BESEDA ŽIVEGA BOGA  

In vêlel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslôvil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok. (Mt 14,19–21)

BESEDA O BESEDI

BOŽJA ROKA NAS NASIČUJE Mt 14,13–21

Mnogi rečejo: »Kar imam, moram pošteno prigarati, vse je sad mojih žuljev, nobene reči mi ni nihče podaril, tudi Bog ne! Pri darovanju mašnik, ko prinaša kruh, moli: »Hvaljen Bog, Gospod vesolja, po tvoji dobroti smo prejeli ta kruh, tebi ga prinašamo: sad zemlje in dela človeških rok, naj nam postane kruh življenja.« Bog nam podarja kruh. Podarjen nam je kot sad našega dela, znoja in žuljev, kot sad zemlje, ki jo je bilo potrebno pognojiti, zorati, posejati, požeti … Koliko dela! Bog nam je pri tem podaril pomlad in poletje, dež in sonce, da je žito raslo; podaril nam je veliko parov močnih rok, da so obdelovale njivo. Kako bi še mogli reči, da je laž govoriti, kako je vse Božji dar?
Pred našimi očmi se neprestano ponavlja čudež pomnožitve kruha, o katerem poroča današnji evangelij, vendar zdaj na drugačen način, ki pa ni nič manj čudovit in čudežen. Jezus je s petimi hlebi in z dvema ribama nasitil pet tisoč mož, zdaj pa Bog iz enega zrna privabi v življenje žitni klas, ki bo nosil dvajset, trideset zrn. Tudi to so čudeži, ki pa se ne godijo brez človekovega sodelovanja. – Darovi kruha in vina pri maši so simbol našega dela in naporov ter izraz našega priznanja, da bi bilo brez Božje pomoči naše delo brez pravega uspeha. Med mašo se ti darovi spremenijo v Jezusovo telo in kri. Pri obhajilu smo vsi povabljeni, da se nasitimo s to Božjo hrano. »Blagor povabljenim na Jagnjetovo gostijo!« reče duhovnik, ko pokaže sveto hostijo. Vsi slišimo te besede, a nas ne ganejo prav posebno. Kadar je kakšna gostija denimo nova maša ali ohcet, bi bili vsi radi med povabljenci in ponavadi je zmeraj kakšna zamera, ker ta ali oni ni bil povabljen, čeprav je »v žlahti« s slavljencem. Pa kaj je ohcet ali novomašno kosilo v primeri z Božjim obedom! Namen obhajila je, da bi bilo, ko prejmemo Božji dar Jezusovega telesa, naše življenje spremenjeno v Božjo službo. (po: S. Čuk, Misli srca)

18. nedelja med letom

Božje kraljestvo je v Jezusovih prilikah podobno tudi nebeški gostiji, ki jo Bog pripravlja svojim otrokom. O takšni gostiji nove in večne zaveze govori danes prerok Izaija v prvem berilu. V podobah je napovedano neizmerno bilje, ki pomeni večno življenje. Ne preslišimo prerokovega in hkrati Božjega klica: »O, vi nespametni, zakaj trošite svoj denar za stvari, ki niso pravi kruh, in svoje premoženje za stvari, ki vas ne bodo osrečile.
Evangelij pa je odgovor na to prvo berilo. Tam nas je Božja modrost vabila na svojo enkratno gostijo, tukaj pa Jezus pogosti veliko množico s petimi hlebi in dvema ribama. Ne gre za to, da bi Jezus delal namesto nas, saj nismo nedorasli otroci; gre za to, da zaupamo v Boga in da ga v svojem življenju vedno postavimo na prvo mesto. (po: Molimo s Cerkvijo, leto A–3)

Tisti čas je Jezus slišal za smrt Janeza Krstnika in se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. (Mt 14,13)
Jezus je slišal za umor Janeza Krstnika. Umaknil se je v samoten kraj. Hotel je premisliti, kaj to pomeni. Hotel je meditirati o Janezovem liku. Kaj mu ima povedati ta mož? Saj ga je vendar krstil. Jezus se je navzel njegove duhovnosti, četudi se je v svojih lastnih pridigah jasno odmaknil od njega: ne stroge besede o pokori, ampak najprej veselo oznanilo, da se je približalo Božje kraljestvo. Jezus se je umaknil, da bi razmislil tudi o svojem lastnem poslanstvu. Kaj hoče Bog od mene? Kako naj srečujem ljudi? V kateri govorici naj jim spregovorim o Bogu? Jezus potrebuje tišino, da bi njegove besede resnično prihajale od Boga in ne bi postale le pozunanjeno govoričenje.
Jezus potrebuje samoto. Mislimo si, da naj bi bil vendar nenehno povezan z Bogom. Toda očitno je bilo tudi zanj pomembno, da se je umaknil iz vrveža vsakdanjika, da ne bi izgubil svoje povezanosti z Bogom in ga ne bi začela določati pričakovanja ljudi, ampak da bi ostal zvest svojim najglobljim temeljem. Če že Jezus potrebuje samoto, da bi v tišini prisluhnil Bogu, koliko nujneje jo potrebujemo mi sami. Nenehno smo namreč v nevarnosti, da bi nas določala pričakovanja in želje drugih ljudi, ali pa da bi preprosto dovolili, da bi nas gnale naše lastne potrebe. V osamljenosti pa srečamo svojo lastno resničnost. V takšnih okoliščinah v nas vzniknejo vse mogoče misli in občutki. Osamljenost pa je tudi kraj, kjer lahko te misli in občutke prečistimo, kjer lahko spoznamo, kaj je primerno našemu najbolj notranjemu bistvu. V tišini samote spoznamo, kako naj bi nadaljevali svojo pot, kako bi lahko. (po: A. Grün, Kaj nam omogoča živeti)

Naslovljeno na vas

V župnijskem občestvu

S 1. avgustom se je iztekel bolniški dopust župniku Martinu Cirarju, z istim dnem pa je bil g. Vlado Bizjak razrešen službe župnijskega upravitelja župnij Gomilsko in Sv. Jurij ob Taboru. Župnik bi sobratu Vladotu rade volje prepustil mesto župnika obeh župnij, če bi on to želel, kar pa mu sploh ni mogoče, ker ga škofija nujno potrebuje drugod—na več mestih. Zdaj je odločeno, da sprejme poslanstvo župnika v Župniji Žalec. Službo bo nastopil s 15. avgustom, a bo verjetno do konca avgusta bival pri nas, da se med tem na novem mestu pripravi, kar je potrebno za vselitev.
Prihodnjo nedeljo, 9. avgusta bo g. Vlado v obeh župnijskih cerkvah – pri Sv. Juriju ob Taboru (ob 9.00 uri) in na Gomilskem (ob 10.00 uri) daroval sv. mašo pri katerih se bo poslovil, mi pa se mu zahvalili za njegovo velikodušno duhovniško služenje med nami, poleg upravljanja Župnije Polzela. Lepo vabljeni – tudi veroučenci!

PRED NAMI JE NAJVEČJI MARIJIN PRAZNIK – MARIJINO VNEBOVZETJE—15.8.

Na ta praznik, ki mu pravimo tudi veliki šmaren, smo se običajno pripravljali tudi z župnijskim romanjem. To je bilo celodnevno in sicer v soboto v prvi polovici avgusta. Lani je bilo izjemoma zaradi spleta okoliščin kasneje. Letos pa zaradi te nadležne in trdovratne epidemije tudi skoraj zagotovo ne bo pred praznikom, če sploh bo. Največji problem je prevoz, ker mora biti toliko sedežev praznih zaradi obvezne razdalje med potniki. Morda ima kdo v mislih kakšno pametno rešitev ali dober predlog, naj pride z njim na dan. Morda z osebnimi vozili, a te možnosti nimajo vsi. Agencija Ariturs, s katero navadno potujemo na daljša romanja ponuja programe za enodnevna romanja znotraj Slovenije. Bi poskušali kaj v tej smeri? Razmislimo, predlagajmo!

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:

* Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
*Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
*Nenehno ohranjanje medosebne razdalje 1,5 metra, razen med osebami istega gospodinjstva.
*OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA in naslova)!

MAŠNI NAMENI

NED – 2.8.
18. nedelja med letom
Evzebij iz Vercelija, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za †Poldiko Novak in Roka Teršek (v Šentrupertu)

PON. 3.8.
Konrad, redovnik
19.00 za †Magdo Mahor

TOR – 4.8.
Janez Vianney, arški župnik
19.00 za †Ivana Čulka

SRE – 5.8.
Marija Snežna (Nives)
19.00 za †Radota in Anico Drev

ČET – 6.8. prvi četrtek
Jezusova spremenitev na gori
19.00 za †starše Vede in teto Štefko (v Šentrupertu)

PET – 7.8. prvi petek
Sikst II., papež, mučen.
Obiski bolnikov na domu
19.00 za †Jožeta Kunsta
Litanije Jezusovega srca

SOB – 8.8. »1.« sob.
Dominik, duhovnik, ustanov. dominikancev
19.00 za †Rozalijo Pustoslemšek
Litanije Matere Božje

NED – 9.8.
19. ned. med letom
Terezija B. od Križa (Edit Stein), mučenka. sozavetnica Evrope
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za †Borisa Turnška—oblet.

V tem tednu
Pomenljivi dnevi v začetku meseca: prvi četrtek, prvi petek, sobota po prvem petku (»prva sob.«). Vabljeni k mašam in prejemu zakramentov.
Bralci: v ned.: I. Lucija Blatnik, Sonja Mandelc II. Tilen Natek, Nika Šlander
Dežurni ministrant(ka): Lara Natek, Ana Srebočan
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je rekel Jezus množicam:
»Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo.«   (Mt 13,44)

BESEDA O BESEDI

Kristjani vemo, da nič končnega in zemeljskega – niti stvari niti človek – ne more v celoti izpolniti vseh naših hrepenenj. Svojo osebnost lahko zares zgradimo le tedaj, če sprejmemo Boga in ga ljubimo nad vse stvari. V tej luči potem prav vrednotimo in cenimo tudi vse zemeljske stvari. On in njegovo kraljestvo sta za nas skrit zaklad in dragocen biser. Če je Bog v središču našega življenja in gibalo naših misli, besed in dejanj, bo to življenje zares smiselno in izpolnjeno.
Te resnice nam osvetljuje današnja Božja beseda. Mladi Salomon je priznal, da »ne ve, ne kod ne kam« in zato prosil Boga za razumno in modro srce, da bi »znal razločevati med dobrim in hudim«. Kolikokrat tudi mi ne vemo ne kod ne kam. Odločitev za dobro je vse težja, ker je zlo zamaskirano in se večkrat kaže kot dobro ali vsaj kot nekaj nevtralnega. Prava življenjska modrost je v tem, da se vedno odločamo za večjo, za največjo dobrino. Prava svoboda ni v stalnem nihanju, ampak v tem, da se z vsem srcem odločimo za dobro.
Vzgoja in samovzgoja v tem je naša krščanska dolžnost, ker drugače ne moremo pričati za nebeško kraljestvo. Moč našega pričevanja je odvisna predvsem od trdnosti in premočrtnosti naše krščanske osebnosti. Tudi mi prosimo Gospoda: »Daj nam razumnosti za pravilno ravnanje. Daj, da najdemo prave vrednote – predvsem zaklad, ki si ti in tvoje kraljestvo – in vse sile vprežemo v to, da jih uresničujemo.«    Po: B. Dolenc

KRIŠTOFOVA NEDELJA

Letošnja že 33. vozniška akcija MIVA poteka prav v posebnih okoliščinah pandemije koronavirusa, ki razsaja tako pri nas, kakor tudi drugje po svetu. Preventivni ukrepi širjenja okužb, ki so praktično zaustavili javno življenje, bodo najbolj prizadeli svetovno gospodarstvo. Te »stranske« posledice pandemije, v kolikor jih lahko tako imenujemo, pa bodo najhuje občutili ljudje v deželah tretjega sveta, kjer je gospodarstvo že tako in tako zelo šibko, revščina ljudi pa velika. Za ponazoritev stanja v katerem so se znašli ljudje v teh deželah, je najbolje, če predočimo besede, ki jih je ob začetku izbruha bolezni zapisala s. Urša Marinčič, misijonarka v Ugandi: »V ljudeh se čuti strah in negotovost. Tako zaradi same bolezni, kot tudi zaradi vseh teh omejitev. Pri nas namreč ostati doma pomeni biti lačen. In potem izbiraj – umreti doma zaradi lakote ali vseeno oditi ven in poiskati kaj za pod zob v upanju, da te policaji in virus ne dobijo […] Tu namreč ni tako, kot pri nas, ko država vseeno poskrbi z določenim odstotkom plače – ne biti v službi pomeni ne dobiti ničesar, ne glede na vzrok […] Iz vsega tega pa se je razvil še en problem – zaradi teh strogih preventivnih ukrepov so se bili mnogi iz večjih mest, kjer je bil virus tudi znanstveno dokazan, prisiljeni vrniti v domače vasi, ker tam preprosto ni bilo niti teoretično mogoče preživeti. Ali so s sabo prinesli tudi virus, se bo kmalu videlo … oz. se verjetno niti ne bo. Določeno število ljudi bo samo preprosto umrlo. In domači jih bodo pokopali v svojem nasadu banan, kot je to v navadi. Takole je pri nas … A mi kljub temu ostajamo optimisti! Vemo, da je Gospod večji od vsega, zato ga iz srca prosimo, da obvaruje Afriko, ki že tako živi v zelo težkih razmerah, hkrati pa prosimo tudi za vas v Evropi in v ostalih prizadetih državah …«
Urša je nato čez nekaj časa, ko so se zadeve malenkostno umirile, ukrepi pa rahlo sprostili, na Misijonsko središče posredovala sledeč zapis: »No, pri nas pa imamo še vedno “lock down” [zaprtje], a policaji niso več tako strogi, pa tudi ljudje se sedaj ne bojijo več tako močno. Po vaši zaslugi – MIVA akciji – se lahko z našim pick-up-om [poltovornjakom] tudi premikamo po cesti. Dovoljen je namreč prevoz hrane. Kar pomeni, da nabašemo kakšen bunt matok v prtljažnik in nam policaji ne komplicirajo. Na tak način smo uspele prepeljati tudi eno hudo bolno ženo k zdravniku in se sedaj uspešno zdravi. Bogu in vam hvala!!!«

***

Čas, v katerem smo se sedaj vsi skupaj znašli, je zagotovo čas, ko se mora povečati bratska solidarnost. Je čas, ko moramo stopiti skupaj, se povezati in si pomagati. Prav je tudi, da pomagamo našim oddaljenim bratom in sestram, ki jih je ta kriza tudi najbolj prizadela in med katerimi delujejo naši misijonarji in misijonarke. S svojo skrbjo in nesebičnimi deli ljubezni blažijo že tako težko situacijo, ki se je s pojavom koronavirusa še poslabšala, in na ta način – z dejanji – oznanjajo ljudem evangelij Jezusa Kristusa (prim. Jak 2,18). In pri svojem delu so jim avtomobili, kupljeni z vašimi darovi – zbrani preko akcije MIVA – v neizmerno pomoč.
V imenu vseh naših misijonarjev se vam zato iz srca zahvaljujemo za vašo širokosrčnost. Naj Bog obilno povrne Vašo dobroto in naj vas na vseh vaših življenjskih poteh spremlja varstvo svetega Krištofa.

MIVA Slovenija je z darovi slovenskih darovalcev v letu 2019 pomagala pri 17 projektih v skupni vrednosti 343.286,63 €. Spodaj objavljamo eno od prošenj za letošnje leto.

BOGDANA KAVČIČ – P. AVILA BAYONA DE JESUS, CENTRALNO AFRIŠKA REPUBLIKA
»Lazaristi v Centralno afriški republiki odpirajo nov misijon. Država je zelo uboga, življenje tam pa je zelo drago. Nov misijon je zelo oddaljen iz mesta in potrebujejo zanesljiv avto, saj javnega prevoza skoraj ni. Na misijonu ni ničesar in bodo najprej začeli z gradnjo hiše za bivanje. Župnija meri okoli 6000 km2 in ima 29 podružnic. Na nekaterih podružnicah so že formirana razna občestva, ki pa jih je potrebno občasno tudi obiskati. Vozilo bodo potrebovali za pastoralne namene, obisk podružnic, prevoz težko bolnih in nosečnic. In dokler bo na misijonu trajala gradnja tudi za prevoz materiala. Veseli bodo vsake pomoči, saj sami ne bodo zmogli take investicije. CAR ima namreč visoke davke in carino na vozila, ki znašajo kar 100% njegove vrednosti. Hvala za vsak vaš dar, da bodo lahko kupili avto.«

Dobri Bog, na priprošnjo sv. Krištofa nas varuj pred nevarnostmi
in nezgodami. Utrdi v nas zavest odgovornosti in nas z vsake poti
srečno pripelji domov. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z menoj …
SVETI KRIŠTOF – PROSI ZA NAS

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Anka Trogar, Nejc Lončar
                             pri 2. sv. maši: Simeona Rakun, Karmen Posedel Golob
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava
Dežurni ministranti: Urška Rančigaj, Neža Rožič Kelenberger

Pri obeh sv. mašah danes smo se zahvalili za srečno vožnjo, blagoslovili vozila ter darovali za potrebe vozil slovenskih misijonarjev po svetu.

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
* Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
* Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
* Nenehno ohranjanje medosebne razdalje 1,5 metra, razen med osebami istega gospodinjstva.
* OD DANES NAPREJ JE OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA)!

Oznanila v PDF obliki.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Še drugo priliko jim je povedal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.« (Mt 13,31–33)

BESEDA O BESEDI

Bog ve vse o nas, pozna nas do zadnjega vlakenca. Ve, da smo narejeni iz mehkega lesa, ki se hitro zlomi, iz snovi, ki se brž razbije, zato z nami zelo potrpi. Trmasto nas ima za dobre in pričakuje, da bi dobri tudi resnično postali. K temu nas opominja tudi današnji evangelij. Za naše vsakdanje življenje nam daje dragocen nauk: »Za Božjo voljo, ne bodite nepotrpežljivi! Ne pričakujte, da bi bili vaši otroci bitja iz čistega zlata! Poglejte sami sebe, kakšni ste. Kako naj bodo potem ljudje okoli vas popolni? Povsod se lahko pojavi pleve, ljuljka.«

Radi pravijo, da je na svetu veliko slabega. Istočasno pa pozabljamo, da je veliko slabega v slehernem od nas. Naša dolžnost je, d a v nas samih gradimo boljši svet, da izkoreninjamo plevel iz njiv svojih src. »Vsak naj pred svojim pragom pometa,« nam veleva slovenska ljudska modrost. To znamo uporabiti, kadar mislimo na druge. Če nam ljudje kdaj (tudi upravičeno) očitajo: tak si in tak, se branimo, naj raje sami sebe pogledajo!

Ko slišimo, kaj nam pravi Jezus, naj bi znali pomesti pred pragom svoje duše, svojega življenja. Potrpežljivo moramo delati za to, da se poboljšamo, vztrajno se moramo truditi, da postane Jezusov nauk naše življenjsko vodilo. Ko bomo videli, kako težavno je to delo pri nas, ne bomo nestrpni do drugih, ampak bomo podobni nebeškemu Očetu tudi v potrpežljivosti. Dokler se ura življenja ne izteče, so vsakemu človeku na stežaj odprta vrata Božjega usmiljenja. Po: S. Čuk, Misli srca

UTRINKI Z ORATORIJA 2020

Na letošnjem oratoriju sem se zelo zabavala, četudi sem bila samo 3 dni. Najboljše je bilo, ko smo gledali predstavo, peli in imeli kateheze. Ne smem pozabit, da sem imela najboljše animatorje na svetu (Miha, Birna, Nika). Neža Rožič Kelemberger

Teden oratorija je bil kratek. Razkužila so smrdela, a so bila učinkovita. Bilo je nekaj novih animatorjev. Imeli smo tudi novo igrišče za nogomet. Matevž Lončar

Oratorij se mi je zdel super, bila sem prvič in spoznala veliko novih prijateljev in mentorjev. Najbolje mi je bilo ustvarjati, igrati odbojko in imeti kateheze. Všeč mi je bila igra, kjer smo preganjali koronavirus. Ana Zadnik

Na letošnjem oratoriju sem se zelo zabaval. Igral sem se s prijatelji in animatorji. Predstava mi je bila zelo všeč. Res da ni bilo celega tedna, a bilo je zabavno. Najbolj všeč mi je bila tekma v nogometu. Matevž Glušič

Meni je oratorij polepšal počitnice. Všeč mi je letošnja himna in tema o Esteri. Igrica, ki je sledila po telovadbi je popestrila dan. Všeč so mi trakci in barva kape. Še posebej pa bi pohvalila animatorje, ki so se z nami trudili čisto vsak dan. Liza Novak

Na oratoriju je bilo super! Bilo je zabavno, poučno in skratka super. Imamo super animatorje in zelo zabavne igre. Tudi tisti animatorji, ki so igrali se odrezali super. Vesela sem da je to leto sploh bil oratorij. Najbolj mi je bilo všeč, da smo se lahko družili in imeli velike igre. Eva Grčar

Letošnji oratorij je zaradi ukrepov imel nekaj sprememb, a mi je bilo vseeno všeč. Tri trije dnevi so bili zelo zanimivi in zabavni. Veliko smo se igrali in tudi naučili. lgra je bila smešna in seveda tudi poučna. Torek smo preživeli malo drugače kot po načrtu, a mi je bilo vseeno fino. Na oratoriju mi je bilo odlično. Larisa

Na oratoriju mi je bilo všeč, da sem lahko igral nogomet. V redu je bilo tudi, ko smo imeli kateheze in glasbene delavnice. Meni je bilo všeč tudi ko smo ustvarjali. Najbolj všeč pa mi je bilo ko sem se pogovarjal s prijateljem. Vid Grčar

Zabavno je bilo ko sem gledal predstavo delal na delavnicah. Všeč mi je bil animator Aljaž. Všeč so mi bili krofi, všeč mi je bil tudi film. Jakob Lončar

Kljub temu, da je oratorij trajal samo 3 dni in da nas je bilo samo polovico smo se zabavali zaradi cool animatorjev (Aljaž, Katarina), različnih dejavnosti petja in dobre hrane. Razkužila so zelo, zelo smrdela in večino časa je bilo slabo vreme, ampak sem se zaradi tega več časa pogovarjal s prijatelji in animatorji. Najboljše so bile kateheze. Na kratko, bilo je odlično! Daniel Završnik

BIRMANCE IN PRVOOBHAJANCE …
… prosimo, da med počitnicami ne pozabijo, da jih jeseni čaka prejem zakramenta. Da bi bili dovolj dobro pripravljeni, naj redno obiskujejo nedeljske svete maše in opravijo morebitne obveznosti, ki so jim ostale še od konca preteklega veroučnega leta.

MAŠA NA MOLIČKI PEČI

V soboto 25. 7. ob 11.00 bo sveta maša pri kapeli na Molički peči, ki jo bo daroval župnijski upravitelj Vlado Bizjak.
Zainteresirani se s svojimi vozili odpravimo izpred župnijske cerkve na Gomilskem ob 7.30. Parkiramo na parkirišču Podvežak (https://tinyurl.com/y5p23n5h), od koder se odpravimo peš do kapele.
V primeru slabega vremena vse skupaj odpade. V primeru dvoma malo prej pokličite v župnišče.

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Elza Vasle, Sandi Završnik

                                 pri 2. sv. maši: Marija Rančigaj, Anja Šket

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Dežurni ministranti: Nejc in Matevž Lapuh

V nedeljo 26. 7. je Krištofova nedelja, zato je sv. maša ob 10.00 v Grajski vasi. Pri obeh sv. mašah v nedeljo 16. 7.  se bomo zahvalili za srečno vožnjo, blagoslovili vozila ter darovali za potrebe vozil slovenskih misijonarjev po svetu (MIVA).

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:

* Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.

* Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.

* Nenehno ohranjanje medosebne razdalje 1,5 metra, razen med osebami istega gospodinjstva.

Oznanila v PDF obliki.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zraslo ter ga zadušilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stotérnega,drugo šestdesetérnega in spet drugo tridesetérnega. (Mt 13,4–8)

BESEDA O BESEDI

Kako to, da blagodejni dež Božje besede v naših srcih ne povzroči nobene spremembe? Mogočih je več odgovorov in vsak ga mora dati zase, kajti vsak sebe najbolje pozna. Mnogokrat Božja beseda do našega srca sploh ne seže. Srca so kot zaprte in zapečatene posode. V njih je vse polno drugih misli, zamisli, modrosti in skrbi, tako da za Božjo besedo ni prostora.
Morebiti pa se Božji besedi le odpremo. Tedaj so na vprašanje, zakaj se tako malo spremenimo, možni dogovori, ki jih je dal Jezus, ko je apostolom posebej razlagal svojo priliko o sejalcu. Prvič: Božjo besedo slišimo, a je ne razumemo, pa pride hudi duh in ugrabi, kar je posejano v srce, ker se boji, da bi se človek v veri poučil in utrdil. To so semena, razlaga Jezus, ki so posejana ob poti. Potem pride seme, ki je padlo na kamnito zemljo: to so ljudje, ki Božjo besedo z veseljem sprejmejo, so pa površni. V cerkvi so taki ljudje zmožni globokih in silnih čustev, komaj prestopijo prag cerkve, pa znajo pozabiti, da so kristjani. Ko nastopi »vročina« življenja, seme Božje besede usahne, ker nima korenin. Tretje vrste poslušalci Božjo besedo z veseljem poslušajo, pa jim vsakdanje skrbi njeno seme zadušijo. Skrbi moramo vključiti v molitev, saj je predmet vere vse, kar čutimo in doživljamo, kar nas skrbi in kar nas napolnjuje z veseljem. Po: S. Čuk, Misli srca

Oratorij 2020 – Zaupam, zato si upam

Letos bomo na oratoriju spoznavali življenje kraljice Estere. Estera je preprosto dekle, ki zaradi svoje zunanje in notranje lepote postane kraljica mogočnega Perzijskega imperija. V moči te svoje nove vloge kljub tveganju za lastno življenje reši svoje ljudstvo zanesljive smrt.
Tako kot Estera smo se tudi mi letos med pripravami soočali z mnogimi ovirami in se spraševali ali bomo oratorij sploh lahko izvedli. Ker vemo, da so otroci letos še posebej željni druženja, smo se odločili, da ga vseeno izpeljemo. Ker pa se razmere iz dneva v dan bolj zaostrujejo, smo presodili, da je preveč tvegano, da bi ga izvedli v običajni obliki, zato smo ga malo priredili. Otroci se bodo tako družili samo tri dni v dveh manjših skupinah, mi pa verjamemo, da bo zato ta čas še bolj kvalitetno preživet.
Staršem se zahvaljujemo, da verjamejo v nas in so nam tudi letos v varstvo zaupali svoje otroke. Mi pa obljubimo, da se bomo po najboljših močeh potrudili, da bodo otroci na oratoriju vseeno uživali, kljub tem težkim in negotovim časom. Vse župljane naprošamo, da se na nas spomnijo v molitvi. Animatorji

KOTIČEK ZA OTROKE

Prosti poletni dnevi so idealna priložnost, da se naučimo tudi kaj novega ali zgolj obnovimo naše znanje. Tako se bomo morda v teh tednih najmanjši naučili celo kako preprosto molitvico. Tudi ti kljub prostim dnem ne pozabi na pogovor z Jezusom. Vsako molitev pa začnemo in končamo z znamenjem križa. In kaj nam govorijo te kretnje?
V IMENU OČETA
Dotaknem se čela in počastim Očeta, ki je ustvaril čudovito naravo, dom za nas. Da bi bile moje misli vedno na voljo Njemu, da jih vodi.
IN SINA
Z roko naredim potezo čez prsi navzdol do trebuha. Kot Jezus, ki je prišel na Zemljo, da me odreši. Nato se dotaknem srca in pokažem, da moje srce pripada Jezusu. Želim ga posnemati.
IN SVETEGA DUHA
Z leve strani sežem na desno in pomislim na Svetega Duha, ki prebiva v mojem telesu in me povezuje z Bogom.

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Simon Brdnik, Jure Vasle

                                 pri 2. sv. maši: Saša Griguljak, Nika Šram

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Dežurni ministranti: Rok in Zala Rojnik

Napovedujemo:

* V nedeljo 26. 7. je Krištofova nedelja pri kateri se bomo zahvalili za srečno vožnjo in blagoslovili vozila, darove pa bomo zbirali za vozila naših misijonarjev po svetu.

* V soboto 25. 7. načrtujemo izlet v planine s sveto mašo. Navdušenci si rezervirajte termin, več podrobnosti sledi v naslednjih oznanilih.

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:

* Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.

* Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.

* Nenehno ohranjanje medosebne razdalje 1,5 metra, razen med osebami istega gospodinjstva.

Oznanila v PDF obliki.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče  in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. (Jn 10,1–15)

BESEDA O BESEDI

Jezus kot Dobri pastir pooseblja veličino in hkrati nežnost Boga. Odnos pastirja do ovac primerja z odnosom med njim in Očetom. Kot je Oče vreden Sinove ljubezni, tako so ovce vredne pastirjeve ljubezni. Pomeni, da Jezus, Dobri pastir, nič manj ne ljubi ljudi, kot ljubi svojega Očeta. Gre za brezpogojno ljubezen, ki se za nas do konca daruje na križu. »Dobri pastir da svoje življenje za ovce«. Krotko je dovolil, da so ga ponižali v klavno ovco.
Jezusovo obljubo, da mora poskrbeti tudi za ovce, ki niso iz tega hleva in jih pripeljati in bodo poslušale njegov glas in bo ena čreda, en pastir, sta kot Božji klic dojela sveta brata Ciril in Metod. Zapustila sta domači Solun, se odpovedala visoko razvitemu kulturnemu prostoru Bizanca, varnosti grške tradicije in se odzvala prošnji moravskega kneza Rastislava ter leta 862 odšla misijonarit med Slovane. Širila sta krščansko oznanilo med naše prednike. Gotovo je bilo zanju najbolj boleče, da so nekateri, ki so se imeli za dobre pastirje, ovirali njuno delo. V bogoslužju niso trpeli slovanskih besed. Niso dojeli, da v čredi ne sme biti diskriminacije. Ljubezen Dobrega pastirja ni selektivna in nikogar ne izključuje. Število v čredi ni omejeno, ampak je neskončno. Med ovcami ni razlik. Edina skrb Dobrega pastirja je torej, da se katera od ovac ne izgubi. Po: dr. Peter Štumpf

NEDELJA SLOVENCEV PO SVETU

V nedeljo, 5. julija 2020 praznujemo tradicionalno Nedeljo Slovencev po svetu. Slovence po svetu med drugim povezuje Rafaelova družba, Katoliško središče Slovencev po svetu.
Okrog pol milijona Slovencev živi izven svoje matične domovine. To je velika številka, če nas je v domovini približno dva milijona, a tega v našem vsakdanu ne zaznavamo najbolje. Mnogih meje ni več, možnosti komuniciranja in potovanja pa postajajo vedno bolj dostopne. Tako imamo veno več možnosti, da z manj truda vzpostavljamo enoten slovenski prostor, ki ni več tako zelo odvisen od kraja bivanja.
Prof. dr. Kajetan Gantar je glede ljubezni do domovine zapisal takole:
»Ne moreš biti drugega kot domoljub. Kdor svojega doma in svoje domovine nima rad, nima ničesar in nikogar rad. Če ne bomo domoljubi, smo ob današnji globalizaciji zapisani odmrtju. Domoljubna vzgoja nam manjka. Ko sem pred davnimi leti prvič pripotoval v Švico, me je presenetilo, kako so že ob skromnem prazniku kantona na vseh hišah vihrale zastave. Pri nas pa je marsikdaj ravno obratno. Ob državnih praznikih vidiš ulice, kjer niti na eni zasebni hiši ne visi zastava. Domoljubno vzgojo v smislu slovenstva sem v otroških letih užival doma, v takratnem družinskem okolju, že v letih Kraljevine Jugoslavije. Oče me je večkrat prosil, naj mu ob smrti v krsto položimo trak Akademskega društva Danica z barvami slovenske zastave. In v takšnem domoljubju sem tudi vzgajal svoje otroke. Oče in mati sta prva, ki v srca svojih otrok sadita ljubezen do slovenske besede, ki je najmočnejše jamstvo za ohranjanje narodne zavesti in za obstoj slovenske države.«
Dr. Andrej Fink, pravnik in profesor v Buenos Airesu, ki že vse življenje dela v Argentini, a se pogosto vrača v Slovenijo, pa nam svoj pogled osvetljuje na naslednji način:
» Slovenijo, domovino staršev in končno tudi svojo, smo spoznavali posredno, iz pripovedovanj, iz slik, iz knjig. Lahko rečem, da smo spoznavali realno Slovenijo, čeprav je nismo imeli pred seboj in okoli sebe. Smo pa dobivali vse bistvene elemente, s katerimi smo se po osamosvojitvi suvereno podali v konkretno Slovenijo in ob srečanju z njo ugotovili, da nam nič pomembnega ne manjka za vzpostavljanje živega stika z njo. /…/
Še pred kakimi desetimi leti so pred menoj mnogi jokali, ko so se spominjali prestanega trpljenja. A živeli s(m)o naprej in skušali preseči in sublimirati vse, kar nas je hudega spremljalo. Če se naravno vsak človek sprašuje o smislu, temeljih in vrednotah, nam k sreči vsega tega ni manjkalo. Temelji in vrednote krščanstva in slovenstva so dajali smisel vsemu. S tem s(m)o gledali naprej … in uspeli, paradoksno, celo z optimizmom na obrazu. Ta optimizem čutimo še danes.«

CIRIL IN METOD, APOSTOLA SLOVANOV

»Ciril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim.
Moravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo, vzhodno Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku.
Ciril je v Rimu zbolel in umrl, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo.
Praznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne, zgodovinske in jezikovne dediščine, ki je povezana tudi z našo deželo.« (katoliska-cerkev.si)

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Majda Jelen, Mojca Strožer
                              pri 2. sv. maši: Petra Rančigaj, Robi Natek
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.
Dežurni ministranti: Marko in Mitja Mak

Velika zahvala vsem, ki ste sodelovali pri procesijah in pomagali pri okrasitvi oltarjev tako na Gomilskem kot na podružnicah. Vaš trud je znamenje ljubezni do Jezusa, ki nas hrani s svojim telesom in krvjo. Bog povrni!

Oratorij na Gomilskem bo potekal v predvidenem terminu. Organizatorji bodo zagotovili ustrezne varnostne ukrepe v zvezi s korona virusom.

V zadnjem času so bili krščeni: Miha in Luka Zadobovšek ter Tinkara Ojsteršek. Molimo zanje in za družine, da bi vztrajali v veri in ljubezni.

Od 25. junija je spet obvezna uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih, torej tudi v cerkvah. Še vedno veljajo tudi ostali ukrepi: obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev in nenehno ohranjanje medosebne razdalje 1,5 metra, razen med osebami istega gospodinjstva.