Oznanila za 45. teden 2019

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Čigava bo torej ta žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?«
Jezus jim je rekel: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne bodo več mogli; saj so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja.

(Lk 20,33–36)

BESEDA O BESEDI

V tem mesecu se je gotovo vsak od nas ustavil in pomudil tudi na kraju, ki je svet in skrivnosten. O njem nam naš pesnik Župančič poje: »Tihi, skrivnostni tisti so hrami …« Tam človek utihne in gre vsaj za nekaj minut vase. Misel poleti v preteklost, spomin oživi na ljubljeni obraz, na dragega človeka.

Jesen je tako čas, ko se marsikdo ustavi in zamisli: Kam grem, kakšna prihodnost je pred menoj in od kod prihajam? Kdo sem?

Človekovo življenje je odprto v dve smeri, v dve skrivnosti. Pred rojstvom in po smrti – na obeh koncih smo pogreznjeni v nepoznano, v skrivnost, v večnost, iz katere smo izšli in v večnost, v katero gremo. Ali pa morda iz enega niča v drugi nič?

»Ničesar ni, samo tema,« pravijo nekateri. Spoštovanja vredno mnenje – kdor ga prenese, kdor lahko z njim živi. Ima pa eno pomanjkljivost, ki je v tem, da mu manjkajo dokazi.

Domnevam, da bo takšen človek prisluhnil, če bo slišal, da je nekdo, ki ga ima mnogo ljudi na tem svetu za Božjega Sina, pred več kot dva tisoč leti govoril o nekem drugem , prihodnjem veku in o vstajenju od mrtvih. Kako je že rekel? »Tisti, ki dosežejo oni svet, ne morejo več umreti. Enaki so angelom, saj so Božji otroci in jih čaka vstajenje. Da, mrtvi bodo vstali. Kajti Bog ni Bog mrtvih, ampak živih. Njemu vsi živijo. Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, vekomaj ne bo umrl.«

Onstran torej le nista samo tema in pogreznitev v nič. Pa pravijo: Nihče se ni vrnil, da bi povedal. Pač, nekdo se je vrnil, živ se je vrnil iz predora smrti. Zanimivo je, da sprva celo njegovi najbližji prijatelji niso mogli verjeti lastnim očem. Toda od tiste prve velike noči je vse drugače. Zadnja postaja – cilj na koncu predora je znan.

Po: TV Slovenija – Ozare, 1995

NEKATERI SO VIDELI PREKO SMRTI

Bolniški duhovnik Adolf Mežan je slišal že več zgodb o obsmrtnih doživetjih, ki som u jih zaupali bolniki. Nekatere izmed njih, ne da bi razkril identiteto svojih sogovornikov, nam je tudi zaupal.

Neki mož, ki je živel v mestu izven Ljubljane, je duhovniku Mežanu, ko je bil še župnik na eni izmed župnij, pripovedoval o svojem umiranju. Slišal je zdravnike, ki so rekli medicinskim sestram: »Z njim je konec, vzemite mu kartoteko.« Doživljal je, kako gleda na sobo in na svoje telo izpod stropa, zatem je zaplaval nad rodno vasjo in jo nekajkrat obkrožil, zatem pa še nad Jeruzalem. Od tam je odšel v onstranstvo, videl pokojnike, svoje sorodnike in sosede ter tudi pokojnega domačega župnika. Vsi so bili enako oblečeni v sive halje. Zaslišal je Marijo, ki mu je rekla: »Ti imaš lep glas, poj v cerkvi na koru.« Sveti Jožef pa mu je dejal: »Zdaj greva pa dol na zemljo.« Znova se je prebudil in po nekaj časa v bolnišnici odšel domov. Kot je povedal Mežan, je ta mož odtlej zelo poglobil svoje versko življenje, redno hodil k obhajilu, veliko naredil za cerkev in župnišče – denimo napravil je ograjo, vrata, vse zastonj.

Starejša žena mu je na vrtu pred Onkološkim inštitutom pripovedovala o svoji klinični smrti. Ko je umirala, je zagledala čudovito svetlobo in lep vrt, po katerem se je sprehajala. »Takrat sem zaslišala glas: ‘Ti še nisi za k nam. Ti moraš iti še na zemljo, da boš spravila h kruhu svojega enajstletnega sina.’ Pa sem si mislila: ‘Jaz se imam tukaj tako lepo, moj sin pa se na zemlji sam muči, moram iti k njemu’.« Takrat je zdrknila navzdol in občutila, kako je pristala na trdem in se prebudila. Zaslišala je zdravnika, ki je rekel: »Pa smo jo le oživili!«

Svoje obsmrtno doživetje je bolniškemu duhovniku zaupala tudi neka bolnica, ki je poskušala samomor. Bila je v hudih stiskah, obrnila se je na več ljudi, pa ji nihče ni pomagal. Zaužila je veliko količino zdravil, da bi umrla. Vendar so jo našli in se deset dni borili za njeno življenje. Njena pripoved o doživljanju ob umiranju je drugačna: doživljala je samo temo, občutila, kako so jo živo rezali in druge neznosne bolečine, na nogah so ji rastla kopita. Ko se je pozdravila, je dejala, da ji več na kraj pameti ne pride, da bi delala samomor, pa če bi bilo še tako hudo. Duhovniku je naročila, naj pove tistim, ki se nameravajo ubiti, naj tega nikakor ne storijo, ker jih bo zadelo trpljenje, ki je neizmerno hujše od tistega, zaradi katerega želijo narediti samomor.

Vir: Božje okolje, št. 5, 2005

NEDELJA – 10. 11.

32. nedelja med letom

7.00

7.30

10.00

 

češčenje

za vse žive in rajne župljane

zahvalna v Grajski vasi

za † Jožeta Kunsta

PONEDELJEK – 11. 11.

sv. Martin

17.30 za † Dobnikove in Vitovčeve
TOREK – 12. 11.

sv. Jozafat

  ni svete maše
SREDA – 13. 11.

sv. Stanislav Kostka

17.30

 

za † starše Natek, Zgubič

in sorodnike

ČETRTEK – 14. 11.

sv. Nikolaj Tavelić

  ni svete maše
PETEK – 15. 11.

sv. Albert Veliki

17.30 za † Brankota Košenina
SOBOTA – 16. 11.

sv. Jedrt

17.30 za † starše Karla Tekavca in Marijo
NEDELJA – 17. 11.

33. nedelja med letom

 

7.00

7.30

9.30 !

 

češčenje

za † Antona Jelena (obl.)

zahvalna v Šmatevžu

za vse žive in rajne župljane

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Anka Trogar, Mojca Strožer

                                 pri 2. sv. maši: Petra Basle, Damjana Rojnik

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Dežurni ministranti: Aljaž in Matevž Lončar

V soboto 16. 11. ob 10.00 je srečanje ministrantov: znanje, vaje, igre… Pridite vsi, ki ste še naprej zainteresirani za redno ministriranje.

V nedeljo  17. 11. bo druga maša v Šmatevžu ob 9.30. Sicer pa lepo vabljeni na slovesnost blagoslova obnovitvenih del v podružnično cerkev sv. Radegunde v Kapli ob 10.30!

Naslednji vikend bodo v Domu srečanj skavti iz Maribora!

Od torka do petka zvečer bo župnijski upravitelj odsoten zaradi duhovnih vaj za propedevte v Šmarju!

Na voljo so Marijanski koledarji in pratike za 2020, vzemite si jih sami!

Oznanila za 44. teden 2019

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je Jezus prišel na ono mesto, je pogledal gor in mu rekel:

»Zahej, stopi hitro dol; danes moram ostati v tvoji hiši.«

In stopil je hitro dol in ga z veseljem sprejel. (Lk 19,5–6)

BESEDA O BESEDI

Zahej je bil bogat. Čutil pa je, da ga bogastvo ne osrečuje in ne zadovoljuje. Kaj pomaga polna blagajna, če je srce prazno. Denar Zaheju notranje praznine ni mogel izpolniti. Zraven tega, da je bilo prazno, je bilo Zahejevo srce še ranjeno. Ranjeno ob zavesti, da denar, ki je bil v blagajni, ni prihajal tja vedno po najbolj pošteni poti.

Zahej ni bil le mož želja, ampak je bil tudi mož dejanj. To je dokazal s potezo, ki je ne bi bil vsakdo sposoben. Da otroci plezajo na drevesa, je razumljivo. Da pa spleza na drevo odrasel človek, mora imeti poseben razlog. Zahej ga je imel. Ko je zvedel, da Jezus potuje skozi domače mesto, je splezal na drevo, da bi ga videl. Bil je namreč majhne postave. Dosegel je, kar si je dolgo želel.

Jezusu je ta prostodušnost ugajala. Nagradil jo je. Pod drevesom se je ustavil, Zaheja nagovoril in se dal povabiti v njegovo hišo. Ta pa je vnovič pokazal, da je mož dejanj. Jezusa in njegovo spremstvo je pogostil, polovico imetja je razdelil ubogim, prevare in goljufije pa je poravnal.

Kdaj pa bodo naše želje postale dejanja?       (Po: F. Cerar)

 

ZAKAJ V NAŠI DRUŽINI NE PRAZNUJEMO NOČI ČAROVNIC

Zadnjič sem se, hočeš nočeš, odpravila v trgovino po nekaj otroških oblačil. Ko se namreč jeseni pojavijo ohladitve in bi mama rada iz omare za otroke potegnila spodnje majice, toplejše nogavice, podložene hlače, majice z dolgimi rokavi, pride do neprijetne ugotovitve. Otrokom je bilo bolj kot ne vse premajhno, preozko in prekratko. Šoping mi torej ni ušel.

Čarovnice, vampirji, duhovi, zombiji

Presenetilo pa me je, da je bila skoraj tretjina otroškega oddelka namenjena kostumom za halloween, torej noči čarovnic. Pajaci za maske čarovnic, pajkov, netopirjev, vampirjev in drugih pošasti, na poličkah zraven pa seveda tudi dodatki, ki spadajo zraven. Obroči za lase, ki imajo pritrjeno umetno pajčevino ali pa vražje rogove. Krvavi zobje, dolgi vijoličasti nohti, čarovniški klobuki. Priznam, da me pogled na vso to šaro ni preveč razveselil, za kar obstaja več razlogov. Prvič, grozni in grozljivi so mi otroški kostumi, ki so usmerjeni v zle sile, kot so čarovnice, vampirji, zli duhovi … Da je čisto in nedolžno bitje, kot je otrok, našemljen v zombija in da se mu od ust cedi “kri” – ne vem, meni je to prej neokusno kot duhovito. Lahko me kdo tudi okliče za starinsko, a mislim, da tovrstne zle maske v otroški podzavesti ne zbujajo ničesar dobrega, prej obratno.

Slovenci imamo praznik za šemljenje, a to ni noč čarovnic

Otroci imajo pač radi preoblačenje, šemljenje, maske. A za to imamo Slovenci zelo lep praznik, ki je z našo geografsko lego zgodovinsko povezan, to je pust. Pustna sobota in pustni torek kot zadnji dan pred začetkom postnega časa sta praznika, ki sta na slovenskih tleh prisotna še iz časov, ko na ozemlju slovanskih narodov še ni bilo krščanstva.

Tako pustovanje kot preganjanje zime sta v osnovi poganska praznika, prav tako kot halloween. A halloween je, gledano s stališča zgodovine, keltski praznik. Izvira s področja današnje Irske in Velike Britanije, ko so Kelti praznovali začetek najtemnejšega dela leta, ki spominja na smrt. Verjeli so, da se na noč z 31. oktobra na 1. november zbudijo duhovi vseh umrlih ter se vrnejo na Zemljo.

Seveda se je praznovanje v obliko, kot jo poznamo danes – torej da otroci hodijo od vrat do vrat, našemljeni v kostume, in pri tem prosijo za »trick or treat«, kar pomeni da nabirajo sladkarije – razvilo s prihodom irskih priseljencev v ZDA, od koder se je potem z globalizacijo in popkulturo razširilo spet v Evropo.

Zakaj smo noči čarovnic rekli ne

Ne morem torej drugače, kot da se mi zdi načrtno vpeljevanje halloweena v našo deželo predvsem vdor nečesa tujega, nečesa, kar nam z zgodovinskega vidika ni domače ali znano. Za vsem skupaj seveda stoji logika potrošništva, kajti če praznujemo čim več praznikov, potem zapravimo tudi ustrezno več denarja.

Nič ni narobe z lepimi (neizrezljanimi) hokaido bučami čudovite oranžne barve, ki nam celo jesen krasijo balkonske ograje in stopnice ob vhodu v hišo. Da pa otroci čutijo, da morajo iti na noč čarovnic v maškare, mladostniki in tudi malo manj mladi pa našemljeni “žurat”, se mi zdi privlečeno za lase. Otroci in mladi so pač lahke tarče in odličen način, kako iz ljudi iztisniti še kakšen dodaten evro.

Zato pri nas doma halloweena ne praznujemo. Nič ni narobe s tem, da se v šoli pri angleščini učijo o njem, saj gre za del anglosaške kulture. Trendu šemljenja in praznovanja noči čarovnic pa smo preprosto odkimali.

 Tina Martinec Selan, si.aleteia.org

ZAHVALNA NEDELJA

Prva nedelja v novembru je vedno zahvalna. Ker pa pri nas običajno zahvalne maše obhajamo v vseh cerkvah, bomo temu posvetili skoraj ves november. 3. 11. se bomo pri prvi maši Bogu zahvalili na Gomilskem, pri drugi maši istega dne v Šentrupertu, 10. 11. v Grajski vasi in 17. 11. v Šmatevžu.

S temi slovesnostmi se želimo zahvaliti Bogu za vse, česar smo bili v preteklem letu deležni. Hvaležni smo za zdravo pamet, živo vero, lepe medsebojne odnose, ljudi, s katerimi se imamo radi, blagoslov pri delu in da nam ni manjkalo materialnih dobrin. Hvaležni smo lahko tudi za kakšno preizkušnjo, preko katere nas je Bog naučil novo življenjsko lekcijo.

Prav je pa tudi, da se zahvalimo drug drugemu, saj smo vsi skupaj drug za drugega velik, četudi kdaj naporen, Božji dar. Kot vaš domači duhovnik se zato želim zahvaliti:

  • Vsem, ki duhovno — z molitvijo, obiskovanjem bogoslužja in spreobračanjem — podpirate življenje župnijske skupnosti na Gomilskem.
  • Vsem, ki materialno — z denarnimi prispevki, drugimi darovi in pomočjo — velikodušno podpirate delovanje župnije in mene osebno.
  • Vsem župnijskim sodelavcem: ključarjem, članom ŽPS, katehistinji, mežnarju, članom Karitas, pevcem in njihovim vodjem, ministrantom, tistim, ki čistite in krasite cerkev, župnišče in okolico, mladim animatorjem, ki se trudite, da bo župnija na Gomilskem živela naprej tudi, ko bo starejši rod odšel ter bolnikom, ki darujete svoje trpljenje.

Bogu hvala za njegovo dobroto, ki jo izkušamo preko njegove navzočnosti v naših dušah, preko narave in preko dobrote drug drugega.

NEDELJA – 03. 11.

31. nedelja med letom

ZAHVALNA

7.00

7.30

10.00

 

češčenje

za vse žive in rajne župljane

v Šentrupertu za † Drevove, Ivana Rojnika in starše

PONEDELJEK – 04. 11.

sv. Karel Boromejski

17.30 za † Marijo Šmit in njene
TOREK – 05. 11.

sv. Zaharija in Elizabeta

  ni svete maše
SREDA – 06. 11.

sv. Lenart

17.30 za † Leopoldino Vasle
ČETRTEK – 07. 11.

sv. Engelbert

17.30

Šentrupert

za † Miro (Marijo) Rakun
PETEK – 08. 11.

sv. Gotfrid

 

17.30

obiskovanje bolnikov

za † Ano Pristalič in vse njene

SOBOTA – 09. 11.

Posvetitev lateranske bazilike

17.30 za † Ferdinanda Orožim

in vse Jakovčeve

NEDELJA – 10. 11.

32. nedelja med letom

 

7.00

7.30

10.00

 

češčenje

za vse žive in rajne župljane

zahvalna v Grajski vasi

za † Jožeta Kunsta

Bralci v nedeljo:    pri 1. sv. maši: Sandi Završnik, Anja Rožič Plazovnik

                                 pri 2. sv. maši: Anja Šket, Tilen Hadolin

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Dežurni ministranti: Janez in Marko Vošner, Jan Griguljak

Hvala vsem za pomoč in sodelovanje pri lepem praznovanju praznika vseh svetih ter za udeležbo pri sv. mašah in molitvah za naše rajne.

V sredo 6. 11. po večerni maši je srečanje sodelavcev Karitas!

Misijonska nabirka (20. 10.), ki smo jo že oddali je znašala 356€. Hvala vam, ker podpirate misjione in misijonarje!

V nedeljo bomo krstili Zojo Pikl Makarovič. Podprimo mlado družino z molitvijo.

V soboto dopoldne bo v cerkvi duhovna obnova za goste iz Hrvaške.