{"id":1509,"date":"2013-03-17T21:50:30","date_gmt":"2013-03-17T21:50:30","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/?p=1509"},"modified":"2013-03-17T21:52:00","modified_gmt":"2013-03-17T21:52:00","slug":"oznanila-za-12-teden-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/?p=1509","title":{"rendered":"Oznanila za 12. teden 2013"},"content":{"rendered":"

BESEDA \u017dIVEGA BOGA<\/strong>
\n\"2013_12-1\"<\/a>Ko pa ga niso nehali vpra\u0161evati, se je vzravnal in jim rekel: \u00bbKdor izmed vas je brez greha, naj prvi vr\u017ee kamen vanjo.\u00ab In spet se je pripognil in pisal po tleh. Ko pa so to sli\u0161ali, so drug za drugim odhajali ven \u2013 po\u010den\u0161i od najstarej\u0161ih \u2013 in je ostal sam in \u017eena v sredi. (Jn 8,7\u20139)<\/em><\/p>\n

<\/p>\n

BESEDA O BESEDI<\/strong>
\nPODRO\u010cJE SPOPADA (Jn 8,1-11)<\/strong>
\nPri\u010de smo spopadu, ki se v njem odlo\u010da o \u017eivljenju in smrti. \u017dena se je spozabila in prestopila Mojzesovo postavo. \u010cuvarji te postave \u2013 pismouki in farizeji \u2013 zahtevajo kazen, ki je po zakonu za tak\u0161ne prestopke predpisana, to je kamenjanje.
\n\u010ce pa si dogodek pogledamo pobli\u017ee, vidimo, da so pismouki in farizeji \u017eeno in njen greh uporabili le za sredstvo, da bi se spopadli z Jezusom. Ra\u010dunali so, da se bo Jezus za gre\u0161nico zavzel in jo zagovarjal. To jim bo dalo prilo\u017enost, da ga bodo pred ljudstvom o\u010drnili kot zagovornika pre\u0161u\u0161tva in zani\u010devalca postave. Morda jim bo uspelo celo na\u0161\u010duvati ljudi, da bodo poleg gre\u0161nice kamenjali \u0161e njega.
\nJezus je spregledal njihovo zvija\u010do in z nekaj besedami dogajanje popolnoma preusmeril. \u017deninim to\u017eilcem je dal vedeti, da pravo podro\u010dje spopada ni med \u017eeno in njimi, prav tako ne med njim in njimi, temve\u010d nekje drugje: v njihovih srcih. Farizej, odvrni pogled od gre\u0161ne \u017eene, zazri se v svojo gre\u0161nost, z njo se spopadi! Za tvoj greh gre, ne za njen, za to gre, kak\u0161en si ti, kak\u0161en ne bi smel biti in kak\u0161en bi moral biti.
\nKak\u0161en bi moral biti? Pravi\u010den. Izpolnjevalec postave. Po\u0161tenjak v odnosu do sebe, do okolja, do ljudi in do Boga.
\nKaj pa si? Kr\u0161ilec postave. Gre\u0161nik. Postava, ki se z njo spravlja\u0161 nad bli\u017enjega, te graja: Obsodi najprej sebe! Kamen, ki ga vihti\u0161 v roki, da bi ga zagnal v drugega, ti kli\u010de: Za\u017eeni ga vase! \u010ce te \u017ee veseli spopadati se s kak\u0161nim grehom, se spopadaj s svojim; ta je zate \u017eivljenjskega pomena. (po: Beseda da Besedo)<\/p>\n

5. postna nedelja – tiha\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/strong><\/p>\n

IMAMO PAPE\u017dA – FRAN\u010cI\u0160KA I.<\/strong>
\nBogu hvala!<\/strong>
\n\"2013_12-2\"<\/a>Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu star\u0161em italijanskega rodu. \u0160tudij kemije je kon\u010dal z diplomo. V Villa Devoto je vstopil v bogoslovje, 11. marca 1958 pa je stopil v noviciat v Dru\u017ebi Jezusovi. Humanisti\u010dne \u0161tudije je leta 1963 kon\u010dal v \u010cilu. Ko se je vrnil v Buenos Aires, je \u0161tudiral filozofijo. V letih med 1964 in 1965 je pou\u010deval knji\u017eevnost in psihologijo na dveh ustanovah. V letih med 1967 in 1970 je v San Miguelu \u0161tudiral teologijo. Duhovni\u0161ko posve\u010denje je prejel 13. dec. 1969.
\nVe\u010dne zaobljube v jezuitskem redu pa je opravil 22. aprila 1973 v \u0160paniji. Vzgojitelj novincev v San Miguelu je bil v letih 1972 in 1973. Obenem je bil profesor na teolo\u0161ki fakulteti, svetovalec jezuitske province ter rektor. V letih 1973 do 1979 je bil provincial argentinskih jezuitov. Leta 1980 je bil preme\u0161\u010den v San Miguel, kjer je bil \u0161est let rektor semeni\u0161\u010da. Obenem je bil \u017eupnik v kraju San Jos\u00e9.<\/p>\n

Marca 1986 je od\u0161el na doktorski \u0161tudij v Nem\u010dijo. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in spovednik.. Je avtor ve\u010d knjig.
\nLeta 1992 je bil imenovan za pomo\u017enega \u0161kofa v Buenos Airesu; za nad\u0161kofa pomo\u010dnika iste nad\u0161kofije pa leta 1997. Ob smrti kardinala Quarracina je leta 1998 postal krajevni nad\u0161kof. Hkrati je bil tudi ordinarij za vernike vzhodnega katoli\u0161kega obreda.
\nPape\u017e Janez Pavel II. ga je 21. februarja 2001 imenoval za kardinala. Med leti 2005 in 2011 je bil predsednik Argentinske \u0161kofovske konference. Odlo\u010dno se je zavzemal za kulturo \u017eivljenja in je nasprotoval evtanaziji. Ostro je nasprotoval argentinski vladi, ki je \u017eelela uzakoniti istospolne poroke.
\nKardinal Bergoglio je v rimski kuriji opravljal razli\u010dne slu\u017ebe. Bil je \u010dlan Kongregacije za kler, Kongregacije za bogoslu\u017eje in disciplino zakramentov, Kongregacije za ustanove posve\u010denega \u017eivljenja in dru\u017ebe apostolskega \u017eivljenja. Bil je tudi \u010dlan Komisije za Latinsko Ameriko in Pape\u0161kega sveta za dru\u017eino.
\nZnan je po osebni skromnosti, zvestobi tradiciji, zavezanosti socialni in dru\u017ebeni pravi\u010dnosti.
\nKardinali so ga 13. marca 2013 v petem krogu glasovanja kot prvega Neevropejca izvolili za 266. rimskega \u0161kofa in pastirja vesoljne Cerkve. Izbral si je ime Fran\u010di\u0161ek.<\/strong><\/p>\n

Molimo zanj!<\/strong><\/em><\/p>\n

Naslovljeno na vas<\/strong><\/p>\n

K pripravi na polno praznovanje velike no\u010di spada spoved<\/p>\n

OBRED SPOVEDI<\/strong><\/p>\n