Na\u0161e zbiranje na \u017eupnijskem dnevu postaja tradicionalno, saj je letos potekalo \u017ee tretje leto. Z uradnim delom smo za\u010deli takoj po oratorijski sv. ma\u0161i, ki je hkrati tudi uvod v praznovanje \u017eupnijskega dne. Priznati je potrebno,\u00a0da je bilo te\u017eko preklopiti. Dogajanju se je bilo potrebno docela\u00a0prilagajati. Ni namre\u010d bilo kaj dodati, vse je bilo povedano. Pa ne samo z besedami. Vsi prisotni smo bili pod mo\u010dnimi vtisi, ki jih je pustila tovrstna sv. ma\u0161a. Samo “pokvarili” bi lahko kaj. Animatorji so dokazali, da gre ra\u010dunati na mlade in da znajo ne samo delati, ampak tudi ustvarjati. En sam praznik je to bil! Poleg pogleda na otroke, ki so po\u010dasi za\u010dutili prazne \u017eelod\u010dke in se odpravili na prostor, kjer so pote\u0161ili lakoto in \u017eejo, je bil eden najlep\u0161ih pogledov pod \u0161otor, kjer so sedeli starej\u0161i \u017eupljani. Ravno tisti, ki si najbolj zaslu\u017eijo tak\u0161no razpolo\u017eenje. V preteklosti, pa \u0161e sedaj, po svojih mo\u010deh in zmo\u017enostih na razli\u010dne na\u010dine pripomorejo, da se imamo lepo. Na nas so prena\u0161ali vrednote, ne samo z besedami tudi z dejanji in vzgledi. Pa vendar smo se morali dr\u017eati napovedanega uradnega dela.<\/p>\n
<\/p>\n
Z velikim veseljem\u00a0smo namre\u010d pozdravili na\u0161e goste, predstavnike \u017eupnije Sv. Peter pod Sv. gorami iz Bistrice ob Sotli. Lanskega oktobra (ve\u010d v \u010dlanku Romanje \u017eupnijskih sodelavcev<\/a>), smo na njihovo povabilo poromali na Svete gore. Vse je organiziral g. Ro\u017ei\u010d Anton, ki je v letu vremenske ujme pomagal nekaterim prebivalcem tega kraja s hrano za \u017eivino. In v znak velike hvale\u017enosti je sledilo povabilo, na katerega smo se z veseljem odzvali. Seveda se spodobi in tudi \u010dutili smo tako, da jih tudi mi povabimo. Ve\u017ee nas ve\u010d kot to kar je navedeno v zgornjem stavku. Leta 1934 je namre\u010d v to \u017eupnijo bil name\u0161\u010den na\u0161 rojak, \u017eupnik Janez Ran\u010digaj (*1893 – +1942), ki je leta 1942 umrl mu\u010deni\u0161ke smrti v Jesenovcu in bil vr\u017een v Savo. Na ta kraj je bil izredno mo\u010dno navezan in je zelo psihi\u010dno trpel, ko nekaj \u010dasa ni mogel biti v svoji \u017eupniji. Po pripovedovanju je bil zelo delaven, preprost in priljubljen med farani. Letos marca smo se ga spominjali skupaj z rojakom Izidorjem Zavr\u0161nikom na spominski slovesnosti (ve\u010d o tem v prispevku Spominska slovesnost<\/a>, marec 2013)\u00a0na Gomilskem, ki je bila organizirana s strani celjske \u0161kofije. Pa to \u0161e ni vse. Leta 1950 je v to \u017eupnijo bil name\u0161\u010den \u017eupnik Adolf Pikl (*1914 – +1994), ki je v na\u0161o \u017eupnijo pri\u0161el slu\u017ebovat leta\u00a01981 iz \u017eupnije \u0160martno ob Paki. Na Gomilskem je slu\u017eboval vse do svoje smrti, kjer je tudi pokopan. Zadnje uradno romanje gomilske fare na Svete gore je bilo leta 1992 in gospod Pikl je hotel \u0161e \u010disto sam opraviti vzpon na njegove tako drage mu Svete gore, ki so v preteklosti bile zelo priljubljen romarski kraj prebivalcev iz obeh strani meje in \u0161ir\u0161e. Zadnje \u010dase si sedanji \u017eupnik Damjan Kej\u017ear zelo prizadeva, da bi\u00a0to tradicijo obudili. Tudi bla\u017eeni A. M. Slom\u0161ek je pridigal v Marijini cerkvi, pred katero so mu v lanskem, Slom\u0161kovem letu, postavili kip.<\/p>\n G. \u017eupnik, Martin Cirar je na oder povabil go. Terezijo Kunej, predstavnico gostov\u00a0in ji izro\u010dil spominsko darilo v obliki sestavljanke slik. Na njej je\u00a0slika farne cerkve sv. \u0160tefana, z vsemi tremi oltarji, obnovljenim \u017eupni\u0161\u010dem in novozgrajenim Domom sre\u010danj. Zelo pomenljiv pa je del slike, kjer je v ospredju mo\u010d videti \u0161kofa Lipov\u0161ka, v ozdaju pa sliko zgoraj omenjenega Janeza Ran\u010digaja.\u00a0Kar na kraju samem se je porodila ideja, da za\u010dnemo z aktivnostmi pobratenja med \u017eupnijama.\u00a0In prejeli smo povabilo…<\/p>\n Med omenjenimi gosti so bile tudi predstavnice\u00a0dekli\u0161kega cerkvenega pevskega zbora, ki so nam zapele dve pesmi.\u00a0Zelo na kratko je bilo omenjeno delo na\u0161e \u017eupnije, ki sledi novim idejam in formiranju skupin, zlasti na podro\u010dju starej\u0161ih in dobrodelnosti. Ne pozabi pa se na \u017ee ute\u010dene aktivnosti.\u00a0Odprti smo tudi za vedno nove izzive kot je npr. bila letos spominska slovesnost.\u00a0Predstavil se nam je tudi doma\u010d me\u0161ani cerkveni pevski zbor.<\/p>\n Sledilo je dru\u017eenje, stekel je prijeten pogovor ob hrani in pija\u010di, za katero je bilo dobro\u00a0poskrbljeno. Pridne roke gospodinj so napekle veliko dobrega kruha in peciva. Tudi tokrat se je bilo mo\u010d posladkati z doma\u010do potico. Ker je\u00a0bil \u010das kosila, se je zelo prilegla obara, ki jo je tudi letos s pomo\u010djo svoje \u017eene kuhal g.\u00a0Cizej, za kar se mu\u00a0tudi s tega mesta lepo zahvaljujemo. Vmes so za petje skrbele gostje, ki smo jim pritegnili tudi doma\u010dini.\u00a0Sladkali smo se s belimi in rde\u010dimi \u010de\u0161njami izpod Svetih gor, oku\u0161ali njihovo pecivo in\u00a0posebej za to prilo\u017enost pe\u010deno son\u010dnico, ki je bila vredna vsega ob\u010dudovanja. Da smo bili v senci, so zaslu\u017eni g. Kraj\u0161ek, g. Podbregar in g. Laznik, da smo pili hladno pija\u010do pa ima zasluge g. Lon\u010dar. Iskrena hvala jim in priporo\u010dilo za naprej! Nih\u010de nam ni odrekel pro\u0161nje po pomo\u010di. Tudi gomilski in grajski gasilci ter \u0161portniki ne. Vsem tem in tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, pa ste nas podprli po svojih mo\u010deh, se prav tako lepo zahvaljujemo.<\/p>\n Vse je potekalo v najlep\u0161em redu in vzdu\u0161ju, \u010dutiti je bilo veliko notranjega zadovoljstva. Za naslednje leto pa velja razmisliti o ve\u010dji lo\u010dnici med dogajanjem v okviru oratorija in \u017eupnijskega dne. To pomeni, da, \u010deprav posredno, pa vseeno iz srca, kli\u010demo: “Nasvidenje na \u010detrtem \u017eupnijskem dnevu”. Na ta na\u010din si lep\u0161amo \u017eivljenje, postajamo bolj\u0161i do drugih in tako nenazadnje tudi do sebe.<\/p>\n Foto: Marija Oro\u017eim<\/p>\n Tekst: Marija Ran\u010digaj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Na\u0161e zbiranje na \u017eupnijskem dnevu postaja tradicionalno, saj je letos potekalo \u017ee tretje leto. Z uradnim delom smo za\u010deli takoj po oratorijski sv. ma\u0161i, ki je hkrati tudi uvod v praznovanje \u017eupnijskega dne. Priznati je potrebno,\u00a0da je bilo te\u017eko preklopiti. … Beri naprej