ngg_shortcode_0_placeholder<\/p>\n
Ogled fotogalerije >><\/a><\/p>\n V na\u0161i \u017eupniji se je na ravni Celjske \u0161kofije 10. marca 2013 odvijala spominska slovesnost v \u010dast dvema na\u0161ima rojakoma, duhovnikoma, Izidorju Zavr\u0161niku in Janezu Ran\u010digaju. Izidor Zavr\u0161nik, rojen 4. aprila 1917, je umrl prav na dan slovesnosti, leta 1943, ko se je odlo\u010dil za nadomestno smrt. Janez Ran\u010digaj, rojen 12. avgusta 1893, pa je umrl 17. oktobra 1942 na obmo\u010dju usta\u0161kega tabori\u0161\u010da Jesenovac (Gradina), ko je po kruti usmrtitvi bil vr\u017een v Savo. Celo Nemci so to usta\u0161ko tabori\u0161\u010de primerjali samo \u0161e z Dantejevim \u00bbPeklom\u00ab.<\/p>\n <\/p>\n Ve\u010d o \u017eivljenju na\u0161ih dveh mu\u010dencev, izvoru pobude in o namenu zbiranja podatkov o vseh kr\u0161\u010danskih mu\u010dencih, si lahko preberete v knjigah Krvave zvezde \u00bbStarega piskra\u00ab in v Usodnem prime\u017eu ideologij, avtorja Jo\u017eeta Ku\u017enika ter v knjigi Palme mu\u010deni\u0161tva, avtorja Antona Pusta.<\/p>\n Spominska slovesnost se je pri\u010dela s kulturnim programom, ki ga je g. \u0161kof poimenoval akademija,\u00a0 v katerem se je skozi vezni tekst dalo prepoznati \u017eivljenjsko usodo duhovnika Izidorja Zavr\u0161nika, slovenskega Maksimilijana Kolbeja. Prozo je dopolnjevala poezija pesnikov Sre\u010dka Kosovela in Simona Gregor\u010di\u010da, vse skupaj pa so nadgradili odlomki evangelijev, \u017ealostink in psalmov. Izvajali so ga Magda \u0160alamon, Tilen Hadolin, Barbara Trogar, Ana \u0160lander, Samo \u0160lander, Lea Drev in Ana \u0160ram. Za pete pesmi je poskrbel doma\u010di sekstet. Sledil je Kri\u017eev pot za \u017ertve pobojev, katerega avtor in vodja je bil\u00a0msgr. Jo\u017ee Ku\u017enik. Njegovo sporo\u010dilo je bila osupljivo, saj je bilo takoj prepoznati podobnosti mu\u010denja, trpljenja in smrti\u00a0obeh na\u0161ih rojakov z mu\u010denjem,\u00a0trpljenjem in smrtjo Jezusa Kristusa, ki jim je sledilo njegovo vstajenje. Tudi padci pod kri\u017eem so prisotni. Le Veronike s potnim prtom, da bi obrisala bleda lica obeh in Simona iz Cirene, ki bi pomagal nositi njun kri\u017e, ni bilo na pomo\u010d na\u0161ima Izidorju in Janezu. Ali je to v Izidorjevem primeru bil Franc \u017dvan, v katerega \u017eivljenje je s svojo izbiro vstopil Izidor? Kdo bi to vedel? Morda samo Izidor, Franc in duhovnik Maks Ledinek, ki mu je podelil zakramentalno odvezo? Slovesno sv. ma\u0161o je daroval g. \u0161kof Stanislav Lipov\u0161ek, katerega homilijo v obliki nagovora, si lahko preberete na http:\/\/arhiv.skofija-celje.si\/index.php?option=com_content&task=view&id=442&Itemid =119<\/a>.\u00a0Berilo sta brala Jan Stro\u017eer, ki je podobne starosti, kot je bil ob smrti tudi Izidor in Anka Trogar, sorodnica Janeza Ran\u010digaja. Evangelij je nadvse spo\u0161tljivo bral stalni diakon Stanislav \u010ceplak. Skozi pro\u0161nje sta nas vodili Ana \u0160lander in Barbara Trogar. Pri osrednji slovesnosti so sodelovali tudi gasilci iz vseh treh PGD v \u017eupniji (Gomilsko, Grajska vas in Trnava), obogatilo pa jo je petje CMPZ Gomilsko pod vodstvom Vesne\u00a0\u0160traus\u00a0in otro\u0161kega dekli\u0161kega zbor\u010dka pod vodstvom Ur\u0161ke Tekavc. Ljudsko petje zna\u010dilnih pesmi za postni \u010das,\u00a0je prispevalo k spro\u0161\u010denosti in obogatitvi bogoslu\u017eja ter omogo\u010dalo ve\u010dje \u010dutenje bli\u017enjega, ki prav tako nosi svoj kri\u017e. Sv. ma\u0161e se je udele\u017eil tudi na\u0161 rojak, duhovnik Viki Ko\u0161ec, ki sedaj slu\u017ebuje v \u017eupniji Lu\u010de, soupravlja pa \u017eupnijo Sol\u010davo. On je tisti, ki je prvi imel\u00a0novo ma\u0161o (leta 2007) po Izidorjevi, ki je bila 12. maja 1941 in je zaradi razmer, za razliko od Vikijeve, bila skromna, brez vseh slovesnosti. Povabilu se je poleg \u0161tevilnih duhovnikov odzval tudi duhovnik Janez \u0160ket, \u017eupnik\u00a0 v Grosupljem, ki je odra\u0161\u010dal v na\u0161i \u017eupniji.<\/p>\n Po slovesnosti je bilo s strani cele \u017eupnije in Dru\u0161tva kme\u010dkih \u017eena Trnava \u2013 Gomilsko dobro poskrbljeno za kak\u0161en gri\u017eljaj in po\u017eirek pred cerkvijo in v Domu sre\u010danj, kjer si je bilo mogo\u010de ogledati razstavo s slikami obeh duhovnikov in njunih o\u017ejih dru\u017ein, knjigami in \u010dlanki, v katerih sta omenjena ter osebnimi predmeti duhovnika Janeza Ran\u010digaja.<\/p>\n Obletnice, ki imajo izvor v te\u017ekih \u010dasih vojne, vzbujajo razli\u010dna razmi\u0161ljanja predvsem pri doma\u010dinih. Ob bolj poglobljenem razmisleku in modrem odlo\u010danju smo ugotovili, da nimamo pravice soditi o tako te\u017ekih trenutkih za vse takrat vpletene. Slovesnost in zavzete priprave na njo so \u017eupnijo povezale. Prepri\u010dali smo se lahko, da so posamezni deli\u00a0krajevne Cerkve (\u017eupnije)\u00a0\u00a0morda bolj \u017eivi kot vesoljna. To, predvsem pa izvolitev novega pape\u017ea, ki prav gotovo ni po naklju\u010dju prevzel imena Fran\u010di\u0161ek, vzbuja upanje za katoli\u0161ko Cerkev.\u00a0Skromni in poni\u017eni sv. Fran\u010di\u0161ek\u00a0je namre\u010d v cerkvici sv. Damijana sli\u0161al besede: \u00bbFran\u010di\u0161ek, ali ne vidi\u0161, da se moja hi\u0161a podira? Pojdi in jo popravi!\u00ab Sodobnemu Fran\u010di\u0161ku prav gotovo ne bo potrebno za\u010deti popravljati pri temeljih. “Obnovitvena” dela so potrebna na drugih delih stavbe. Tudi to je dodatno upanje za vesoljno Cerkev kot celoto, \u010de bo “mojstru”\u00a0dovoljeno pristopiti k delu.<\/p>\n Marija Ran\u010digaj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ogled fotogalerije >> V na\u0161i \u017eupniji se je na ravni Celjske \u0161kofije 10. marca 2013 odvijala spominska slovesnost v \u010dast dvema na\u0161ima rojakoma, duhovnikoma, Izidorju Zavr\u0161niku in Janezu Ran\u010digaju. Izidor Zavr\u0161nik, rojen 4. aprila 1917, je umrl prav na dan … Beri naprej