Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. (Lk 24,30–35)

BESEDA O BESEDI

SPOZNATI GOSPODA Lk 24,13–35

Evangelist nam danes poroča o dveh učencih, ki gresta v Emavs. Razpravljata, a se ne moreta umiriti. Ne zadoščajo niti razprave, niti pot, ki jo prehodi Jezus z njima. Njuna želja, da bi ga srečala Vstalega, je tako goreča, da tujca, ki očitno nekaj ve, povabita k mizi. In šele potem pride tisti slovesni trenutek spoznanja: »Ko je Jezus sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala.« – Učenca iz Emavsa sta na poti tja blodila, nista vedela, kam bosta prispela. Na povratku sta bila priči upanja, ki je Kristus! Srečala sta namreč Njega, Vstalega Popotnika. Jezus je namre č Popotnik, ki hodi z nami. Tudi danes!  
Tekanje gor in dol, pa čeprav od ‘Božjega groba’ do ‘Božjega groba’, ne zadošča, da bi spoznali Gospoda. Tudi razpravljanje o njem nas pušča prazne. Šele ko utrujeni sedemo k Gospodu, ko ga prosimo, da deli z nami kruh, ko nam ta da svoj blagoslov, je prostor za spoznanje. Poglejmo postopoma. – Dokler so naše moči zadostne, ne potrebujemo Boga. Ko bomo v naporih prešibkih, da bi sami vse storili, je mogoče, da bomo Gospoda iskreno povabili k sebi in ga čisto zares  srečali in spoznali.
Kruh je več kot to, kar s to besedo pojmujemo danes. Kruh pomeni življenje. Ko ne bomo le sedali za mizo, da poklepetamo, pa čeprav o tako pomembnih stvareh, ko bomo resnično delili življenje z drugimi, šele takrat bo med nas sedel Gospod sam in se nam razodel.
Zanimivo je, da sta učenca dovolila tujcu, da deli oz. lomi kruh! Gospod za nas ni več tujec, vendar – ali dovolimo, da deli kruh našega življenja, ali dopustimo, da Gospod upravlja z našim življenjem, kot on hoče? – Pri vsem tem je še blagoslov, milost, ki je vedno od zgoraj. Resnično spoznanje Gospoda je vedno dar, je sad Božjega blagoslova. Lahko se naprezamo, da bi spoznali živega Boga, a sad, tj. spoznanje, je v celoti odvisen od Božje milosti. (po: E. Mozetič)

3. velikonočna nedelja

Kakor se je Jezus približal dvojici iz Emavsa, tako se približa vsakemu izmed nas. Z nami hodi po isti poti, ne glede na to, ali so naši koraki prežeti z razočaranjem ali z upanjem, ali s smrtjo ali iz življenjem. Sreča nas v našem vsakdanjem življenju popotnikov in se nam pridruži na naši poti, kamorkoli že gremo. NE oddalji se od nas, četudi se mi oddaljujemo od njega. Bog je Emanuel. Ni le »tisti, ki je«, temveč »tisti, ki je z« nami. Je namreč ljubezen, zmaga nad samoto in nad smrtjo. Zato ostane vedno z nami, pravzaprav »v nas«. Človek postane beseda, ki jo posluša, in živi od kruha, ki ga je. Sinova beseda in Sinovo telo nas združita z njim, nam darujeta njegovega Duha, ki je moč za to, da živimo kot Očetovi sinovi in kot bratje med seboj. (po: Na poti k izviru, Priročnik za ŽPS 2013)

NA POTI V EMAVS

Jezus, sopotnik svojih učencev, hodi z nami!
Ti skrivnostni sopotnik, hodi z nami!
Ti razumevajoči sopotnik, hodi z nami!
Ti potrpežljivi sopotnik, hodi z nami!
Ti božanski sopotnik, hodi z nami!

Hodi z nami,
ko Boga več ne razumemo,
ko naša vera umira in naše upanje ugaša,
ko naša ljubezen otopi in nas razjedajo dvomi,
ko ne vemo, ne kod ne kam, in naše oči ne vidijo cilja,
ko naše noge postanejo trudne in so naša srca izgorela,
ko smo čisto na tleh in mislimo, da je vsega konec.

Ti imaš čas in uho za naše stiske.
Vprašaš nas, kaj se je zgodilo in kaj nas tako žalosti.
Vprašaš nas, zakaj smo tako zmeden in negotovi.
Tvoja beseda nas dvigne v naši stiski in je kot luč na poti,
tvoja beseda nam odpre oči, da vidimo pot, ki je pred nami,
tvoja beseda nas vodi do cilja in nam odkrije prihodnost.
(po: Paul Ringseinsen (Ognjišče))

Jezus nam zagotavlja: »Ostanem z vami do konca sveta.«

Naslovljeno na vas

Krščena je bila
Pretekli teden, 22. aprila je prejela zakrament sv. krsta Lina Kohne iz Trnave 13. S tem je bila v polnosti vključena v naše župnijsko občestvo. Župljani se je veselimo in ji voščimo uspešno rast v vsem dobrem. Staršem, botri in sorodnikom čestitamo z željo, da bi bili otroku dobri kažipoti v polno krščansko življenje.

VSI (MI) SMO CERKEV

Ko so v prvih časih ljudje postajali kristjani, so doživeli čudovito odkritje, ki je tudi danes mogoče. Vse vernike je med seboj povezovalo nekaj nadvse temeljnega in globokega. V vsakem je prebival isti Sveti Duh. Ker ga je bil deležen vsak od njih, so imeli marsikaj skupnega. Ta skupnost, (ki jo označujemo s posebno besedo »občestvo«) je bila torej nekaj, kar ustvarja Bog. Čeprav je bilo treba vernike včasih spomniti na njen praktični izraz, jih tega ni bilo potrebno učiti. Kristjan, ki resnično pripada Jezusu, se bo čutil eno z vsakim kristjanom, kjerkoli na svetu in v kakšnem koli okolju. O tem se lahko prepričamo že na samem začetku krščanstva. Prvi kristjani so svojo edinost izražali s tem, da so imeli skupno imetje in živeli iz skupnih virov. Iz novozaveznih pisem lahko razberemo, da je bila njihova skupnost nekaj zelo praktičnega. Skupno so molili, imeli so skupno imetje, imeli so skupne voditelje, skupne domove, iste potrebe in nalogo oznanjati blagovest o Jezusu. Njihova skupnost na zemlji je bila predokus tistega, kar jim je Bog za vedno pripravil v nebesih.
Cerkev je tako družina in vsi, ki smo bili v njej rojeni, spadamo skupaj. Zato je nova zaveza govorila prvim kristjanom – in govori tudi nam, naj pozdravljamo, sprejemamo, prenašamo drug drugega. Ljubiti se moramo med seboj, odpuščati tistim, ki nas žalijo, nositi bremena drug drugega, se med seboj opogumljati in podpirati. Vse to zaradi Boga Očeta, ki enako ravna z nami. Ljubezen je tista družinska podobnost, ki bi jo morali videti ljudje na Božjih otrocih.
Potrudi se po svojih najboljših močeh in bodi del žive Cerkve, občestva, ki oznanja veselje in ljubezen Vstalega. Začni doma, nadaljuj med sošolci in prijatelji … ter se nikoli ne ustavi. (po: J. Balchin, Kaj kristjani verujemo)

MAŠNI NAMENI

NED – 23.4.
3. velikonočna ned.
Jurij, mučenec
Teden molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 pri Juriju praznovanje sv. Jurija in
blagoslov obnove cerkve /šk. Stanislav/, vabljeni!
10.00 tukaj ne bo sv. maše

PON – 24.4.
Fidelis, duhovnik
19.00 za +Jureta Bogataja—oblet., god

TOR – 25.4.
Marko, evangelist
19.00 za +Tejo Basle –oblet., Petrovčeve
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE –26.4.
Marija Mati dobrega sveta
19.00 za +Riharda Posedela

ČET – 27.4.
Hozana, devica
19.00 za zdravje in varno vožnjo

PET – 28.4.
Peter Chanel, duhovn.
7.30 za +iz družine Javoršek

SOB – 29.4.
Katarina Sienska, dev., cerkvena učiteljica
19.00 za +Jernejčeve

NED – 30.4.
4. velikonočna ned.
Ned. duhovnih poklicev
Pij V., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Janeza Jelena
S posebnim sodelovanjem petošolcev

V tem tednu:
Sestanek za starše veroučencev 8 razreda (birmancev 2024) bo v četrtek ob 17.30 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni, da se sestanka zagotovo udeležite.

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Matjaž Rožič; II. Marija Rančigaj, Anže Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ?
Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,6–8)

BESEDA O BESEDI

»MOJ GOSPOD IN MOJ BOG!« Jn 20,19–31

Danes je osmi dan po veliki noči in Janezov evangelij nam prinaša dve prikazovanji vstalega Jezusa apostolom: tisto na večer velike noči, ko Tomaža ni bilo, in tisto, osem dni kasneje, ko je bil Tomaž zraven. Prvič je Gospod učencem pokazal rane na svojem telesu ter dahnil vanje, rekoč: ‘Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.’ Z močjo Svetega Duha jim je tako izročil svoje poslanstvo. Tisti večer ni bilo Tomaža. Ta ni hotel verjeti pričevanju drugih. ‘Če ne bom videl in se ne bom dotaknil njegovih ran’ je rekel, ‘ne bom veroval.’ Osem dni zatem, torej kakor danes, se je Jezus spet pojavil v sredi med svojimi ter se takoj obrne na Tomaža s povabilom, naj se dotakne ran njegovih rok in strani. S tem je prišel naproti njegovi nevernosti, da bo lahko preko znamenj trpljenja v polnosti dosegel velikonočno vero, torej vero v Jezusovo vstajenje. Tomaž je eden tistih, ki niso takoj zadovoljni, in išče, hoče osebno preveriti, imeti osebno izkušnjo. Po začetnem odporu in nemiru končno tudi on začne, čeprav s težavo, verovati. Jezus ga potrpežljivo čaka in zadnjemu ‘prišleku’ osebno pomaga pri njegovih težavah in negotovostih.  Gospod ima za blažene tiste, ‘ki niso videli, pa so začeli verovati!’, prva med njimi je Marija, njegova Mati. Vendar pride tudi naproti zahtevam nevernega učenca: ‘Daj svoj prst sem in poglej moje roke …’ Ob zveličavnem dotiku ran Vstalega Tomaž pokaže svojo rano, svoje brazgotine, svojo bolečino, svoje ponižanje, a v znamenju žebljev najde odločilno potrditev, da je bil ljubljen, pričakovan, razumljen. Stoji pred Mesijem, ki je poln miline, usmiljenja, nežnosti. To je tisti Gospod, ki ga je iskal v skritih globinah lastnega bitja, saj je vedno vedel, da je tako.
Koliko od nas išče v globini svojega srca srečanje z Jezusom, s takšnim, kot je: mil, usmiljen, nežen! Saj mi globoko v sebi vemo, da je takšen. Tomaž je po tem srečanju razumel globok pomen Njegovega vstajenja in izpovedal svojo popolno vero Vanj: ‘Moj Gospod in moj Bog’. Lep, zelo lep je ta Tomažev vzklik. (po: E. Mozetič)

2. velikonočna nedelja – bela – ned. Božjega usmiljenja

»MIR VAM BODI«

Zelo pomenljivo je to, kar navaja evangelij, da je Jezus med svojimi prikazovanji apostolom, zbranim v dvorani zadnje večerje, večkrat ponovil pozdrav ‘Mir vam bodi!’ (Jn 20,19.21.26). Tradicionalni pozdrav, s katerim se zaželi mir ‘shalom’, postane tukaj nekaj novega. Postane dar tistega miru, ki ga lahko samo Jezus da, saj je sad njegove korenite zmage nad zlom. ‘Mir’, ki ga Jezus ponuja svojim prijateljem, je sad Božje ljubezni, ki ga je pripeljala do smrti na križu, do prelitja svoje krvi, kot ponižnega in krotkega Jagnjeta, ‘polnega milosti in resnice’ (Jn 1,14). Sedaj je jasno, zakaj je sveti Janez Pavel II. hotel imenovati to prvo nedeljo po veliki noči nedeljo Božjega usmiljenja, in to s točno določeno podobo Kristusove prebodene strani, iz katere prihajata kri in voda, kakor to pričuje apostol Janez, ki je to videl (prim Jn 19,34–37). Jezus je vstal in od Njega živega izvirata velikonočna zakramenta krst in evharistija. Kdor k njima pristopi z vero, prejme dar večnega življenja.
Dragi bratje in sestre, sprejmimo dar miru, ki nam ga ponuja vstali Jezus, ter pustimo, Dragi bratje in sestre, sprejmimo dar miru, ki nam ga ponuja vstali Jezus, ter pustimo, da nam napolni srce s svojim usmiljenjem! Na ta način, torej z močjo Svetega Duha, Duha, ki je Kristusa obudil od mrtvih, bomo lahko tudi mi prinašali drugim te velikonočne darove. Sveta Marija, Mati usmiljenja, naj jih izprosi za nas. (Benedikt XVI.)

»Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi.« (Apd 2, 44–47) 
To je najlepša in najbolj resnična podoba Cerkve. Takšna, kakršna bi v resnici morala biti, takšna, ki bi jo morali prikazovati tudi mediji, ki jo pogosto predstavljajo v najslabši možni luči.
Pa se kristjani danes zavedamo, da smo poklicani, da ohranimo Cerkev v njenem temeljnem poslanstvu, o katerem beremo v današnjem berilu? (AK)

Naslovljeno na vas

ZAHVALA
Vsem in vsakemu, ki ste prispevali svoj delež pri pripravi na praznovanje velikonočnih praznikov v našem občestvu: čistilkam in krasilkam cerkva, zlasti župnijske, kjer je bila naloga kar velika, ključarjem, ki so postavili Božji grob, vsem bogoslužnim sodelavcem – pevcem, bralcem, nosilcem neba, ministrantom, vsem , ste sodelovali pri obredih sv. trodnevja.
Hvala tudi za darovano cvetje in prispevke. …. Bog povrni.

Družina in evangelizacija
Krščanska družina je bila vedno prva poklicana, da posreduje vero. Tudi danes ima velike možnosti za evangelizacijo. Evangelizira v lastnem domu z medsebojno ljubeznijo, z molitvijo, poslušanjem Božje besede, z družinsko katehezo. Družina lahko evangelizira v svojem okolju z zgledom notranjih odnosov, z odnosi s sosedi, znanci, prijatelji, sodelavci na delovnem mestu in v športu. Evangelizira pa tudi v župniji z redno udeležbo pri nedeljski maši, s sodelovanjem pri katehezi otrok, na srečanjih staršev, z gibanji in združenji, s svojo pomočjo in bližino družinam v težavah, pri pripravi zaročencev in pri pripravi staršev na krst otrok. Družina evangelizira tudi družbo, ko ji daje nove člane in jih vzgaja za socialne kreposti. A zavedati se moramo, da družina lahko živi to svoje poslanstvo le v moči redne nedeljske evharistije. Brez nje ni »male Cerkve«, ni evangelizacije in ni krščanske družine, ki bi morala opravljati vlogo subjekta evangelizacije. (po: A. Glavan)

Starši, prizadevajte si, da bi bili vi in vaši otroci, zlasti veroučenci, redno pri nedeljskih sv. mašah.

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV

Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED – 16.4. BELA
2. velikonočna ned.
N. Božjega usmiljenja
Bernardka, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Stanko

PON – 17.4.
Rudolf, mučenec
19.00 za +Pavlo –oblet. in Franca Jernejc

TOR – 18.4.
Evzebij, škof
19.00 za +Marijo –oblet in Antona Pintar, vse Mehanove
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE –19.4.
Leon IX., papež
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

ČET – 20.4.
Teotim, škof
19.00 za +Dragota –oblet. in vse Ribičeve (v Šentrupertu)

PET – 21.4.
Anzelm, škof, c. učitelj
19.00 za +Brankota Pikla (30.) oblet in vse njegove

SOB – 22.4.
Aleksandra, mučenka
19.00 za +Vando Ulo Laznik

NED – 23.4.
3. nedelja med letom
Jurij, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 pri Juriju praznovanje sv. Jurija in blagoslov obnove cerkve /šk. Stanislav/, vabljeni!
10.00 tukaj ne bo sv. maše

V tem tednu:

1. dan tedna- 2. velikonočna nedelja

Seja ŽPS bo v sredo ob 20.00 uri v Domu srečanj. Pridite zagotovo vsi člani.

Dežurni ministranti: Mitja Mak, David Zupančič
Bralci v nedeljo: I. Magda Šalamon, Jure Vasle; II. Ne bo sv. maše
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

V E L I K A N O Č   2 0 2 3

Dragi bratje in sestre v Kristusu, praznujemo najlepši in največji praznik človeštva, praznik zmage življenja nad smrtjo, praznik velike noči. Bog se je v Jezusu Kristusu razodel kot Bog življenja, kot Bog, ki vidi stisko svojega ljudstva, ki je vstopil v človeško zgodovino, ki je »vzel nase naše slabosti in si naložil naše bolezni« (Mt 8,17), da bi lahko človeška narava po njem dosegla novo življenje. Velika noč je prehod iz starega v novo, iz smrti v življenje, iz zemeljskega v večno, pri čemer pa človek ni več prepuščen samemu sebi in svojim umrljivim močen. Vstali je svojim učencem pred odhodom k Očetu obljubil, da bo z njimi »vse dni, do konca sveta« (Mt 28,20). Z vstopom Božjega Sina v človeško meso, je človeku v njegovem telesu odprl »novo in živo pot« iz človeškega v Božje (Heb 10,20). Podaril nam je Očetovega Duha, ki prečiščuje naše misli, poglede in hotenja, da bi se lahko vedno bolj prepoznavali kot njegovi sinovi in hčere, ki se učimo živeti skupaj v občestvu Cerkve, da bi lahko uresničili svoje poslanstvo.
Dragi bratje in sestre, to vero v moč Božjega življenja, ki je po Kristusovemu trpljenju in vstajenju nepreklicno vstopilo v naše življenje, da ga dopolni in izpolni, želimo škofje deliti z vsemi prebivalci Slovenije. Naj veselje velikonočnega praznika okrepi vse ostarele, bolne in osamljene, vse begunce in nemočne. Naj blagoslov velike noči doseže vse naše rojake na tujem in vse ljudi dobre volje. Kristus je vstal za vse. Aleluja!

V imenu slovenskih škofov msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof

Blagoslovljeno Veliko noč in veselo Alelujo!

Vam voščim tudi vaš župnik Martin s sodelavci

VELIKA NOČ

B E S E D A Ž I V E G A B O G A

Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. (Jn 20,6–8)

B E S E D A O B E S E D I

»NISTA ŠE DOUMELA« Jn 20,1–9; Lk 24,1–12
Gospod je vstal, grob je prazen. Presenetljiv je konec današnjega evangeljskega odlomka. Tisti, ki so vstopili v prazen grob, še niso doumeli, kaj se je resnično zgodilo. Verjeli so, da Gospoda v grobu ni, a pot do vere v vstalega Gospoda, v Njega, ki je smrt premagal, jih še čaka. Kaj jih bo pripeljalo do vere? Šele srečevanje z Gospodom po vstajenju v učencih prebudi nova spoznanja in resnično vero v živega Boga.
Prazen grob je podoba našega vsakdana. Ob njem sem se spomnil na priliko o Izgubljenem sinu. Spomnimo se, kako je izgubljeni sin zapustil Očeta, zapravil vse premoženje in pristal med svinjami. Šele tedaj mu je seglo do srca, tisto, kar je že imel, a je zapravil. Ko se je spomnil, se je odločil za vrnitev. Ta korak še ni bil korak vere, ampak na poti do Očeta. Oče ga je čakal, da ga objame, poljubi, mu da prstan na roke, sandale na noge in ga obleče v svatovsko obleko. On sam še ni bil gotov, da je Oče res dober, da se splača biti doma. To je bil le prvi korak vrnitve nazaj v Očetovo hišo.
Mar niso nekaj takega doživeli tudi učenci ob Jezusu. Marija Magdalena, Peter in Janez, vsi so kaj zagrešili. Marija Magdalena je verjetno bila javna grešnica, Peter ga je zatajil, Janez ga je imel sicer izredno rad, a verjetno si je moral priznati, da je le nemo stal pod križem in se ni zavzel, da Gospoda ne bi križali.
Korak učencev je bil podoben izgubljenemu sinu. Učitelj je bil mrtev, a oni so začeli spoznavati, da so mrtvi oni, če ga nimajo. Ugotavljali so, da je pri njem tisto več, kar so v življenju iskali. Zato se ne morejo sprijazniti s tem, da so proč od njega. Prva je tekla h grobu Marija Magdalena, da bi Gospoda mazilila. Učenca sta prav tako tekla, ko sta izvedela, da Gospoda ni. Polomu torej sledi spominjanje, spominjanju vrnitev. A tu je šele začetek. Nista še doumela pisma. Da bi doumeli pisma, so potrebovali še nekaj. Gospod jim je moral priti naproti. Srečevanje z njim jim je šele vlilo vero, iz katere so začeli na novo živeti. (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas

Krščen je bil
V nedeljo, 9. avgusta je prejel zakrament sv. krsta Erazem Obreza iz Šentruperta 8 in s tem je bil v polnosti vključen v naše župnijsko občestvo. Župljani se ga veselimo in mu voščimo uspešno rast v vsem dobrem. Staršem, botri in sorodnikom čestitamo z željo, da bi bili otroku dobri kažipoti v polno krščansko življenje.

POČITNIŠKO VARSTVO OTROK
Da bi vam olajšali skrbi pri varstvu otrok med prvomajskimi počitnicami vas obveščamo, da župnija v petek, 28. 4. 2023 od 9. 00 do 16.00 ure, organizira enodnevno varstvo otrok od 1. do 4. razreda. Da bi se čim bolj izognili delitvi otrok, so v varstvo vabljeni tudi kakšno leto mlajši ali starejši sorojenci.
Za kritje stroškov hrane in pijače ter ostale materialne stroške bi prispevek za posameznega otroka znašal 5 €. Vključili se bodo tudi animatorji.
Zaradi lažje organiziranosti varstva in dejavnosti, bi vas prosili, da morebiten interes javite najkasneje do 21. 4. na tel. 041-696-866 (katehistinja).

POOBLASTILO ZA IZREDNEGA DELILCA SV. OBHAJILA
Naš katehist g. Simon Brdnik je po uspešni pripravi prejel od celjskega škofa dr Maksimilijana Matjaža pooblastilo za izrednega delivca sv. obhajila za dobo 5 let. Bog ga podpiraj pri tem svetem opravilu!

VELIKONOČNI PONEDELJEK
Velikonočni ponedeljek je dan po Veliki noči in je praznik v mnogih krščanskih državah, med njimi tudi v Sloveniji. Po tradiciji se na ta dan nadaljujejo velikonočno praznovanje s številnimi velikonočnimi
običaji, obiskovanjem sorodnikov in prijateljev ter druženjem.
Seveda je tudi ta dan vrhunec praznovanja sv. maša, pri kateri poslušamo evangelij o dveh Jezusovih učencih na poti v Emavs, kjer sta os mrtvih vstalega Zveličarja spoznala po lomljenju kruha. Cerkev sv. Krištofa v Grajski vasi vabi!

MAŠNI NAMENI

NED – 9.4.
VELIKA NOČ
Heliodor, mučenec
7.00 vstajenje, procesija,
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ljudmilo Jelen

PON – 10.4. d. p. d.
VELIKONOČ. PONEDELJEK
Ezekijel, prerok
7.30 za vse verne rajne
10.00 Za +Ido Lazar (v Grajski vasi)
Ves teden velikonočna osmina

TOR – 11.4.
Biserka (Gema), devica
19.00 za +Franca –obl. in Marijo Derča
slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 12.4.
Sava, mučenec
19.00 za +Ivanko Vadlan

ČET – 13.4.
Martin I., papež, muč.
19.00 za +Varuško Štefko

PET – 14.4.
Valerijan, mučenec
19.00 za +Elizabeto –oblet., Franca Obreza

SOB – 15.4.
Helena, kneginja
19.00 za +Konrada Borštnerja (r. d.) in njegove starše

NED – 16.4. BELA
Ned. B. usmiljenja
Bernardka, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Stanko

V tem tednu: veliko noč praznujemo dva dni; tudi velikonočni ponedeljek je praznik. Pravzaprav ves teden, ko obhajamo velikonočno osmino.
Veroučenci imajo ta teden veroučne počitnice.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 19.45 uri. Lepo vabljeni!

Dežurna ministranta: Anej Semprimožnik, Jaka Srebočan
Bralci: v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Anka Trogar; II Aljaž Lončar, Ana Šram
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« (Mt 21,6–9)

BESEDA O BESEDI

POPOLNOMA PONIŽAN Mt 26,14–75;27,1–66

Jezus prihaja k nam, kakor je prišel v Jeruzalem. Želi vstopiti v naša življenja. Ponižno prihaja k nam ‘v Gospodovem imenu’. In nič nam ne preprečuje, da v Njem ne bi našli izvira našega resničnega veselja, ki ostane in podarja mir. Kajti le Jezus nas rešuje vezi greha, smrti, strahu in žalosti. On, ki se je dal popolnoma ponižati, da bi postal v vsem solidaren z nami.
Njegovo ponižanje pride do skrajnosti v pasijonu: prodan je za trideset kovancev in izdan s poljubom učenca, katerega je izbral in ga imenoval prijatelj. Skoraj vsi ostali zbežijo in ga zapustijo. Peter ga trikrat zataji. Z zasmehovanjem, žalitvami in pljunki je ponižan v duši; v telesu trpi zaradi grozljivih surovosti. Udarci, bičanje in trnjeva krona ga naredijo na videz neprepoznavnega. Utrpi tudi sramoto in krivično obsodbo s strani verskih in političnih oblasti. Pilat ga pošlje k Herodu, ta ga pošlje nazaj k rimskemu guvernerju. Ko mu je odrečena vsaka pravica, Jezus na lastni koži izkusi tudi brezbrižnost, kajti nihče noče prevzeti odgovornosti za njegovo usodo. Mislim na toliko ljudi, na toliko odrinjenih. Glede njihove usode mnogi ne želijo prevzeti odgovornosti. Množica, ki mu je malo prej vzklikala, svojo hvalo preoblikuje v krik obtožbe in ima celo raje, da je namesto njega oproščen morilec. Tako pride do smrti na križu, ki je najbolj boleča in sramotna, pridržana izdajalcem, sužnjem in največjim zločincem. Ta samota, obrekovanje in bolečina pa še vedno niso vrhunec njegovega razgaljenja. Da bi bil v vsem solidaren z nami, na križu izkusi tudi skrivnostno zapuščenost s strani Očeta. A v zapuščenosti moli in se izroči: ‘Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.’ Ko visi na križu, pa se razen s posmehovanjem sooči še z zadnjo skušnjavo: s provokacijo, naj se spusti s križa, naj premaga zlo z močjo in pokaže obličje nekega mogočnega ter nepremagljivega boga. Toda Jezus prav tukaj, na vrhuncu izničenja, razodene resnično obličje Boga, ki je usmiljenje. Odpusti tistim, ki so ga križali, odpre vrata raja skesanemu razbojniku. (po: E. Mozetič)

CVETNA NEDELJA

Simbolika in sporočilo cvetne nedelje

Liturgija cvetne nedelje se začne s slovesno procesijo. Verniki se običajno zberejo zunaj cerkve, duhovnik prebere evangelij o Jezusovem prihodu v Jeruzalem. Ljudje ta dan prinesejo oljčne vejice in skrbno narejene butarice (presmece, pušeljce …), ki jih duhovnik blagoslovi. Nato gre procesija s pesmijo in molitvijo v cerkev, ki je simbol za sveto mesto Jeruzalem. S to procesijo je izraženo hrepenenje po miru. Mir, ki prihaja z Jezusom in odhaja z njim v nebesa, bi naj napolnil tudi nas na zemlji. Procesija nas tako spomni na to, kdo je v resnici Kristus, čigar trpljenje bomo poslušali med sveto mašo. Ko ga z zelenjem častimo kot kralja, tudi sami občutimo njegovo kraljestvo: in kot kraljevski ljudje vstopimo v naš Jeruzalem, mesto miru. Če Jezus kraljuje v nas, je naša notranjost kraljestvo miru, v nas je Jeruzalem, mesto miru.
Blagoslovljeno zelenje nesemo domov in z njim okrasimo hišo: s tem Jezusov mir prinašamo tudi domov. Tako na zunaj priznavamo, da je Jezus naš pravi kralj, ki bi naj vladal tudi v naših domovih in srcih. To zelenje naj nas spominja, da smo kraljevski ljudje in da naj tudi naša srca napolni Kristusov mir. Ljudje zaupamo, da z blagoslovljenimi vejicami prinašamo na domove Božji blagoslov, ki nas spremlja skozi vsakdan.
V evharistiji te nedelja pa beremo tudi Kristusov pasijon, vsako leto iz drugega evangelija. Letos nas nagovarja evangelist Marko. Sicer pa bomo pasijonu prisluhnili še enkrat v tem tednu, in sicer na veliki petek. (po: A. Grun, Oče, odpustim jim)

Jezus stopa v mesto Jeruzalem kot kraljevi Mesija. Njegova moč pa ne temelji na nasilju. Jezus je namreč nosilec miru. Hodi po poti ponižnosti in vdanosti. Zaradi tega smrt nad njim nima nobene moči.

Ob njegovem slovesnem vstopu v mesto ljudstvo vzklika »Hozana«. To je hebrejska beseda, ki pomeni: »Bog pomagaj!« V Jezusovem času pa je predstavljala tudi vzklik radosti.

Naslovljeno na vas

VELIKI TEDEN V NAŠEM OBČESTVU

P r i p r a v a:
Vrhunec velikonočnega praznovanja je velikonočno sv. obhajilo. Priložnost za sv. spoved bo še vsak dan pol ure pred bogoslužjem, v svetem trodnevju pa zadnjih 15 minut pred obredi ne bo spovedovanja.
Na veliko soboto pa v župnijski cerkvi pred in po blagoslovu velikonočnih jedil, v Šentrupertu pa samo pred blagoslovom.

Bolni in ostareli na domu:
V Grajski vasi: v torek dopoldne.
Na Gomilskem, v Šmatevžu: v sredo dopoldne
V Šentrupertu in v Trnavi in v Zaklu: v sredo popoldne
Za vse pa velja: hvaležen vam bom, če mi boste sporočili, da se strinjate s časom obiska, ali pa se dogovorili za spremembo /tel. (03) 572 61 98/.
Še zlasti v teh dneh radi prihajajte k sv. obhajilu. Tudi, če boste opravili sv. spoved drugod, pridite doma k sv. obhajilu.

Čiščenje župnijske cerkve, bo v na veliki torek od 15. ure naprej. Prosimo dekleta in žene, da bi se v večjem številu odzvale tej prošnji. Pa tudi možje bi bili koristni. Napravite to dobro delo in pokažite ljubezen do božje hiše in občestva. Enako velja za podružne cerkve, saj bo v vseh blagoslov velikonočnih jedil. Tam pa se, prosim, dogovorite same, ker gre tako za bližnjo okolico.
Hvalevredno bo, če boste prispevali cvetje za okrasitev božjega groba, cerkve.

Dežurni ministranti: Matevž in Jakob Lončar, od četrtka pa tudi ostali
Bralci v nedeljo: I. bralci, ki boste pri prvi sv. maši II. ki boste pri drugi
Poje v nedeljo: I. MCZ, ljudsko petje II. Otroški zbor
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

NED – 2.4. 6. POSTNA NEDELJA – CVETNA
ob 7.00 češčenje
ob 7.30 sv. maša za vse župljane – žive in rajne
ob 10.00 blagoslov zelenja pri pokopališču
sv. maša za +Tomaža Lončarja in Bernardko Vasle

SVETO BOGOSLUŽJE V VELIKEM TEDNU
VELIKI PON.– 3.4. Rihard, škof
ob 19.00 sv. maša za +Pavlo Polak –30. dan

VELIKI TOR.– 4.4. Izidor Seviljski, škof
ob 19.00 sv. maša za +Pavlo oblet. in Viljema Natek
Slavljenje – Bog je ljubezen

VELIKA SRE.– 5.4. Albert, škof
ob 19.00 sv. maša za +Franca Kneza

VELIKI ČET.– 6.4.
Spomin Jezusove zadnje večerje, dan zahvale za sv. obhajilo in molitve za duhovne poklice.
Ob 19.00 bogoslužje velikega četrtka – J. nova zapoved.
sv. maša za +Ivana Rančigaja in njegove
Bedenje »z Jezusom na Oljski gori«. Jezus tudi nas vabi: »Ostanite in molite z menoj.«

VELIKI PET.– 7.4.
Dan Jezusovega odrešilnega trpljenja in smrti. Premišljujemo skrivnost križa.
Ob 15.00 križev pot. Božji grob. Ta dan je strogi post!
Ob 19.00 obredi velikega petka /edinstveni v letu!/:
Božja beseda, češčenje križa, sveto obhajilo.

VELIKA SOB.– 8.4.
Dan Jezusovega groba. Božji grob je ta dan kraj češčenja Najsvetejšega
Ob 7.00 blagoslov ognja (gob)
Blagoslov velikonočnih jedil: ob 11.00 v župnijski cerkvi
ob 13.30 v Šmatevžu, ob 14.30 v Šentrupertu
ob 15.00 v Grajski vasi ob 16.00 v župnijski cerkvi (drugič)
Pri blagoslovu jedil sodelujte v cerkvi, da boste tudi vi deležni blagoslova. Sklep postnega časa.
Čemur smo se v postu odpovedali, spremenimo v dar

V E L I K A   N O Č
Ob 20.00 velikonočna vigilija: začetek pri cerkvi.
Slavje luči, hvalnica velikonočni sveči, blagoslov krstne vode,
sv. maša z Alelujo za +Ivana oblet. in Jožico Vaš
VELIKA NED. – 9.4.
Praznik Jezusovega vstajenja
Ob 7.00 vstajenjska procesija, slovesna sv. maša za župljane
Ob 10.00 sv. maša za +Ljudmilo Jelen

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vsělej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povôji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustíte, naj gre!« (Jn 11,40–44)

BESEDA O BESEDI

»KDOR VAME VERUJE, BO ŽIVEL,TUDI ČE UMRE« Jn 11,1–45

Štetje naših dni naredi srce modro. To vodi v zdrav realizem in prežene delirij vsemogočnosti. Skoraj nič smo, naši dnevi hitro minevajo. Četudi bi živeli sto let, bi se nam zdelo, da je vse bil le piš.
Smrt tako razgali naše življenje. Razkrije nam, da so naša dejanja ponosa, jeze in sovraštva bila jalova. Z obžalovanjem se zavemo, da nismo dovolj ljubili in da nismo iskali tega, kar je bistveno. Vidimo pa tudi, kar smo zares dobrega sejali: ljubezni, za katere smo se žrtvovali.
Jezus je razsvetlil skrivnost naše smrti. S svojim obnašanjem odobrava, da se čutimo žalostne, ko nam ljubljena oseba umre. Sam se je globoko vznemiril pred grobom prijatelja Lazarja. V tej njegovi drži se čutimo zelo blizu Jezusu, našemu bratu, ki je jokal za Lazarjem.
Jezus torej moli k Očetu, ki  je vir življenja, in Lazarju ukaže, naj pride ven iz groba. In tako se tudi zgodi. Krščansko upanje zajema iz te drže, ki jo Jezus zavzame pred človeško smrtjo. Če je smrt navzoča v stvarstvu, pomeni rano, ki kazi načrt Božje ljubezni. Odrešenik pa jo hoče ozdraviti.
Jezus pred Marto, ki joče zaradi smrti brata Lazarja, postavi luč resnice: ‘Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?’ (Jn 11,25-26). Isto Jezus ponavlja vsakemu med nami vsakokrat, ko smrt raztrga tkanino življenja in čustev. Vse naše življenje se vrti okoli tega, med pobočjem vere in prepadom strahu. ‘Jaz nisem smrt, jaz sem vstajenje in življenje. Veruješ to?’ nam govori Jezus.
Vsi smo majhni in nezaščiteni pred skrivnostjo smrti. A kakšna milost, če v tistem trenutku v srcu ohranimo plamen vere! (po: E. Mozetič)

5. postna nedelja – tiha – spovedna

Izraelskemu ljudstvu v izgnanstvu daleč od Izraelske dežele prerok Ezekijel naznanja, da bo Bog odprl grobove pregnancev ter jim bo omogočil vrnitev v njihovo deželo, kjer bodo v miru počivali (prim. Ez 37,12–14). To starodavno hrepenenje človeka, da bi bil pokopan skupaj s svojimi očeti, je hrepenenje po domovini, ki ga bo sprejela na koncu zemeljskega prizadevanja. To pojmovanje še ne vsebuje ideje o osebnem vstajenju od mrtvih, ki se je pojavila šele proti koncu Stare zaveze ter je v Jezusovem času še niso sprejeli vsi Judje. Sicer pa tudi med kristjani vero v vstajenje in večno življenje pogosto spremljajo dvomi, zmešnjava, saj dejansko gre za resničnost, ki presega meje našega razuma in zahteva dejanje vere. V današnjem evangeliju o Lazarjevem vstajenju poslušamo besede vere Marte, Lazarjeve sestre. Jezusu, ki ji pravi »Tvoj brat bo vstal«, Marta odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan« (Jn 11,23–24). Na to ji Jezus odgovori: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre« (Jn 11,25–26). Poglejte, to je resnična novost, ki podre vsako oviro ter gre onkraj. Kristus je podrl zid smrti, saj v Njem prebiva vsa polnost Boga, ki je življenje, večno življenje. Zaradi tega smrt ni imela oblasti nad njim. Lazarjevo vstajenje je torej znamenje Jezusove polne oblasti nad fizično smrtjo, ki je za Boga kot spanec (prim. Jn 11,11).

Je pa še druga smrt, s katero se je moral Kristus krepko bojevati in plačati s križem. To je duhovna smrt, greh, ki grozi, da uniči bivanje vsakega človeka. Da je premagal to smrt, je Kristus umrl. Njegovo vstajenje pa ni več vrnitev k prejšnjemu življenju, temveč je odprl novo resničnost, novo zemljo, ki je končno pridružena Božjim nebesom. (po: Benedikt XVI.)

Radijski misijon na Radiu Ognjišče 2023: Ko se temelji reda podirajo – Kaj more storiti pravični? (Ps 11, 3)
Radijski misijon bo na Radiu Ognjišče od 26. marca do 1. aprila 2023. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bo sodeloval nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek.
PETROVČE (SPOVEDNI DAN NA RADIJSKEM MISIJONU) – PETEK, 31. 3. 2023 Spovedovanje od 9.00 do 19.00 nepretrgoma.

V kratkih pričevanjih, svetovalnici in pogovorih, bodo sodelovali tudi drugi duhovniki, redovniki, redovnice in laiki. Misijonski nagovori bodo vsak dan ob 11.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu, na spletni strani Radia Ognjišče.
V času radijskega misijona je petek, 31. marca, načrtovan kot spovedni dan.

Naslovljeno na vas

Razpored češčenja po naseljih
Ob 9.00 do 10.00 Gomilsko—spodnje
Od 10.00 do 11.00 Gomilsko—zgornje
Od 11.00 do 12.00 Šmatevž
0d 12.00 d0 14.00 posamezniki
Od 14.00 do 15.00 Grajska vas
Od 15.00 do 16.00 Zakl
Od 16.00 do 17.00 Trnava
Od 17.00 do 18.00 Šentrupert od 17.00 do sv. maše tuj spovednik
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!
Naj bo vsaj na dan češčenja v naši župniji tako. Prispevajmo svoj delež!

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Spletni dostop do molitvene revije Magnificat je v marcu brezplačno odprt za vse; prebirate ga lahko na mobilnih telefonih, tablicah in drugih napravah.
Revija Magnificat vabi k bližini in domačnosti z Bogom. Prost dostop do Magnificata najdete na povezavi: https://www.druzina.si/akcija/brezplacna-narocnina-magnificat-2023

Pomoč prizadetim v potresu v Turčiji in Siriji zbiramo v nabiralniku Karitas v cer kvi. Lahko tudi nakažete na TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: 00 626, namen: potres Turčija-Sirija

MAŠNI NAMENI

NED – 26.3.
5. postna nedelja
Larisa (Lara), mučenka
7.00 češčenje, spovedovanje med mašama
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mirana Roterja –oblet.
Posebej sodelujejo sedmošolci

PON – 27.3.
Rupert, škof
19.00 za +Marijo –oblet. in Ivana Knez

TOR – 28.3.
Bojan, knez
19.00 za +Miha –oblet., Matildo Brinovec
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 29.3.
Bertold, redovnik
19.00 za +Antona Šlandra in vse Koprivove

ČET – 30.3.
Amadej (Bogoljub)
19.00 za +Antona Kovačiča in starše Virant, Kovačič

PET – 31.3.
Kornelija, mučenka
19.00 križev pot – vodijo bodoči birmanci
Za +Marijo, Franca, Janija Rančigaj

SOB – 1.4.
Celodnevno češčenje
Irena, mučenka
8.00 za +Marijo Orožim, vse Mlinarjeve
Od 9.00 do 18.00 češčenje
18.00 za +Danijela –oblet. in v. Brišnikove
za +Stankota in starše Slemenšek, Jureta sklep: g. Janko Šket

NED – 2.4. CVETNA
6. postna nedelja
Angela, redovna ustanoviteljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 blagoslov zelenja – pri pokopališču
Za +Tomaža Lončarja in Bernardko Vasle

V tem tednu: veroučenci od 4. r naprej sv. spoved, vsi priprava butar.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo po sv. maši ob 19.45 uri.

Animatorji oratorija bodo imeli delovno srečanje v soboto ob 9.00 uri. Vsi, ki se jim želite na novo pridružiti od 9. r naprej, lepo vabljeni ob 10.00 uri v Domu srečanj. Kontaktni številki: 031 274 880 Eva, 070 303 748 Aljaž.

Dežurni ministranti: Jaša in Ana Vita Cvenk
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Elza Vasle; II. Nejc Lončar, Saša Pikl
Poje v nedeljo: I. Gomilski kvartet II. MCZ, ljudsko petje
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava