\n
Tedaj je Jezus poklical k sebi svojih dvanajst u\u010dencev in jim dal oblast nad ne\u010distimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost. Imena dvanajstih apostolov pa so: prvi Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebed\u00eajev sin, in njegov brat Janez; Filip in Bartolomej; Toma\u017e in cestninar Matej; Jakob, Alf\u00eajev sin, in Tadej; Simon Kananej in Juda I\u0161karijot, ki ga je izdal. <\/b>(Mt 10,1-4)<\/p>\n BESEDA O BESEDI<\/b><\/p>\n Dana\u0161nji evangelij nam na\u0161teva imena dvanajsterih mo\u017e, ki si jih je Jezus izbral za apostole. Kaj vemo o njih? SVETO RE\u0160NJE TELO IN KRI Na \u010detrtek po prazniku sv. Trojice obhaja Cerkev od 13. stoletja naprej poseben praznik v \u010dast presv. Re\u0161njemu telesu. V Normandiji so \u017ee v 11. stol. pri procesiji z oljkami na cvetno nedeljo vpeljali navado, da so v sprevodu nosili tudi Najsvetej\u0161e. EVHARISTI\u010cNI \u010cUDE\u017dI<\/b><\/p>\n Najbolj znani evharisti\u010dni \u010dude\u017e se je zgodil v 8. stoletju v Lancianu<\/b>, mestu v Abrucih v osrednji Italiji. V cerkvi sv. Legonciana je bazilijanski menih med ma\u0161evanjem za\u010del dvomiti o resni\u010dni Jezusovi navzo\u010dnosti v svetem obhajilu. Pred njegovimi o\u010dmi se je po posvetitvi hostija spremenila v kos mesa, vino pa v kri, ki se je zatem strdila v pet koscev razli\u010dnih velikosti in oblik. Verniki, ki so bili pri\u010da pojavu, so dogodek razglasili po mestu. Meso, ki ga je danes mogo\u010de videti v relikviariju, je veliko kakor hostija. Z vatikanskim dovoljenjem so te \u00bbrelikvije\u00ab med letoma 1970 in 1974 preiskovali. Pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije so napravili ve\u010d kot petsto preiskav; pri njih je sodeloval znani profesor anatomije in patolo\u0161ke histologije Odoardo Linoli ob pomo\u010di profesorja Ruggera Bertellija. \u0160tudija, objavljena leta 1976 v \u017denevi in New Yorku, je pokazala, da je \u00bb\u010dude\u017eno meso\u00ab zares \u010dlove\u0161ko meso, sr\u010dno mi\u0161i\u010dno tkivo ter kri prava \u010dlove\u0161ka kri iz krvne skupine AB. V krvi so na\u0161li beljakovine v istih koli\u010dinah, kakor jih je najti v sve\u017ei krvi, ter minerale. Dejstvo, da sta meso in kri ostala v istem stanju dvanajst stoletij, \u010deprav sta izpostavljena zra\u010dnim in biolo\u0161kim vplivom, je nerazlo\u017eljiv pojav. 11. nedelja med letom<\/b><\/td>\n 7.30<\/b><\/p>\n 10.00<\/b><\/td>\n za vse \u017eive in rajne \u017eupljane<\/p>\n za \u2020 Albina in Marijo Stepi\u0161nik<\/td>\n<\/tr>\n sv. Vid, mu\u010denec<\/td>\n sv. Gvido, \u0161kof<\/td>\n sv. Valerijana, mu\u010denka<\/td>\n sv. Marko in Marcelijan<\/td>\n Srce Jezusovo, praznik<\/b><\/td>\n Marijino Brezmade\u017eno Srce<\/b><\/td>\n 12. nedelja med letom <\/b><\/td>\n 7.30<\/b><\/p>\n 10.00<\/b><\/p>\n <\/td>\n za \u017eive in \u2020 \u017eupljane (po ma\u0161i dva krsta)<\/p>\n v \u0160matev\u017eu procesija <\/b>in ma\u0161a<\/p>\n za \u2020 star\u0161e Ro\u017ei\u010d in Petrovc<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n Bralca v nedeljo: pri 1. sv. ma\u0161i: Jan Juhart, Anka Trogar<\/p>\n pri 2. sv. ma\u0161i: Marko Vasle, Damjana Rojnik<\/p>\n Ureditev in kra\u0161enje \u017eupnijske cerkve: \u0160matev\u017e<\/p>\n De\u017eurni ministranti: Janez Vo\u0161ner, Ja\u0161a Cvenk<\/p>\n Procesije na podru\u017enicah <\/b>bodo po naslednjem razporedu:<\/p>\n v \u0160matev\u017eu v nedeljo 21. 6., v Grajski vasi v nedeljo 28. 6. in v \u0160entrupertu v nedeljo 5. 7<\/b>. Procesije bodo povsod ob 10.00 uri, zato takrat na Gomilskem ne bo druge svete ma\u0161e. Vse, ki obi\u010dajno okrasijo kapelice za procesijo, tudi letos prosimo za to velikodu\u0161no uslugo.<\/p>\n Ob zaklju\u010dku verou\u010dnega leta izra\u017eamo hvale\u017enost katehistinji Mariji, star\u0161em in otrokom za njihov trud, \u0161e posebej v \u010dasu epidemije. Naj tudi leto\u0161nja kateheza rodi sadove v na\u0161em vsakdanjem \u017eivljenju: da bomo \u0161e bolj gore\u010de ljubili Boga in bli\u017enjega, molili in se udele\u017eevali sre\u010danj \u017eupnijske skupnosti okrog oltarja doma\u010de cerkve.<\/b><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Prenesite in natisnite Oznanila v PDF obliki. BESEDA \u017dIVEGA BOGA Tedaj je Jezus poklical k sebi svojih dvanajst u\u010dencev in jim dal oblast nad ne\u010distimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost. Imena dvanajstih … Beri naprej ![\"\"](\"http:\/\/zupnija-gomilsko.rkc.si\/wp\/wp-content\/uploads\/Brez-naslova-2-242x300.png\")
<\/a>BESEDA \u017dIVEGA BOGA<\/b><\/p>\n
\neter bo postal skala bodo\u010de Cerkve. Kljub zelo \u010dlove\u0161kim potezam svojega zna\u010daja. Ko bi moral moliti, je spal; ko bi se bil moral za Jezusa postaviti, je prisegal, da ga ne pozna.
\nBrata Jakob in Janez sta dobila ime sinova groma, ker sta klicala Bo\u017ejo kazen na negostoljubno samarijsko vas. Janez bo pozneje dobrohotnej\u0161i. Stal bo pod kri\u017eem, pa ne bo rekel \u017eal besede \u010dez Jezusove morilce.
\nToma\u017e se je s svojim obna\u0161anjem za vedno zapisal v dru\u0161tvo dvomljivcev in \u010drnogledcev.
\nIz Matejevega poklica bi mogli sklepati, da je bil udarjen na denar. \u010ce bi bil res tak\u0161en, Jezusu ne bi priredil velike gostije. Hvale\u017eni smo mu, da si je zapomnil toliko Jezusovih besed in dejanj in jih ohranil v evangeliju.
\nJuda je dobro za\u010del, slabo nadaljeval in \u0161e slab\u0161e kon\u010dal. Koliko raj\u0161i bi ga videli skesanega pod kri\u017eem kakor vise\u010dega na vrvi.
\nBili so ljudje, podobni nam. Zakaj je Jezus prav nje povabil v svoj o\u017eji krog, ne vemo. Ostali so ljudje, kot so bili poprej. Prejeli pa so nalogo, ki presega \u010dlove\u0161ke mo\u010di: oznanjati Bo\u017eje kraljestvo. Storili so, kar so mogli. \u010cesar sami niso mogli, je storil po njih tisti, ki jih je izbral in poslal.<\/p>\n
\n<\/b>in telovske procesije<\/b><\/p>\n
\nKristusu, navzo\u010demu v sv. Re\u0161njem telesu, so kristjani v zvezi z udele\u017eevanjem evharisti\u010dne daritve in v zvezi s sprejemanjem sv. obhajila izkazovali Bo\u017eje \u010de\u0161\u010denje \u017ee od prvih \u010dasov naprej. A na Zahodu so v drugi polovici 11. stol. nekateri za\u010deli tajiti resni\u010dno Gospodovo navzo\u010dnost pod evharisti\u010dnimi podobami, zato se je razvilo bogato evharisti\u010dno \u010de\u0161\u010denje tudi zunaj sv. daritve.
\nV na\u0161ih krajih so praznik poznali \u017ee zelo zgodaj. Oglejska Cerkev ga je sprejela \u017ee leta 1254. Naslednik Urbana IV., Klement V. Je leta 1311 praznovanje potrdil. Praznovanje se je hitro \u0161irilo in postalo priljubljena ljudska slovesnost.
\nProcesija za Najsvetej\u0161im v za\u010detku ni bila sestavni del praznika, vendar so jo ponekod \u017ee imeli v 13. stoletju (npr. V K\u00f6lnu leta 1274). Obred prazni\u010dne procesije z Najsvetej\u0161im je Rim dolo\u010dil z Rimskim obrednikom leta 1614. Pri nas se je razvil bogat obred. Procesija se je vila (marsikje \u0161e danes) po poljih in travnikih in ljudje so prosili za blagoslov polja.
\nProcesija se je ustavila pri \u0161tirih oltarjih, kjer so peli odlomke evangelijev, nato je bil blagoslov z Najsvetej\u0161im. Tako je procesija na praznik Svetega Re\u0161njega telesa hkrati \u010dastilna in pro\u0161nja. Tak\u0161en obred poznamo \u0161e danes, le da so mogo\u010de razli\u010dne prilagoditve glede na razmere v posameznih \u017eupnijah.
\nK raz\u0161irjenosti praznika so veliko pripomogli tudi t.i. evharisti\u010dni \u010dude\u017ei, o katerih najdemo pri\u010devanja \u017ee iz prvega stoletja. Z njimi je Bog sam hotel potrditi in \u0161e danes utrjuje vero v to, da je pod podobo kruha in vina pri sveti ma\u0161i v resnici skrit \u017eivi Jezus, njegovo telo in kri, njegova \u010dlove\u0161ka in Bo\u017eja narava. Vir: svetniki.org<\/i><\/p>\n
\nZelo znan je tudi evharisti\u010dni \u010dude\u017e v Bolseni<\/b>, ki je povezan z ustanovitvijo praznika sv. Re\u0161njega telesa. Leta 1263 (ali 1264) se je duhovnik Peter Pra\u0161ki na romarski poti v Rim ustavil v vasici Bolsena ter daroval ma\u0161o na grobu sv. Kristine. Dvomil je o resni\u010dni evharisti\u010dni navzo\u010dnosti. Ko je prelomil hostijo, v rokah ni ve\u010d dr\u017eal posve\u010denega kruha, marve\u010d kos \u017eivega mesa, iz katerega so na korporal tekle kaplje krvi. Duhovnik je o tem obvestil pape\u017ea, ki je takrat prebival v bli\u017enjem mestu Orvieto. Urban IV. je dogodek dal preiskati in tudi sam pohitel v Bolseno. Dne 11. avgusta 1264 je postavil praznik sv. Re\u0161njega telesa in krvi za vso Cerkev. \u00bbRelikvije\u00ab \u010dude\u017ea v Bolseni hranijo v Orvietu in so bile prvi\u010d priznane leta 1949. Na korporalu je 83 kapelj krvi. Orvieto je znan po romanjih in pobo\u017enostih; tja so pogosto prihajali tudi pape\u017ei. Znani slikar Rafael je \u010dude\u017e upodobil na freski v vatikanskih lo\u017eah. Vir: druzina.si<\/i><\/p>\n\n\n
\n NEDELJA \u2013 14. 06.<\/b><\/p>\n 7.00<\/b><\/p>\n \u010de\u0161\u010denje Najsvetej\u0161ega<\/p>\n \n PONEDELJEK \u2013 15. 06.<\/p>\n 19.00<\/b><\/td>\n za \u2020 Antona Kova\u010di\u010da, star\u0161e Virant in Kova\u010di\u010d<\/td>\n<\/tr>\n \n TOREK \u2013 16. 06.<\/p>\n 19.00<\/b><\/td>\n za \u2020 Antonijo in Miha \u0160trajhar ter sestri Darinko in Terezijo<\/td>\n<\/tr>\n \n SREDA \u2013 17. 06.<\/p>\n 19.00<\/b><\/td>\n za \u2020 Marijo Pustoslem\u0161ek (obl.)<\/td>\n<\/tr>\n \n \u010cETRTEK \u2013 18. 06.<\/p>\n 19.00<\/b><\/td>\n za \u2020 Franca Mak (obl.) ter Marijo in Antona Basle<\/td>\n<\/tr>\n \n PETEK \u2013 19. 06.<\/p>\n 19.00<\/b><\/td>\n za \u2020 Klemenove <\/td>\n<\/tr>\n \n SOBOTA \u2013 20. 06.<\/p>\n 19.00<\/b><\/td>\n za \u2020 Viljema obl. in Pavlo Natek<\/td>\n<\/tr>\n \n NEDELJA \u2013 21. 06.<\/b><\/p>\n 7.00<\/b><\/p>\n \u010de\u0161\u010denje Najsvetej\u0161ega<\/p>\n