{"id":2343,"date":"2014-06-23T05:40:15","date_gmt":"2014-06-23T05:40:15","guid":{"rendered":"http:\/\/1338788415"},"modified":"2014-07-31T05:14:16","modified_gmt":"2014-07-31T05:14:16","slug":"27-teden-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/?p=2343","title":{"rendered":"Pe\u0161 romanje na Brezje 2014"},"content":{"rendered":"ngg_shortcode_0_placeholder\n

Kako za\u010denjate, sedaj lahko re\u010demo, \u017ee tradicionalno pe\u0161 romanje \u017eupnije Gomilsko na Brezje?<\/strong><\/p>\n

Z blagoslovom doma\u010dega \u017eupnika, ki je najlep\u0161a popotnica in daje posebno mo\u010d, se odpravimo izpred \u017eupnijske cerkve. Do sedaj vedno na petek, letos je bil to 9. maj. Vsi smo upali, da se v nedeljo, kot vedno do sedaj, snidemo z\u00a0 na\u0161imi romarji, ki se bodo z razli\u010dnimi prevoznimi sredstvi, od koles, motorjev, avtomobili in seveda avtobusom, odpravili za nami na Brezje, kjer imamo skupno sv. ma\u0161o. Bilo je samo upanje in trdna volja, zagotovila, da bo temu res tako, pa nobenega.<\/p>\n

<\/p>\n

Iz na\u0161e \u017eupnije nas je bilo tokrat \u0161est, skupaj z romarjem, ki se nam priklju\u010di pri mostu v zaselku Rezana, ki ga pre\u010dka s skupino romarjev iz \u017eupnije Gri\u017ee. To je namre\u010d \u017ee tradicionalen obred sre\u010danja. Sledijo pozdravi, tudi objemi in \u010dlovek takoj pridobi na mo\u010di, ko ponovno uzre ljudi, s katerimi je \u017ee kar nekajkrat imel mo\u017enost deliti posebna do\u017eivetja. Ena romarka iz \u017eupnije pa se nam je priklju\u010dila zadnji dan. Seveda se je vsak po svoje v mislih \u017ee prej pripravljal na to romanje. Tudi nekaj fizi\u010dne kondicije je bilo potrebno nabrati. Nahrbtniki in na\u010drtovane dnevne dol\u017eine hoje pa tako ali tako naredijo svoje. Po\u010dasi za\u010dne\u0161 \u010dutiti manj\u0161e bole\u010dine pod naramnicami, razmi\u0161ljati za\u010dne\u0161 o primernosti obutve, saj\u2026<\/p>\n

Kje vse vas je vodila pot, kak\u0161ni notranji ob\u010dutki se porajajo?<\/strong><\/p>\n

Na mostu ob vasi Tabor se nam je pridru\u017eila romarka, kraj\u0161i postanek smo imeli na Vranskem. Tu se je \u017ee za\u010delo dogajati kak\u0161no preobuvanje in lepljenje ustreznih pripomo\u010dkov. Tudi kak\u0161ni po\u017eivljajo\u010di napitki so se prilegli. Ker pa smo imeli namen\u00a0 dohiteti \u0161marnice v motni\u0161ki cerkvi, smo kmalu krenili na pot. Tako nam je uspelo okrepiti tudi duha. Po sv. ma\u0161i so stekli prvi pogovori z gostitelji, \u00bbnovim\u00ab \u017eupnikom, mag. Miranom Kelvi\u0161arjem,\u00a0 z nekaterimi doma\u010dini in seveda glavnim gostiteljem, g. Romanom Urhom. Njegova dru\u017eina nam nudi vso podporo v hrani, pija\u010di in omogo\u010di izvrstno izku\u0161njo preno\u010devanja nad hlevom, v senu, ki je vsako leto na prvi pogled enako, pa vseeno tako druga\u010dno. Letos nam je vsem bilo precej toplo v na\u0161ih spalnih vre\u010dah, tudi motni\u0161kih zvonov smo se \u017ee malo navadili, krave pa na nas. Zvonovi pono\u010di bijejo druga\u010de, morda celo malo prepogosto in glasneje ter ne dopustijo neprekinjenega spanca. Tako smo se popolnoma poistovetili z romarji v starih \u010dasih, ki pa si toplote prav gotovo niso zagotavljali tako kot mi. Pri zajtrku ob hlevu smo ob\u010dudovali vragolije doma\u010dega psa z gospodarjem. Pridru\u017eilo se nam je \u0161e nekaj romarjev in sledilo je slovo. Po vzponu na Kozjak je bil \u010das za prvo gasilsko fotografijo. \u010cudili smo se prometu in hitrosti posameznih vozil po cesti \u010dez Tuhinjsko dolino, ki smo se jo izognili kolikor se je pa\u010d dalo. Vreme nam je bilo naklonjeno. Po poti so nas pozdravljali ljudje. Isti kot prej\u0161nja leta, \u0161e ve\u010d pa drugih, tudi otroci. Morda nas \u017ee kar pri\u010dakujejo in nekaj bi manjkalo, \u010de bi nas ne bilo. Pu\u0161\u010dali smo sledi in bogatili ne samo sebe, drug drugega, pa\u010d pa tudi vse tiste, ki so nas videli iz avtomobilov, doma\u010dih dvori\u0161\u010d, njiv, travnikov in vrtov. Po petindvajsetih kilometrih hoje se je kosilo v Kamniku \u017ee kar prileglo. Tu smo spet dobili stik s civilizacijo, saj se je vsem zelo mudilo, tudi cene so bile temu primerne. Vmes je bilo potrebno opraviti nekatere \u00bbposege\u00ab, da bi pot bolje stekla. Sli\u0161ati je bilo prve stavke: \u00bb\u010ce pridem do Adergasa, bom pa \u0161e do Brezij!\u00ab Ali pa: \u00bbNisem prepri\u010dan(a), da bom videl(a) Brezje!\u00ab In odgovor: \u00bbSeveda bo\u0161, saj te \u010daka Marija in ostali na\u0161i romarji!\u00ab In kako umesten je bil vzklik: \u00bbMarija pomagaj!\u00ab In pomagala je! Vsi smo imeli pred o\u010dmi tisto teraso gostilnice v Cerkljah na Gorenjskem, ki je podcilj drugega dne. Ko se tam enkrat zlekne\u0161 v stol, ve\u0161, da bo te\u017eko vstati in ponovno shoditi, pa vendar brez tega enostavno ne gre. Po osvojenem podcilju, smo do Adergasa kar \u00bbpoleteli\u00ab in bili nagrajeni z neizmernim bogastvom, ki se ne da opisati. Radi re\u010demo: \u00bbTo je potrebno samo do\u017eiveti!\u00ab Mi smo! Kot skupina in vsak posebej. Povrhu vsega smo se imeli prilo\u017enost udele\u017eiti \u0161e sv. ma\u0161e. Kako se nam je prilegla ravno ta ve\u010derja, dru\u017eenje, osve\u017eitev in namestitev v postelje pod okriljem samostanskih zidov, ki pi\u0161ejo zanimivo zgodovino! K samostanski, sedaj pa \u017eupnijski cerkvi Marijinega oznanjenja, se je romalo \u017ee prej kot na Brezje,\u00a0 saj so sedanjo baro\u010dno bo\u017ejepotno cerkev za\u010deli graditi \u017ee leta 1732. V njej je najstarej\u0161i Marijin kip na Slovenskem, ki so ga nune ob napadu Turkov skrbno \u010duvale v gozdu.<\/p>\n

Kdaj pa ste prispeli na Brezje?<\/strong><\/p>\n

\u00bbKot novi\u00ab smo se naslednjega dne po krepkem zajtrku in skupaj s \u0161e tremi doma\u010dini, odpravili na pot proti kon\u010dnemu cilju. Podcilj zadnjega dne je bila tabla z napisom Brezje in seveda obvezno fotografiranje ob njej. V primerjavi s prej\u0161njimi leti je na\u0161 vodi\u010d Janko \u0161tevilo kilometrov zmanj\u0161al, saj je zadevo vzel zares in odgovorno ter \u0161el kak\u0161en teden prej na oglede. \u00a0Se je kar dobro poznalo, mi pa smo se \u010dudili njegovi predanosti. Ali ima za to zasluge njegova \u017eena, ki je prvi\u010d romala z njim? Prav gotovo ji je hotel olaj\u0161ati pot! Tisti, ki smo romali \u017ee prej, pa smo se zaradi kraj\u0161e trase rade volje odpovedali \u0161e ene terase, na kateri smo obi\u010dajno spili\u00a0 kavo. \u010ce je bilo potrebno, smo se napotili tudi po robu kak\u0161ne njive, posejane s koruzo, globoko sklonjenih glav tudi \u010dez kak\u0161en gozd, pa s polno mero previdnosti pri spu\u0161\u010danju po strmem travniku, da smo le pridobili kak\u0161en meter. V cilj smo prihajali drug za drugim, z ve\u010djimi in manj\u0161imi presledki, vseh skupaj se nas je nabralo devetindvajset.\u00a0 Navezovali smo stik z ostalimi romarji s prevoznimi sredstvi in toplo nam je bilo pri srcu.<\/p>\n

Kdaj je bilo najte\u017eje?<\/strong><\/p>\n

Ne zdi se mi, da je bilo kdaj posebno te\u017eko. Dele\u017eni smo toliko lepot in dobrot, da popolnoma prevladajo \u00a0nad morebitnimi te\u017eavami. Res pa je, da ko gleda\u0161 v tla, gredo kamen\u010dki in trava tako hitro mimo, kilometri pa malo manj. Z dobro voljo, vzgledom\u00a0 soromarja, z spodbudno besedo in lepimi mislimi, s polno drobnimi pozornostmi s strani so\u010dloveka in narave, ni nedosegljivih ciljev in ni\u010desar ni te\u017eko. Tudi kak\u0161en mo\u010dan son\u010den \u017earek ali pa de\u017ena kaplja takoj izgubita svojo mo\u010d.<\/p>\n

Kaj vse se te je posebej dotaknilo in ali lahko govorimo tudi o romanju v sebe?<\/strong><\/p>\n

Spomnim se prijetnega ob\u010dutka, ko sem po nekem spustu iz hriba pod njim zagledala skupino motoristov. \u00bbTo so vendar na\u0161i\u00ab!, sem si mislila in podobo, ki mi je dajala ob\u010dutek stabilnosti, globoko vtisnila v spomin. \u00a0Prijetno je delo tudi to, ker smo dali povod, da so svoje motorne konji\u010dke tisti dan usmerili proti Brezjam. Kaj lahko bolj pospe\u0161i \u017ee sicer utrujen korak in \u00bbskraj\u0161a\u00ab pot kot to, da te med vo\u017enjo pozdravi dvignjena roka tvojega sova\u0161\u010dana, sopotnika na motorju in samo njemu zna\u010dilen priklon glave voznika? \u010cisto kratki vmesni postanki in poglobljeni pogovori ter obujanje usod na\u0161ih prednikov, dajejo posebno zadovoljstvo. \u00bbKako so trpeli in kako so bili predani in poni\u017eni v tem trpljenju! Koliko izgub svojih najdra\u017ejih so utrpeli v stoletju dveh svetovnih vojn in v drugih nesre\u010dah ter boleznih? Pri tem jim je prav gotovo pomagala vera, upanje in ljubezen\u00ab, sem pomislila. Dovolj \u010dasa je bilo tudi za pot v sebe in premi\u0161ljevanje o smislu \u017eivljenja. Je pa to dalj\u0161a pot in v\u010dasih ne uspe\u0161 priti na cilj. Zakaj tako prijetni ob\u010dutki porajajo bole\u010de spomine? Prav zato, ker je vse v zvezi s tem lastno samo nam ljudem, ker je to Ljubezen. Poseben ob\u010dutek daje skupna sv. ma\u0161a, ki jo je \u00a0pred glavnim oltarjem vodil na\u0161 g. \u017eupnik, Martin Cirar, saj nas je vse skupaj \u0161e posebej povezala in umirjala na\u0161a \u010dustva. Za vsakega, ki si je \u017eelel \u00bbpogovor\u00ab \u00a0z Njo, \u00a0je na\u0161la dovolj \u010dasa. Koliko zahval, pripro\u0161enj je \u017ee sli\u0161ala ta na\u0161a brezjanska Marija Pomagaj! Tudi na\u0161e, ki so bile zelo povezane z najbli\u017ejimi. Prav gotovo jim bo tudi tokrat prisluhnila. In koliko misli je \u017ee bilo osredoto\u010deno na Njo. Ona, ki tako ne\u017eno objema svoje dete, ki se z ro\u010dicami pne proti njej, \u017ee ve in razume. Tako je pristno, da tudi sam za\u010duti\u0161 roke otroka, ki te je objemal okrog vratu.<\/p>\n

Ali si kaj pomislila, da je letos 200-letnica nastanka podobe Marije Pomagaj?<\/strong><\/p>\n

Seveda sem, saj je precej govora o njej in o njenem avtorju ter o izvoru ideje za ravno to podobo. Tako sem jo \u0161e posebej pozorno opazovala. Po mnenju poznavalcev je tovrsten stik bo\u017eje Matere in Sina naslikan na zelo redkih podobah. Tak\u0161en dotik tudi na \u010dlove\u0161kem nivoju zaradi edinstvenosti odnosa, dobi pridih bo\u017eanskega. Iz izrazov na njunih obrazih razberemo notranjo zadovoljstvo, ki se ne da opisati z besedami! \u00bbAli podobno ne zmanjka besed ob ob\u010dudovanju skrivnostnega obraza in nasmeha Mone Lize, velikega Leonarda da Vincija?\u00ab, pomislim? Na povezavi http:\/\/www.marija.si\/<\/a> lahko ugotavljate kolik\u0161na je moja zmota.<\/p>\n

Kaj bi na to porekel avtor, Leopold Layer, ki je to podobo naslikal po podobi, ki je v innsbru\u0161ki katedrali, od koder jo je prenesel \u017eupnik Urban A\u017ebe? Pravzaprav je on “za vse kriv”. Tu je namre\u010d \u0161tudiral vse do doktorata. \u017delel je, da podobna slika dobi svoje mesto v kapelici Marije Pomo\u010dnice na Brezjah, ki je stala ob skromni podru\u017eni\u010dni cerkvici sv. Vida, ki je \u0161e sedaj zavetnik brezjanske bazilike.<\/p>\n

Kaj bi dodala za zaklju\u010dek in za spodbudo tistim, ki tudi razmi\u0161ljajo o pe\u0161 romanju?<\/strong><\/p>\n

Gre za to, da se vsako romanje, posebno pa \u0161e v tej obliki, dogaja \u00a0na nivoju, ki ni o\u010dem vidno. Kar pomislimo kako so se jih veselili na\u0161i predniki, saj jim je to bil eden od redkih stikov s svetom, ljudmi, lahko re\u010dem tudi s prese\u017enim. Zadnje \u010dase veliko govorimo o dodani vrednosti. Tovrsten na\u010din romanja nima ni\u010d opraviti z njo, saj je prese\u017eek in prese\u017eno. Iz ve\u010d vidikov, ki jih ne morem na\u0161tevati, saj bi bilo preve\u010d subjektivno. Vsak romar lahko na\u0161teje svoje. Vsi pa bi se strinjali z vsaj enim vidikom. Nagovorjeno je tisto kar je najgloblje v nas, \u010desar \u0161e mi dobro ne poznamo in\u00a0 nikoli ne bomo docela spoznali. Prese\u017enost pa je v tem, da takrat \u017eivimo bolj za druge kot zase.<\/p>\n

Vabljeni ste, da to do\u017eivite! \u0160tevilo sede\u017eev ni omejeno. Ni se vam treba ni\u010desar bati. \u010ce \u017eelite pridobiti \u0161e ve\u010d pogledov, si preberite dosedanje prispevke o romanjih na teh internetnih straneh. \u017de sam pogled na kolono pe\u0161 romarjev iz nekaterih \u017eupnij Spodnje Savinjske doline, ki se vije in se \u0161e bo vila vse do Brezij do milostne Matere Bo\u017eje, marsikoga osre\u010di. Kaj \u0161ele tedaj, \u010de si del nje? To osre\u010duje in pomaga iskati smisel bivanja. Saj veste kaj pravi mali princ pravi: \u00bbBistvo je o\u010dem nevidno.\u00ab \u017divljenje je vredno ravno zaradi tega bistva. Pe\u0161 romanja so ena izmed tistih pomagal, ki nam ga pomagajo odkrivati.<\/p>\n

Tekst v obliki odgovorov na vpra\u0161anja, ki so mi jih zastavljali: Marija Ran\u010digaj<\/p>\n

Foto: Marija Oro\u017eim<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kako za\u010denjate, sedaj lahko re\u010demo, \u017ee tradicionalno pe\u0161 romanje \u017eupnije Gomilsko na Brezje? Z blagoslovom doma\u010dega \u017eupnika, ki je najlep\u0161a popotnica in daje posebno mo\u010d, se odpravimo izpred \u017eupnijske cerkve. Do sedaj vedno na petek, letos je bil to 9. … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"_jetpack_feature_clip_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":false,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","default_image_id":0,"font":"","enabled":false},"version":2},"jetpack_post_was_ever_published":false},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-2343","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-dogodki-v-zupniji"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/p2vCI2-BN","jetpack_featured_media_url":"","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2343","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2343"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2343\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2395,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2343\/revisions\/2395"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2343"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2343"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2343"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}