\u017dupnijsko romanje v\u00a0 \u010dasu dopustov nam vsako leto pomaga, da zdru\u017eimo\u00a0koristno\u00a0s prijetnim, da ne poskrbimo samo za telo, ampak tudi za du\u0161o. Vsak izlet in potovanje je prilo\u017enost, da v sre\u010danju z lepoto stvarstva ob\u010dudujemo in poveli\u010dujemo Stvarnika. Kot romarji pa gremo na pot v prvi vrsti zaradi po\u017eivitve du\u0161e. Na romanju se sre\u010dujemo z Bogom kot svojim Odre\u0161enikom, ne le Stvarnikom., pri tem se opiramo tudi na Marijin zgled in pripro\u0161njo, saj je med na\u0161imi postajami skoraj vedno kak\u0161na od Mariji posve\u010denih cerkva. Tako je bilo tudi letos, ko smo se 3. avgusta podali na \u017eupnijsko romanje v sosednjo Hrva\u0161ko, k Mariji na Trsatu. To hrva\u0161ko romarsko sredi\u0161\u010de, na hribu nad Reko, je bilo v preteklosti priljubljen kraj, kamor je prihajalo veliko slovenskih romarjev.<\/p>\n
Za\u010detek romarske poti sega v leto 1291, ko\u00a0 je bila 10.maja na Trsat\u00a0\u010dude\u017eno prine\u0161ena\u00a0nazare\u0161ka hi\u0161ica. To je bila hi\u0161ica, v kateri je angel oznanil Mariji, da bo rodila Jezusa in v kateri je stanovala\u00a0sveta\u00a0\u00a0dru\u017eina Jezus, Marija in Jo\u017eef. Leta 1294 so angeli prenesli hi\u0161ico v Loreto v Italiji, kjer stoji \u0161e danes. Na mestu, kjer je stala hi\u0161ica, so na Trsatu najprej zgradili kapelo, kasneje pa cerkev in fran\u010di\u0161kanski samostan.<\/p>\n
Zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali v smeri Ko\u010devja proti Reki. Tako smo se izognili kolonam turistov, ki so se vile proti morju. Na Trsatu smo najprej imeli sveto ma\u0161o\u00a0v \u00a0kapeli, po ma\u0161i smo si ogledali cerkev in se pred cerkvijo\u00a0ustavili pri kipu pape\u017ea Janeza Pavla II., ki je leta 2003 tretji\u010d\u00a0obiskal Hrva\u0161ko.<\/p>\n
Ker smo bili tako blizu morja, smo se za kratek \u010das zadr\u017eali na hrva\u0161ki obali , z avtobusom smo se odpeljali do Opatije in se sprehodili do morja.<\/p>\n
Po vrnitvi na slovensko stran, smo se ustavili v Ilirski\u00a0\u00a0Bistrici, kjer smo imeli kosilo. V drugem delu poti, ki nas je vodila na Prem, smo nekaj \u010dasa in misli posvetili pesniku Dragotinu Ketteju in njegovi poeziji. Na avtobusu smo prebrali njegov \u017eivljenjepis in nekaj njegovih pesmi. Dragotin Kette se je rodil na Premu pri Ilirski Bistrici leta 1876 in je bil predstavnik slovenske moderne. V cerkvi na Premu smo imeli ve\u010dernice.<\/p>\n
Pot do doma je bila \u0161e dolga, zato se med potjo nismo preve\u010d ustavljali. \u010cas nam je s pesmijo in\u00a0v dobrem razpolo\u017eenju hitro minil, morali smo se \u00a0posloviti in oditi vsak na svoj dom.<\/p>\n
Marija Oro\u017eim<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u00a0 \u017dupnijsko romanje v\u00a0 \u010dasu dopustov nam vsako leto pomaga, da zdru\u017eimo\u00a0koristno\u00a0s prijetnim, da ne poskrbimo samo za telo, ampak tudi za du\u0161o. Vsak izlet in potovanje je prilo\u017enost, da v sre\u010danju z lepoto stvarstva ob\u010dudujemo in poveli\u010dujemo Stvarnika. Kot … Beri naprej