Druga nedelja v mesecu oktobru je \u017ee po tradiciji rezervirana za praznovanje posebne vrste. V mislih imamo sre\u010danje zakonskih jubilantov, ki je bilo tokrat 13. 10. Povabilu se je odzvalo \u0161tiriindvajset parov. Povabljeni so bili vsi, ki v tem letu praznujejo prvih deset let od prejema zakramenta sv. poroke in potem za vsakih nadaljnjih pet let.\u00a0Po zlati poroki, pa so jubilantje vabljeni vsako leto. In kot vsako leto je tudi letos bilo zelo slovesno in z veliko ljubezni in notranjega zadovoljstva pre\u017eeto sre\u010danje. Tako ene obkro\u017eajo samo otroci, druge\u00a0otroci in vnuki, slednje pa\u00a0poleg teh tudi pravnuki.<\/p>\n
Zbudili smo se sicer v obla\u010dno jutro, izmeni\u010dno je celo malo rosilo, sredi dopoldneva pa je \u017ee posijalo sonce. Jubilantje so se po\u010dasi in v zelo spro\u0161\u010denem vzdu\u0161ju\u00a0za\u010deli zbirati pred cerkvijo. V njihovih srcih je bilo obilo toplote, ljubezni, spo\u0161tovanja,\u00a0kar so znali ohraniti vse do dana\u0161njih dni in to je dobra popotnica tudi za naprej.\u00a0Med pripenjanjem naprsnih \u0161opkov je bilo prijetno vzdu\u0161je, podobno tistemu pred toliko in toliko leti, ko so kot \u017eenini in neveste izrekli: “Jaz, A., sprejmem tebe, B., za svojo \u017eeno (mo\u017ea) in obljubim, da ti bom ostal(a) zvest(a) v sre\u010di in nesre\u010di, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil(a) in spo\u0161toval(a) vse dni svojega \u017eivljenja.” S to privolitvijo sta se medsebojno dala\u00a0in sprejela, skratka izro\u010dila, kar je zape\u010datil Bog sam. Tako je iz njune zaveze “nastala tudi pred dru\u017ebo po bo\u017eji volji trdna ustanova”. Skrivnostnost njune zveze je znana samo zakoncema, saj je to edini zakrament, ki ni podeljen s strani duhovnika. Ob tej prilo\u017enosti imata mo\u017enost s posebnim obredom, ki ga je opravil doma\u010di \u017eupnik, g. Martin Cirar, to prisego podo\u017eiveti in dobiti ponovno mo\u010d za ohranjanje zakramenta v vsej svoji veli\u010dini. Prav gotovo pa so se\u00a0vsakega od parov dotaknile tople besede iz homilije, \u0161e posebej tiste: “Hvala, ker si ob meni!”<\/p>\n
V Domu sre\u010danj so \u017eupnijski sodelavci poskrbeli za prijetno vzdu\u0161je in nekaj malega okrep\u010dila. Pari so obujali spomine na dan poroke. Tudi med leto\u0161njimi jubilanti smo imeli dva para s tesnimi sorodstvenimi vezmi, s skupnim priimkom Lon\u010dar iz Grajske vasi. Mlaj\u0161ega so obkro\u017eali trije otroci,starej\u0161ega pa taisti trije vnuki.\u00a0Proti dvanajsti uri pa so prvi za\u010deli odhajati in za\u010denjalo se jim je muditi. Ko si jih vpra\u0161al: “Kam le?”, so s ponosom in \u0161epetaje odgovorili: “\u010cakajo naju!” Ali je lahko pla\u010dilo ve\u010dje? Te\u017eko! Lepo je, da te nekdo \u010daka s ponosom in veliko hvale\u017enostjo, da si se trudil in uspel uresni\u010devati gornjo obljubo, ki je tako edinstvena, da je ne\u00a0more\u0161 in ne sme\u0161 nikoli ve\u010d ponoviti. Samo nenehno truditi se \u017eiveti po njej, je potrebno in sledi veliko nematerialno pla\u010dilo.<\/p>\n
Kot zanimivost\u00a0naj omenimo, da je to bila zadnja sv. ma\u0161a v cerkvi, v kateri so bile stare klopi. To\u00a0pomeni klopi, v katerih je ve\u010dina od njih sedela, ko\u00a0si je podelila zakrament sv. zakona.<\/p>\n
Tekst: Marija Ran\u010digaj<\/p>\n
Foto: Marija Oro\u017eim<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Druga nedelja v mesecu oktobru je \u017ee po tradiciji rezervirana za praznovanje posebne vrste. V mislih imamo sre\u010danje zakonskih jubilantov, ki je bilo tokrat 13. 10. Povabilu se je odzvalo \u0161tiriindvajset parov. Povabljeni so bili vsi, ki v tem letu … Beri naprej