uporabili kot temelj za daritveno mizo. Ta re\u0161itev je nekaj izvirnega, saj je omogo\u010dila, da pri\u017enica \u0161e vedno slu\u017ei za potrebe bogoslu\u017eja.<\/p>\n

V cerkvi sta dva lesena stranska oltarja, ki sta name\u0161\u010dena na pozidani oltarni mizi. Njuno mesto je neposredno pred prehodom iz ladje v prezbiterij. Oba sta povsem enaka, saj so ju izdelali v paru. Razlikujeta se le po kipih v osredju oltarja in upodobitvah v atikah.<\/p>\n

Oltar na levi strani je posve\u010den \u017dalostni materi Bo\u017eji (S. Matris Dolorosae), oltar na desni strani pa svetemu Jerneju. Oba sta lepo poznobaro\u010dno rezbarsko delo iz konca 18. stoletja. Zdru\u017eujeta rokokojske in klasicisti\u010dne dekorativne elemente. Ob straneh je zelo zanimivo prikazana tkanina (draperija) kot povezan zastor.<\/p>\n

Zakristija je v pritli\u010dju zvonika in je vzhodno od prezbiterija. Dostop v zakristijo je edino iz prezbiterija skozi zelo majhna vrata, ki so \u0161iroka 75 centimetrov in visoka le 168 centimetrov. Tloris zakristije je res zelo majhen, saj ima dol\u017eino 207 centimetrov, \u0161irino (smer proti jugu) 234 centimetrov in sega v vi\u0161ino 269 centimetrov.
\n
\nBesedilo je vzeto iz knjige Sakralni spomeniki na obmo\u010dju ob\u010dine Braslov\u010de, <\/em> Franc KRALJ, 2012, Kulturno zgodovinsko dru\u0161tvo \u017dovnek. <\/em>Kogar zanimajo podrobnosti, jih lahko najde v navedeni knjigi.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Preberi ve\u010d o zavetniku sv. Kri\u0161tofu Nekako v sredini zgodovinsko znamenitega savinjskega \u00bbpuntarskega\u00ab naselja Grajska vas stoji podru\u017eni\u010dna cerkev \u017eupnije Gomilsko cerkev svetega Kri\u0161tofa. Cerkev je posve\u010dena svetemu Kri\u0161tofu mu\u010dencu, ki je \u017eivel v tretjem stoletju. Svetemu Kri\u0161tofu sta na … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":81,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"class_list":["post-38","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P2vCI2-C","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/38","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=38"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/38\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":225,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/38\/revisions\/225"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/81"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=38"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}