{"id":42,"date":"2012-06-03T20:08:33","date_gmt":"2012-06-03T20:08:33","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/wp\/?page_id=42"},"modified":"2012-07-06T18:28:15","modified_gmt":"2012-07-06T18:28:15","slug":"podruznicna-cerkev-sv-mateja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/?page_id=42","title":{"rendered":"Podru\u017eni\u010dna cerkev sv. Mateja"},"content":{"rendered":"ngg_shortcode_0_placeholder\n\n\n\n
Obnovitvena dela pri sv. Mateju<\/a><\/td>\n\u00a0\u00a0Preberi ve\u010d o zavetniku sv. Mateju<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Cerkev svetega Matev\u017ea stoji na severnovzhodnem delu naselja \u0160matev\u017e pri Gomilskem v bli\u017eini dvorca \u0160travsenek (Schtrausseneg). Zanimivo, da sta v Sloveniji le dve cerkvi posve\u010deni svetemu Matev\u017eu (Mateju).<\/p>\n

Poleg cerkve v \u0160matev\u017eu je z istim imenom samo \u0161e podru\u017eni\u010dna cerkev svetega Mateja v vasi Kamenca v \u017eupniji Deskle in Gorenje Polje v Poso\u010dju.<\/p>\n

Prvotno cerkev v \u0160matev\u017eu so zanesljivo pozidali pred 15. stoletjem, saj naj bi bila freska na severni steni iz let okoli 1420 do 1440. Poleg tega je ob koncu 15. stoletja \u017ee omenjena v ohranjeni listini, takrat kot \u00bbSt. Mathes under Saneg – Sv. Matej pod \u017dovnekom\u00ab.<\/p>\n

Posamezni lepo ohranjeni gotski deli dokazujejo, da je cerkev veliko starej\u0161a, kot bi to sklepali po prvi znani omembi v znani listini, ki je nastala \u0161ele v obdobju renesanse. Cerkev v \u0160matev\u017eu je edina cerkev na obmo\u010dju \u017eupnije Gomilsko, ki ima toliko ohranjenih gotskih gradbenih elementov, da jo lahko z gotovostjo uvrstimo v skupino \u0161e ohranjenih gotskih cerkva. Za bolj natan\u010dno dolo\u010ditev starosti bi morale biti opravljene podrobnej\u0161e arheolo\u0161ke in arhitekturne raziskave.<\/p>\n

Cerkev svetega Matev\u017ea so nedvomno pozidali kot grajsko kapelo predhodnika sedanjega dvorca \u0160travsenek, ki stoji \u0161e sedaj v bli\u017eini cerkve.<\/p>\n

Kak\u0161na je bila cerkev v \u010dasu postavitve, ni to\u010dno znano. Verjetno so jo tvorili le ladja in manj\u0161i prezbiterij ter mogo\u010de lesen stolpi\u010d na strehi, ki je bil v takratnem \u010dasu obi\u010dajen. Vsi ti deli so bili zgrajeni v gotskem slogu, katerega deli so \u0161e v veliki meri ohranjeni na ju\u017eni in vzhodni strani.<\/p>\n

Oba druga dela sedanje cerkve, to sta zakristija in zvonik, sta mlaj\u0161a in so ju pozidali po letu 1550.<\/p>\n

Cerkev sedaj sestavljajo pravokotna ladja, na severni strani prizidana kapela, triosminsko (3\/8) zaklju\u010deni prezbiterij, na ju\u017eni strani okrogel zvonik in poleg zvonika zakristija. Cerkev je pozidana s kamenjem, zvonik pa z opeko.<\/p>\n

Cerkev svetega Matev\u017ea je ena redkih cerkva, ki je bila v daljni preteklosti tudi upodobljena. Upodobljena je na bakrorezu objavljenem leta 1681, ki prikazuje dvorec \u0160travsenek po stanju okoli leta 1680, pri tem pa je upodobljena tudi cerkev.<\/p>\n

Nad vhodom je zanimivo zazidano staro okno oblikovano iz pe\u0161\u010denjakov. Desno nad glavnim vhodom je namre\u010d okenski okvir, ki ima vogale posnete na ajdovo zrno, kar je med drugim tudi znak velike starosti.<\/p>\n

Na desni strani nad glavnim vhodom je del stare poslikave (freske), a je sedaj \u017ee mo\u010dno po\u0161kodovana in se ne da ve\u010d ugotoviti njene vsebine. Pred leti so \u0161e ugotavljali, da bi ta freska lahko prikazovala prizor Marijinega kronanja in bi lahko bila iz zadnjega obdobja 15. stoletja.<\/p>\n

Gradbena posebnost je na ju\u017eni strani, kjer je novej\u0161e okno, ki delno posega v nekdanje gotsko okno. To gotsko okno je na zunanji strani \u0161e do pribli\u017eno polovice na levi strani ohranjeno, a je v notranjosti cerkve zazidano. Na ostankih gotskega okna je ohranjeno tudi zna\u010dilno gotsko krogovi\u010denje.<\/p>\n

Na ju\u017eni strani je viden nekdanji stranski vhod, ki ima kamnite gotsko oblikovane podboje. Ta vhod je sedaj zazidan, a je zunanji del \u0161e toliko ohranjen, da se da ugotoviti, da je bil \u0161irok 80 centimetrov in visok 190 centimetrov.<\/p>\n

Za arhitekturo je zanimiv zlasti vzhodni del cerkvene stavbe. Na vzhodni strani so namre\u010d tri nekdanja gotska okna, od katerih ima srednje naknadno vstavljeno manj\u0161e pravokotno okno. Ta del je triosminsko zaklju\u010den, na vsaki osmini pa je bilo v preteklosti po eno gotsko okno.<\/p>\n

Na severni zunanji strani ladje so deli freske. Spodnji del je starej\u0161i, saj je iz 15. stoletja (1420\u20131440), zgornji pa je mlaj\u0161i in je nastal na prehodu iz renesanse v barok, to je okoli leta 1600. Zgornji del, ki je prav pod napu\u0161\u010dem, prikazuje dva gr\u0161ka (anti\u010dna) junaka, ki imata zna\u010dilne anti\u010dne poteze. Na spodnji upodobitvi so mo\u0161ke osebe, ki stojijo pred mestom. Mogo\u010de je to ostanek upodobitve prizora \u00bbPot na Kalvarijo\u00ab.<\/p>\n

Notranjost cerkve je preprosta, s stenami, ki so v glavnem brez okrasnih delov, in jo sestavljajo pravokotna ladja, dozidana kapela na severni strani, prezbiterij na vzhodni in zakristija na ju\u017eni strani.<\/p>\n

Notranjost cerkve je bila v preteklosti bogato poslikana, sedaj pa so ohranjeni le posamezni deli. V ladji je ve\u010d delov gotskih poslikav iz 15. stoletja (ostanki fresk, posvetilni kri\u017ei, rastlinske podobe).<\/p>\n

Tlak v cerkvi je ope\u010den in kvadratast, v zakristiji je okra\u0161en s \u0161tirilistnato rozeto. Tak je bil pred tem tudi v ladji, a so ga odstranili in nepo\u0161kodovanega namestili v zakristiji. Nekaj takega tlaka je tudi na prehodu na kor, kjer so plo\u0161\u010dice tudi z druga\u010dnimi vzorci (kombinacija \u0161tiri \u0161tirilistnate ro\u017ee, pet \u0161tirilistnatih ro\u017e, tlak z zvezdami).<\/p>\n

Kot zanimivost so na nekaterih delih notranjosti ohranjeni ostanki starih fresk. Na severni steni z za\u010detkom pod korom je prikazana pokrajina, po kateri te\u010de potok, preko katerega je brv in mimo vodi pot. Ob potoku je prikazan mlin z velikim mlinskim kolesom.<\/p>\n

Prikazan je tudi kmet z motiko v roki med kopanjem in je oble\u010den v takratno kme\u010dko no\u0161o. Na skrajni desni strani freske je del poru\u0161ene stavbe s stebri, ki le\u017eijo poru\u0161eni po tleh. Lahko da je poru\u0161enje posledica potresa. Fresko naj bi naslikali okoli leta 1500, kar bi lahko pomenilo, da je slikar prikazal razdejanja ru\u0161ilnega potresa, ki je bil na slovenskem obmo\u010dju in seveda tudi v Savinjski dolini leta 1511.<\/p>\n

V prezbiteriju je na desni strani za\u0161iljena gotska ni\u0161a s posnetimi ogli, ki je bila v preteklosti do postavitve tabernaklja namenjena za sveta olja.<\/p>\n

O oltarjih so najstarej\u0161i znani podatki \u0161ele v vizitacijskem poro\u010dilu iz leta 1631. Iz njega je razvidno, da je cerkev takrat imela kar pet oltarjev. Poleg glavnega (velikega) oltarja posve\u010denega svetemu Mateju so bili \u0161e \u0161tirje stranski oltarji. Vsi stranski oltarji so bili v \u010dasu vizitacije \u0161e neposve\u010deni. Vizitator je po pregledu cerkve zahteval, da morajo oltarja v zakristiji in onega v lopi pred vhodom v cerkev podreti. Prav neverjetno je, da je imela tako majhna cerkev tako veliko \u0161tevilo oltarjev.<\/p>\n

Sedanji veliki (glavni) oltar svetega Matev\u017ea je preprosto umetni\u0161ko delo iz leta 1795. V osredju v tronu prikazuje kip svetega Matev\u017ea (Mateja). Poleg osrednjega kipa svetega Mateja sta \u0161e kipa svetega Matije na levi strani in svetega Joba na desni strani.<\/p>\n

Sedanja kapela na levi strani je tisti del cerkve, ki so ga dozidali kasneje kot ladjo in prezbiterij. Verjetno je to bilo leta 1760. Na zunanji steni kapele svete Ane je namre\u010d v omet vzidana letnica 1760, ki verjetno pomeni leto dozidave te kapele. V primerjavi z ladjo je kapela velika, saj je dolga okoli 5,30 metra, \u0161iroka 4,20 metra in sega v vi\u0161ino okoli 5,90 metra na najvi\u0161ji to\u010dki obokanega stropa. Prehod iz ladje v kapelo je s tremi metri ob\u010dutno o\u017eji od \u0161irine kapele.<\/p>\n

Na desni strani ladje je oltar posve\u010den svetemu Florijanu.<\/p>\n

Zakristija je tisti del cerkve, ki so ga prizidali kasneje. Tudi njeno mesto na ju\u017eni strani dokazuje, da so jo dozidali \u0161ele po tridentinskem koncilu. En del stropa je obokan s kamenjem.
\nV zakristiji je na posebnem stojalu obe\u0161en bronast star zvon, ki ni ve\u010d uporaben, saj je po\u010dil in so ga zato morali zavariti. Podrobnej\u0161i opis je pri opisu ostalih zvonov.<\/p>\n

Sedanji tlak v zakristiji so uredili v \u010dasu zadnje obnove in je posebnost, saj so ga s takimi vzorci polo\u017eili na slovenskem obmo\u010dju samo \u0161e na gradu \u017dovnek, v braslov\u0161ki \u017eupnijski cerkvi, v cerkvi svetega Andreja v \u0160aleku pri Velenju in v gomilski podru\u017eni\u010dni cerkvi v \u0160entrupertu. Tlak naj bi izdelali vsaj v 15. stoletju. Zaradi obilice kvalitetne gline, ki je na braslov\u0161kem obmo\u010dju, lahko upravi\u010deno predvidevamo, da je bila delavnica za izdelavo tega tlaka nekje v bli\u017enjem obmo\u010dju \u017dovneka ali \u0160matev\u017ea. Zaradi te\u017eav s prevozi opeke zanesljivo niso preva\u017eali od dale\u010d. Tlake v \u0161ale\u0161ko cerkev pa bi lahko izdelali nekje v bli\u017eini \u0160aleka in ob tem uporabili izposojene matrice.<\/p>\n

Zvonik cerkve svetega Matev\u017ea je posebnost, saj ima okroglo obliko in je neraz\u010dlenjen. Predvidoma je zvonik delo kakega tujega, verjetno italijanskega zidarskega mojstra. Prav zaradi svoje okrogle oblike je zvonik redkost. Zvonikove line so preproste in pravokotne oblike. Prvotno je zvonik stal ob steni izven strehe. Ko so cerkev obokali, so ostre\u0161je nekoliko zvi\u0161ali in ob tem je del zvonika pri\u0161el pod streho.<\/p>\n

V cerkvi je leta 1597 nekaj \u010dasa po\u010divalo truplo ljubljanskega \u0161kofa Ivana (Janeza) Tav\u010darja, potem ko je 24. avgusta 1597 med slu\u017ebeno potjo v Gradec umrl. Balzamirano truplo so nato iz Gradca prepeljali in ga pokopali je v Gornjem Gradu. Lastnika bli\u017enjega dvorca \u0160travsenek je bil Andrej Tav\u010dar, ki je bil \u0161kofov ne\u010dak.
\n
\nBesedilo je vzeto iz knjige \u00bbSakralni spomeniki na obmo\u010dju ob\u010dine Braslov\u010de\u00ab, Franc KRALJ,<\/em> 2012, Kulturno zgodovinsko dru\u0161tvo \u017dovnek. <\/em><\/p>\n

Kogar zanimajo podrobnosti, jih lahko najde v navedeni knjigi.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Obnovitvena dela pri sv. Mateju \u00a0\u00a0Preberi ve\u010d o zavetniku sv. Mateju Cerkev svetega Matev\u017ea stoji na severnovzhodnem delu naselja \u0160matev\u017e pri Gomilskem v bli\u017eini dvorca \u0160travsenek (Schtrausseneg). Zanimivo, da sta v Sloveniji le dve cerkvi posve\u010deni svetemu Matev\u017eu (Mateju). Poleg … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":81,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"class_list":["post-42","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P2vCI2-G","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/42","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=42"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/42\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":600,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/42\/revisions\/600"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/81"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=42"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}