Zaključek oratorija 2011 in 1. župnijski dan

Ali lahko tem fotografijam, ki prikazujejo počutje in razpoloženje različnih generacij tako pri oratorijski sv. maši, na prireditvenem prostoru in druženju pod šotorom, sploh še kaj dodamo? Težko. Morda bi poudarili to, da razkrivajo  globoko doživeta čustva, srečo, zadovoljstvo, ljubezen, zanos, čudenje in neizmerno radost ob vsem doživetem. Dokazujejo, da je mogoče povezovati, če je le volja. In vas morda privedejo do spoznanja, da niste sami in da vam ni potrebno biti osamljeni. Potrkajte na vrata! Pa ni potrebno čakati ravno na te dogodke. Ti so samo nadgradnja dobrih odnosov in sodelovanja, ki jih lahko gradimo že prej, krepimo pa na tako pričujoče načine. Očitno nam gre kar dobro od rok. 

Ponovno se je pokazalo, da se mladi različnih starosti in mladi po srcu lahko združujemo in sodelujemo. Naloge nas starejših se sicer številčno zmanjšujejo, postajajo pa vse pomembnejše in zahtevnejše. Dolžni smo dajati dober vzgled, krepiti zaupanje in vlivati upanje, stati ob strani, vzpodbujati ter nuditi oporo. Tako bodo v zavesti mladih zapisana čustva in spomini, ki jih bodo na nadaljnji življenjski poti bogatila, naredila močnejše in jih bolje opremila za premagovanje vsakdanjih izzivov. Dosedanje izkušnje so dobre in kažejo rezultate. Velika večina naših mladih ima rada kulturo, šport, turizem, ceni požrtvovalnost, varuje življenja in premoženje sokrajanov ter spoštuje krščanske vrednote, ki med drugim narekujejo spoštovanje moralnih in etičnih norm ter ne obsojajo drugačnosti. Če le zmorejo, so vključeni v prostovoljstvo. Za vse ostale, morda še nevključene, pa bi si to želeli, je vrsto priložnosti. Vse to je prispevek h gradnji tako potrebne identitete. To so razlogi, da domače kraje sicer zapuščamo s težkim srcem, a jih nosimo v srcu in se radi vračamo. Kamor koli bo mlade peljala pot, bodo lahko negovali lepe spomine na obdobje, ki so ga preživeli doma. Vse več je tistih, ki prihajajo med nas in si spletejo gnezdo. Prav gotovo jim bo lepo. Še posebej, če bomo povezani.   

Saj res! Koliko nas stane nasmeh, prijazna beseda, pozdrav,…? Nič! Je pa neprecenljive vrednosti.

Z bogatenjem drugih, bogatimo sebe! Privoščimo in zaslužimo si to bogastvo.

                                                                        Župnijski pastoralni svet