Oznanila – 3. velikonočna nedelja


Prenesite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite velikonočno bogoslužje za družine.
Sledite objavam in navodilom Slovenske škofovske konference.


BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi. (Lk 24,30–33)

BESEDA O BESEDI

Besede emavških učencev bi iz naših ust morda zvenele takole: »Upali smo, da bo naše življenje uspelo, da bomo močni v besedah in dejanjih, da bomo doživeli uspeh, da bomo nekaj dosegli … Toda vsi načrti so padli v vodo: nismo uspeli, vse v nas se podira, vse je brezupno, vse skupaj nima več nobenega smisla …«
Jezus nam ne očita, ker tako razmišljamo. Pomaga nam le, da bi svoje življenje dojeli v luči Božje besede. Ključ njegovega novega pogleda se glasi: »Mar ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« (Lk 24,26). Prevedeno v našo situacijo bi se ta misel glasila takole: »Mar ni bilo potrebno, da se je z menoj to zgodilo, da bo zame to dobro? Mar ni bilo potrebno, da vse to prestaneš, da se osvobodiš iluzij, ki si si jih ustvaril o svojem življenju, in da se razviješ v podobo, ki si jo je Bog ustvaril o tebi?«
Če si vedno znova ponavljamo to evangeljsko misel in jo projeciramo v svoje življenje ter z njo pogledam na svoja razočaranja, ranjenosti v otroštvu, v šoli, na nesporazume in frustracije pri delu – preneham s tarnanjem. Na svoje življenje pogledam z novimi očmi: vse se je moralo tako zgoditi, vse je bilo dobro. Vse je služilo temu, da sem se razvil v osebnost, kakršno si je zamislil Bog.    Po: A. Grün

OB SLOVESU OD NADŠKOFA URANA
odlomki iz nagovora nadškofa Zoreta

Dragi nadškof je trikrat ležal na tleh pred svojim Bogom: prvič v tej cerkvi ob diakonskem in drugič ob duhovniškem posvečenju, ki mu ga je 29. junija 1970 podelil nadškof Jožef Pogačnik. Tretjič pa v Baziliki sv. Petra v Rimu, ob priliki škofovskega posvečenja, ki ga je 6. januarja 1993 prejel po rokah papeža sv. Janeza Pavla II. In kdor se položi v prah, ga ne more zlomiti nobena stvar več, nobeno breme in noben križ. Kmalu po škofovskem posvečenju je ob predstavitvi v tej stolnici povedal, da se zaveda, »da je začetek škofovanja le cvetna nedelja, da bodo prišli tudi dnevi velikega tedna in šele po njih velika noč. Zavedam se, da je poslanstvo škofa predvsem služenje«, je dejal.
Njegovo služenje je bilo življenje v duhu škofovskega gesla, ki si ga je izbral: »Da, Oče!« Živel je poslušnost Očetu, ki se jo je učil od Gospoda Jezusa Kristusa. Škof Peter Štumpf: »Mnogo evangeljskih besed nam je oznanil, mnogo žlahtnih pesmi zapel, le redki so vedeli, da je pri tem tudi trpel. Ne zato, ker ga ne bi razumeli, temveč zato, ker je v sebi nosil bolečine tistih, ki jim je oznanjal, in tistih, ki jim je pel. Sočutni škof je bil v Cerkvi na Slovenskem tisto, kar je bil papež Janez Dobri v svojem času.«
Nadvse rad je bil med ljudmi. Pa naj bo to med otroki in dijaki v Zavodu sv. Stanislava, med ljudmi na župnijah, kjer je birmoval ali vodil različne slovesnosti, med romarji, ki jim je bil pravi duhovni oče, med sodelavci, prijatelji in romarji Radia Ognjišče, ki jim je bil blizu z molitvijo, besedo in pesmijo. Kamor je prišel, je prinašal sonce, veselje, pozitiven pogled na življenje. S seboj je vedno nosil podobice s simbolnimi fotografijami, izreki in molitvami. Ko je koga srečal in z njim spregovoril besedo, je na koncu iz žepa potegnil kup podobic in sogovornika povabil, da je izbral. »Prav vsaka zadane! In misel je najbolj prava zate za ta trenutek!« je običajno komentiral, ko je nekdo izbiral podobice.
Naj končam še s čisto osebnim doživetjem. V soboto zjutraj, bilo je jutro velike sobote, ko se je noč svitala v jutro, sem šel na sprehod po svoji običajni poti. Ko sem prišel do Karlovškega mostu, sem kot po navadi hotel zaviti na grad. Pa me je nekaj ustavilo in mi reklo, da moram do stavbe hospica. Moral sem obrniti, iti preko Karlovškega mostu in se po Hradeckega cesti napotiti k hiši Ljubhospica. Vedel sem, da ne bom mogel do tebe, a sem si dejal, da bom lahko pomolil zunaj ter tebi in vsem podelil blagoslov. Pozneje sem izvedel, da je bilo to v času, morda celo do minute točno, ko si se poslovil s tega sveta in zadnjič izgovoril: »Da, Oče!« Bogu hvala za tiste trenutke. In tebi hvala za vsa srečanja, ki smo jih bili deležni, vso skrbnost, ki si nam jo izkazoval, in vse pesmi, s katerimi si nas razveseljeval. Počivaj v miru, ki nam ga podarja vstali Kristus.

“SE VIDIMO V RAJU! MOLITE ROŽNI VENEC!”
duhovnik, ki je umrl zaradi koronavirusa

Preden se je poslovil s tega sveta, je dvignil roke proti nebu z navdušenjem, kot bi dosegel zadetek pri nogometu. To je bila gesta poguma in spodbude drugim. Stavek, ki ga je pogosto ponavljal, se je glasil: “Človek ima dve roki zato, da eno uporablja za delo, z drugo pa šteje jagode rožnega venca.”
Okužen s koronavirusno boleznijo covid-19 je duhovnik Cirillo Longo svoje zadnje ure zemeljskega življenja preživel v bolnišnici, kjer je spodbujal zdravstveno osebje, ki je skrbelo zanj.
Umrl je 19. marca, na god sv. Jožefa, dan zatem, ko je dopolnil 95 let.
Njegovo sporočilo bo za vedno ostalo v srcih tistih, ki so ga poznali. Svoje zadnje dni je bil on tisti, ki je tolažil druge. Ekipi v bolnišnici je dejal: “Ne bojte se, kajti vsi smo v Božjih rokah.”
Da se mu dnevi iztekajo, je bilo jasno 12. marca. Naslednjih osem dni je bilo napolnjenih z molitvijo in trpljenjem, tako fizičnim kot psihičnim.
V noči na 17. marec je Cirillo v kratkem telefonskem pogovoru s svojim znancem dejal: “Se vidimo v raju … Molite rožni venec … Prenesi moj objem vsem.”
V poslednjem pogovoru na dan njegove smrti pa je vsem želel sporočiti: “Veliko molite. Prihajajo težki časi. Molíte rožni venec.”             vir: aleteia.si

 

NEDELJA – 26. 04.

3. velikonočna

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Silvota in Majdo Lenko

PONEDELJEK – 27. 04.

sv. Ciril Jeruzalemski

19.00 za † Ivanko in Milko Grah
TOREK – 28. 04.

sv. Ludvik Montfortski

19.00 za † Ivana Mahorja
SREDA – 29. 04.

sv. Katarina Sienska

16.00

 

19.00

pogreb † Jurija Bogataja

(v najožjem družinskem krogu)

pogrebna maša (zasebno)

ČETRTEK – 30. 04.

sv. Jožef Cottolengo

19.00 za † Mladena Krsnika
PETEK – 1. 5., prvi

sv. Jožef, delavec

19.00 za † Franca in Milko Rančigaj
SOBOTA – 2. 5., prva

sv. Atanazij

19.00 za † Marijo, Franca in Janija Rančigaj
NEDELJA – 3. 5.

4. velikončna nedelja

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Tomaža Lončarja

 

Vsi, ki ste v tem času krize v osebni stiski ter potrebujete pogovor. Škofijska Karitas Celje vam nudi pomoč preko telefona 051 658 299 vsak dan med 8.00 — 13.00 ter 16.00 — 18.00.

Župnijska Karitas Gomilsko je v kontaktu s Civilno zaščito Braslovče. Če potrebujete dostavo hrane iz trgovine ali zdravil iz lekarne in podobno, pokličite brezplačno številko Civilne zaščite Braslovče 080 26 46 in z veseljem vam bodo pomagali!

Župnijska Karitas bo v naslednjih dneh delila hrano iz evropske pomoči. Prosimo vse, ki so se v tem času znašli v stiski — ali če kdo pozna koga v takšni situaciji —, da se obrnete na Simona Brdnik ali Marijo Orožim.

ŠMARNICE ZA OTROKE 2020

Ker vsaj v začetku maja šmarnic ne bomo mogli obhajati v cerkvi, lahko starši naročite otroke na prejemanje šmarnic. Besedilo bo dnevno prihajalo na mail, na dom pa bo prvih 30 naročnikov prejelo tudi nalepke. Starše spodbujamo, da z otroki vsak dan preberete šmarnice in skupaj molite.
Prijavite se  tukaj:  https://forms.gle/ZhoWrQ8qemUzfv2i8

Oznanila – 2. velikonočna nedelja


Prenesite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite velikonočno bogoslužje za družine.
Sledite objavam in navodilom Slovenske škofovske konference.


BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,24–29)

BESEDA O BESEDI

Današnji evangeljski odlomek govori o Jezusovem srečanju z apostolom Tomažem teden dni po vstajenju. Tomaž je človek, ki se ne zadovolji takoj in zato raziskuje, osebno preverja in želi priti do osebne izkušnje. Ob odrešilnem stiku z ranami Vstalega Tomaž pokaže dejansko svoje rane, svojo razcepljenost, svoje ponižanje. V znamenju, ki so ga pustili žeblji pa najde odločilni dokaz, da je ljubljen, pričakovan, razumljen. Nahaja se pred Odrešenikom, polnim miline, usmiljenja in nežnosti. Prav takšnega Gospoda je iskal v skriti globini svojega bitja, saj mu je bilo že vedno znano, da je tak.
Ko Tomaž doživi osebni stik z Jezusovo ljubečo in usmiljeno potrpežljivostjo, dojame globoki pomen vstajenja. Notranje preobražen izpove svojo polno in celovito vero vanj, ko vzklikne: „Moj Gospod in moj Bog!“ Tomaž se je tako rekoč dotaknil velikonočne skrivnosti, ki v polnosti razodeva Božjo odrešilno ljubezen, bogato z usmiljenjem (prim. Ef 2,4). In tako kot Tomaž smo v tej drugi velikonočni nedelji tudi mi vsi povabljeni v ranah Vstalega zreti Božje usmiljenje, ki je večje od vsake človeške zamejenosti in blesti nad temino zla in greha.                                       papež Frančišek (12.4.2015)

NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

Papež sv. Janez Pavel II. je leta 2000 na belo nedeljo, torej 8. dan po veliki noči razglasil, da bo odslej prav ta isti dan praznik Božjega Usmiljenja. To je storil na podlagi sporočil, ki jih je dal Jezus redovnici s. Favstini Kowalski, ki jo je ob isti priložnosti razglasil za svetnico. Papež je izjavil, da je bil to najlepši dan njegovega življenja. Duhovnost oz. sporočilo Usmiljenja pa je poimenoval za luč ljudem današnjega časa in »pot ljudem tretjega tisočletja«. Preroškost tega dejanja se je pokazala ob papeževi smrtni uri. Umrl je namreč 2. aprila 2005, ravno na predvečer istega praznika, ki ga je sam razglasil. Tako je na nek način Bog sam potrdil  pomen praznika in duhovnosti Božjega Usmiljenja.
Z duhovnostjo Božjega Usmiljenja so povezane mnoge pobožnosti. Devetdnevnica, ki bi jo naj opravljali vsako leto od velikega petka do nedelje Božjega Usmiljenja; rožni venec Božjega Usmiljenja, ki naj bi ga molili posebej ob umirajočih; ura Usmiljenja vsak dan ob 15.00, to je ura Jezusove smrti; podoba Usmiljenega Jezusa (natisnjena na prvi strani tega lista) ob kateri vzklikamo: »Jezus, zaupam vate!«
Mnogim je vse to že poznano, drugi pa povabljeni, da  se poglobite. Večino boste našli na: http://www.molitev.net/usmiljeni/

DUHOVNO OBHAJILO V ČASU KORONAVIRUSA

Vabimo, da kot družina v času, ko je v cerkvi sveta maša in je ne morete obiskati, molite naslednjo molitev z duhovnim obhajilom:

1) Pokrižajte se in molite veroizpoved.

2) Preberite evangelij dneva (hozana.si) in v tišini premislite vsebino.

3) Molite naslednjo molitev v času koronavirusa:
Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus nam je s križem pokazal vrednost trpljenja. Pomagaj našim bratom in sestram, ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani. Nakloni jim izboljšanje zdravja, njihovim svojcem pa poguma in zaupanja. Vsem zdravstvenim delavcem nakloni moči in zdravja, da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov; raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo. Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov, da bomo rešeni bolezni in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati. Amen.
Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

4) Dodajte še druge prošnje za različne potrebe po svoji presoji.

5) Opravite duhovno obhajilo, tako da zmolite Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu in dodate:
Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš in prebivaš v mojem srcu.
(Kratek premor, da se povežem z Jezusom …)
Hvala Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to mistično združitev. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

6) Molitev končajte z znamenjem križa.

Kot molitev duhovnega obhajila vam lahko namesto zgornje služi tudi tale, ki jo je napisala uršulnika s. Elizabeta Kremžar:

STOPI, SVETI ANGEL, VARUH,
v cerkvi ti na prostor moj,
bodi tam pri sveti maši,
v duhu združen bom s teboj.

K darovanju tu položi
mojo dušo na oltar.
Moje križe, moje delo
Večnemu ponudi v dar.

Pri povzdigovanju
moli v sveti hostiji Boga,
prosi, da me skrije
v rano svojega Srca.

Dušam vernim, mojim dragim
nesi sveto Rešnjo Kri,
grešnike, umirajoče
z njo pokropi, grehe izmij.

Ko bo mašnik se obhajal,
tudi meni, angel moj,
sveto hostijo prinesi,
moli Jezusa z menoj.

Prosi, naj ves svet deležen
dragih mašnih bo darov,
meni pa na dom prinesi
svete maše blagoslov. (E. Kremžar)

KLIC V STISKI IN POMOČ

Vsi, ki ste v tem času krize v osebni stiski ter potrebujete pogovor. Škofijska Karitas Celje vam nudi pomoč preko telefona 051 658 299 vsak dan med 8.00 — 13.00 ter 16.00 — 18.00.
Župnijska Karitas Gomilsko je v kontaktu s Civilno zaščito Braslovče. Če potrebujete dostavo hrane iz trgovine ali zdravil iz lekarne in podobno, pokličite brezplačno številko Civilne zaščite Braslovče 080 26 46 in z veseljem vam bodo pomagali!
Župnijska Karitas bo preko škofijske Karitas Celje, kot vsako leto, sredi aprila, delila hrano iz evropske pomoči. Prosimo vse, ki so se v tem času znašli v stiski — ali če kdo pozna koga v takšni situaciji — , da se obrnete na župnijsko Karitas (Simon Brdnik, Marija Orožim).

 

NEDELJA – 19. 04.

BELA – nedelja Božjega Usmiljenja

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Dragota (obl.) in vse Ribičeve

PONEDELJEK – 20. 04.

sv. Anicet

19.00 za † Jožeta Kunsta
TOREK – 21. 04.

sv. Anzelm

19.00 za † Ano Pristalič in vse njene
SREDA – 22. 04.

sv. Agapit

19.00 za † starše in brata Škoberne
ČETRTEK – 23. 04.

sv. Jurij

19.00 za † Marijo in Antona Pintar in vse Mehanove
PETEK – 24. 04.

sv. Aleksander

19.00 za † Brankota Pikla in vse Jakcove
SOBOTA – 25. 04.

sv. Marko, evangelist

19.00 za † Tejo Basle
NEDELJA – 26. 04.

3. velikonočna

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Silvota in Majdo Lenko

 

Oznanila – Velika noč


Prenesite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite velikonočno bogoslužje za družine.
Sledite objavam in navodilom Slovenske škofovske konference.


BESEDA ŽIVEGA BOGA

Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. (Jn 20,3–8)

BESEDA O BESEDI

»Vstal je Kristus, upanje moje!« poje velikonočna hvalnica in ugotavlja: »Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvobôju: Gospod življenja je umrl, zdaj kraljuje živ.«
To je najstarejše, najbolj pristno in najbolj temeljno sporočilo naše krščanske vere. Tudi božič nima pomena, če Jezus ni vstal od mrtvih. Potem Jezus ni nič posebnega, je samo še eden v vrsti mnogih »dobrih ljudi« ali »prerokov«, ki učijo »lepe življenjske nauke«, med katerimi lahko izbiramo kakor v trgovini.
Jezus iz Nazareta pa je prvi in edini o katerem imamo priče, da je v resnici premagal smrt in kot cel človek s telesom in dušo vstal od mrtvih. Zaradi tega smo kristjani, ker to verujemo. Zato apostol Pavel pravi: »Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera,« in nadaljuje: »Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najnesrečnejši« (1 Kor 15,14.19). Če smo torej kristjani samo zaradi lepih naukov ali tradicije naših prednikov, smo res najnesrečnejši, ker se naš trud ne bo izplačal in bo zadnjo besedo imela smrt.
Ruski kristjani si zato za veliko noč voščijo: »Kristus je vstal, aleluja, vstali bomo tudi mi!« Če hočemo tudi mi premagati smrt, znova obudimo trdno in veselo vero v Jezusovo vstajenje, ki je vir našega vstajenja.

VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Bratje in sestre!
Evangelist Matej opisuje Gospodovo vstajenje z besedami: ‘In glej, nastal je velik potres, kajti angel Gospodov je prišel iz nebes. In je pristopil ter odvalil kamen in je sédel nanj!’
Kamen, ki je našega Gospoda držal zaprtega v temnem grobu, je z njegovim vstajenjem postal njegov kraljevski prestol: ‘Kajti zakraljeval je naš Gospod, Bog Vsemogočni! Veselimo in radujmo se in dajmo mu čast, zakaj prišla je svatba Jagnjetova in njegova zaročenka se je pripravila!’
Letošnja velika noč, dragi bratje in sestre, je zaznamovana s posebno preizkušnjo svetovnih razsežnosti: čestitamo vsem strokovnim službam in civilnim oblastem ter se jim zahvaljujemo za izjemne napore, s katerimi preprečujejo in omejujejo širjenje hude nadloge. Gospod naj vam povrne vaš trud in nas usliši, da k nam zopet pridejo časi olajšanja.
Bratje in sestre! Vsem želimo globoko doživetje in radostno izkustvo vstajenja našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Kakor kliče apostol Pavel: ‘Vzdrami se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus!” (Ef 5,14). Kakor se naše telo vsako jutro prebudi in zakoraka v nov dan, tako naj se, morda po dolgem času, za veliko noč prebudi naš duh in se požene v prihodnost, v bližnjo in daljno prihodnost, novim bojem in novim zmagam naproti. Gospod nas vabi: ‘Jaz sem svet premagal!’ (Jn 16,33).
Enako voščimo vsem bratom evangeličanom in pravoslavnim, vsem zamejcem in izseljencem, posebej vsem utrujenim in obteženim. Prav lepo pozdravljamo tudi vse predstavnike drugih verstev: Sveta velika noč, bodi nam vsem v pomoč! Aleluja!

Msgr. dr. Jurij Bizjak, Koprski škof

ZVONOVI V ČASIH PANDEMIJ VČERAJ IN DANES

Sedanja epidemija korona virusa je podoben epidemijam v preteklih stoletjih, ko je razsajala kuga. Zvonjenje so takrat uvajali kot splošno vabilo k molitvi vsem ljudem. Od takrat pa vse do danes še vedno ob istem času zvonimo, le da smo že pozabili, zakaj! Morda bi bilo dobro osvežiti in ovrednotiti zvonjenje ob 7.00, 12.00 in večerno.

V knjigi dr. Josipa Grudna, Zgodovina slovenskega naroda, je zapisano
takole: “Ko se je l.1624 zopet raznesla kuga v ljubljansko škofijo, je
škof Hren zapovedal molitve, sprevode in opoldne zvonjenje po vseh
cerkvah z vsemi zvonovi po en četrt ure … Ukaz vseh avstrijskih
škofov  iz leta 1713 se je glasil: ´Po četrt ure naj se vsak dan zvoni z
vsemi zvonovi zjutraj ob devetih in zvečer ob osmih. Verniki naj molijo
takrat po pet očenašev in pet češčenamarij, da bi Bog umaknil pretečo
šibo. Po jutranjem zvonjenju naj se opravi sveta maša pred
izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom. Po maši naj se opravi še sv.
rožni venec, litanije in molitve za odvrnitev od kuge … Leto 
pozneje je ljubljanski škof zapovedal prestaviti zvonjenje od devete ure
na sedmo zjutraj. Še dandanes zvoni ob sedmih zjutraj z veliki zvonom
pri vseh cerkvah na Kranjskem.”

Tako zgodovinar Gruden. Najbrž mu lahko verjamemo. Zapisal je tudi, da
so zaradi kuge nekateri umirali v strašnih mukah, nekateri pa zelo na
hitro, ko so samo zakašljali ali kihnili. Od takrat vzklik: “Bog pomagaj!” Ko smo Boga izrinili iz javnega življenja pa rečemo samo še: “Na zdravje!”

Vse to nas lahko znova spodbudi, da zjutraj, opoldne in zvečer ob zvonjenju zmolimo Angel Gospodov za rešitev in umik sodobne korona epidemije. Če le še imamo kaj vere, da ima pri vsem tem tudi Bog kaj opraviti.

ZAHVALA

Župnik in župnijski upravitelj se želiva zahvaliti za vašo skrb v tem času korona krize. Izkušava pozornost mnogih, ki pokličete, ponudite hrano ali kakšno drugo pomoč. Mnogi tudi v tem času naročite svete maše, darujete za cerkev ali za najine potrebe. Hvala Bogu, nama nič ne manjka.

Hvala vam za vse čestitke in voščila, ki sva jih prejela ob velikonočnih praznikih. Vsak dan moliva za vas in se vas spominjava pri oltarju. Na razpolago sva za kakršno koli pomoč, če jo boste z najine strani potrebovali.

NEDELJA – 12. 04.

VELIKA NOČ

JEZUSOVEGA VSTAJENJA

7.30

(8.00)

10.00

za vse žive in rajne župljane

(velikonočni zajtrk po družinah)

za † Danijela obl. in vse Brišnikove 

PONEDELJEK – 13. 04.

Velikonočni ponedeljek

19.00 za † Milana Lesjaka
TOREK – 14. 04.

sv. Tiburcij, Valerijan

19.00 za duhovne poklice
SREDA – 15. 04

sv. Krescenc

19.00 za † svaka Jožeta Žnidarja
ČETRTEK – 16. 04.

sv. Bernardka Lurška

19.00 za † starše in stare starše Korun iz Šentruperta
PETEK – 17. 04.

sv. Robert

19.00 za † Magdo (Marijo) Mahor
SOBOTA – 18. 04.

sv. Apolonij

19.00 za † Franca Kneza
NEDELJA – 19. 04.

BELA – nedelja Božjega Usmiljenja

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Dragota (obl.) in vse Ribičeve

KLIC V STISKI IN POMOČ

Vsi, ki ste v tem času krize v osebni stiski ter potrebujete pogovor. Škofijska Karitas Celje vam nudi pomoč preko telefona 051 658 299 vsak dan med 8.00 — 13.00 ter 16.00 — 18.00.

Župnijska Karitas Gomilsko je v kontaktu s Civilno zaščito Braslovče. Če potrebujete dostavo hrane iz trgovine ali zdravil iz lekarne in podobno, pokličite brezplačno številko Civilne zaščite Braslovče 080 26 46 in z veseljem vam bodo pomagali!

Župnijska Karitas bo preko škofijske Karitas Celje, kot vsako leto, sredi aprila, delila hrano iz evropske pomoči. Prosimo vse, ki so se v tem času znašli v stiski — ali če kdo pozna koga v takšni situaciji — , da se obrnete na župnijsko Karitas (Simon Brdnik, Marija Orožim).

Oznanila – 6. postna nedelja


Prenesite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite bogoslužje za družine in katehetsko gradivo za 5. postno nedeljo.
Sledite objavam in navodilom Slovenske škofovske konference.


VELIKONOČNO VOŠČILO

Dragi župljani in župljanke,
Judje že tri tisočletja obhajajo veliko noč v družinskem krogu in to je njihovo vero držalo po konci vse do danes. Bog je to izkušnjo za letos pripravil tudi nam kristjanom. Vstalega Jezusa boste letos povabili medse v družinski krogu, ko boste sami blagoslavljali velikonočna jedila, obrede spremljali preko medijev, z župnijo pa boste povezani v duhu in molitvi.
Želiva vam, da od mrtvih vstali Jezus, četudi skozi zaprta vrata, močno vstopi v vaše družine in vaša srca. Naj v vas in med vami premaga vsak veliki petek, vsak križ, vsako bolezen, strah, greh in spor. On je edini Odrešenik, edini, ki je premagal smrt, on je naše življenje in največja sreča. Te njegove sreče in večnega življenja v vas želiva vaša duhovnika,
                                                                                                                    Martin in Vlado

CVETNA NEDELJA

Ker skupno bogoslužje zaradi epidemije korona virusa še vedno ni mogoče, ste vabljeni, da spremljate prenos svete maše po TV SLO 2 ob 10.00. Ob istem času bo tudi (zasebna) maša v naši župnijski cerkvi, ki se ji v duhu pridružite.
Butare, ki ste jih pripravili blagoslovite sami po obredu, ki je bil objavljen v prejšnji številki oznanil. Najdete ga tudi na spletni strani župnije: http://zupnija-gomilsko.rkc.si/?p=5544
Ob 11.35 vabljeni k tedenskemu nagovoru nadškofa Zoreta na TV SLO1.

VELIKI ČETRTEK

To je dan Jezusove zadnje večerje, postavitve zakramenta svete maše in zakramenta mašniškega posvečenja. Vabljeni, da se ob 18.00 v duhu pridružite, ko bomo duhovnik v cerkvah maševali za vas in po vaših namenih. V tem času lahko spremljate bogoslužje po radio Ognjišče ali po TV Exodus. Vabljeni da,  molite rožni venec s prošnjo za duhovne poklice. Priporočamo tudi branje Janezovega evangelija o zadnji večerji ali dogodkih po njej (13. do 18. poglavje).

VELIKI PETEK

Ob 15.00, uri Jezusove smrti za nas, vabljeni, da se ustavite in zmolite žalostni del rožnega venca ali pa križev pot na Radiu Ognjišče. Prav tako vabljeni, da spremljate križev pot papeža Frančiška (TV SLO 1 zvečer) ali sami zmolite križev pot.

Obrede velikega petka bomo duhovniki sami obhajali ob 18.00. Tudi to je priložnost, da se v doma v zasebni ali družinski molitvi pridružite.

VELIKA SOBOTA

Blagoslov in delitev ognja letos odpadeta.

Škofje določajo, da je zaradi epidemije veljaven blagoslov jedil po televiziji oz. radiu. Zato ste vabljeni, da pripravite velikonočna jedila in se udeležite televizijskega prenosa blagoslova velikonočnih jedil iz mariborske stolnice, ki bo na TV SLO 1 predvidoma ob 15.00 in na TV SLO 2 ob 17.30.

Blagoslov velikonočnih jedil

Verniki lahko doma sami spoštljivo blagoslovite velikonočna jedila po tukaj pripravljenem obredu. Pripravite svečko, križ in (po možnosti blagoslovljeno) vodo.


Se pokrižamo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

KRUH (otrok): Hvala Ti Bog da imamo kruh. V svoji dobroti nam ga daješ toliko, da nam ni treba trpeti lakote. V sveti maši nam daješ tudi kruh za dušo. Naj bomo zanj vedno hvaležni.

Mama ali oče: Dobri Bog, blagoslovi ta kruh. Naj nam veliko nočni prazniki nasitijo dušo in nam dajo moči v teh težkih dneh in ne pozabimo, da si ti kruh našega življenja, saj živiš in nas ljubiš vekomaj. Vsi: Amen.

MESO (otrok): Da lahko mi jemo in živimo, je morala umreti rastlina ali žival. Da bi mi mogli večno živeti, je trpel in umrl božji sin.

Mama ali oče: dobri Bog, prosimo te, blagoslovi to meso, ki nas spominja na Jezusa ki je trpel in umrl, da bi nas odrešil grehov, zdaj pa živi in nas ljubi vekomaj. Vsi: Amen.

PIRHI (otrok): Iz jajc prihaja novo življenje. Piščanec se izvali iz lupine in gre v življenje. To nas spominja na Jezusovo vstajenje. Zato jemo za veliko noč pirhe.

Mama ali oče: Dobri Bog, prosimo te, blagoslovi  te pirhe. Ko jih bomo jutri uživali, se bomo spominjali tvojega vstajenja, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Vsi: Amen.

HREN (otrok): Hren nas spominja na trpljenje, ob njem jočemo. Tega nimamo radi, a je tudi del našega življenja.

Mama ali oče: Dobri Bog, prosimo te, blagoslovi ta hren. Ko bomo začutili njegovo ostrino, naj se spomnimo trpljenja Kristusa, ki je premagal smrt in prinaša veselje in upanje v naše težave. Vsi: Amen.

Jedila pokropimo z blagoslovljeno vodo.

Vsi: Oče naš …

Mama ali oče: Dobri Bog blagoslovi nas v teh dneh. Tudi naša družina je del božjega ljudstva, ki praznuje Jezusovo vstajenje. Blagoslovi našo družino, daj nam zdravje in pomagaj, da se bomo imeli vedno radi. Vsi: Amen.


Velikonočno vigilijo bomo duhovniki sami obhajali ob 20.00 v župnijskih cerkvah. Vabljeni, da obred spremljate po medijih s prižganimi svečami v svojih domovih.

Povabljeni k ogledu velikonočne poslanice slovenskih škofov, ki bo na TV SLO 1 na veliko soboto zvečer (poslanico bo predstavil škof msgr. dr. Jurij Bizjak).

VELIKA NOČ

Velikonočne procesije letos odpadejo.

Škofje vabijo vse vernike (družine) v Sloveniji, da se ob 8.00 zberejo na velikonočnem zajtrku in zmolijo molitev z blagoslovom.

Župniki bomo ob 8.00 zvonili z vsemi zvonovi kot vabilo k zajtrku in v znamenje velikonočnega praznika.


Blagoslov velikonočnega zajtrka

Se pokrižamo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …
Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Vabimo vas, da ob 10.00 spremljate prenos  svete maše iz mariborske stolnice (TV SLO2). Prav v tistem času bomo tudi duhovniki z vsemi vami povezani v mašni daritvi v župnijskih cerkvah.

Ob 11.35 vabljeni k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta na TV SLO1.

Škofje vse vabijo, da spremljajte prenos papeževega blagoslova Urbi et Orbi, ki bo predvidoma ob 12.00 na TV SLO 1.

KLIC V STISKI IN POMOČ

Vsi, ki ste v tem času krize v osebni stiski ter potrebujete pogovor. Škofijska Karitas Celje vam nudi pomoč preko telefona 051 658 299 vsak dan med 8.00 — 13.00 ter 16.00 — 18.00.
Če potrebujete dostavo hrane iz trgovine ali zdravil iz lekarne in podobno, pokličite brezplačno številko civilne zaščite Braslovče 080 26 46 in z veseljem vam bodo pomagali!

 

NEDELJA – 05. 04.

6. postna nedelja —

CVETNA

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Riharda Posedela

PONEDELJEK – 06. 04.

veliki ponedeljek

19.00 za † Jožico obl. in Ivana Vaš
TOREK – 07. 04.

veliki torek

19.00 za † Šoštarjeve 
SREDA – 08. 04.

velika sreda

19.00 za zdravje 
ČETRTEK – 09. 04.

veliki četrtek

18.00 obredi velikega četrtka, maša

za † Marijo (god) in Ivana Kneza

PETEK – 10. 04.

veliki petek

18.00 obredi velikega petka
SOBOTA – 11. 04.

velika sobota

(15.00)

20.00

(blagoslov jedil na TV SLO 1)

vigilija za † Ivana obl. in Jožico Vaš

NEDELJA – 12. 04.

VELIKA NOČ

JEZUSOVEGA VSTAJENJA

7.30

(8.00)

10.00

za vse žive in rajne župljane

(velikonočni zajtrk po družinah)

za † Danijela obl. in vse Brišnikove 

 

 

Oznanila – 5. postna nedelja


Prenesite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite bogoslužje za družine in katehetsko gradivo za 5. postno nedeljo.
Sledite objavam in navodilom Slovenske škofovske konference.


BESEDA ŽIVEGA BOGA — TIHA NEDELJA

Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je … zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. (Jn 11,39-44)

CVETNA NEDELJA — DRUŽINSKO BOGOSLUŽJE

Ker skupno bogoslužje še vedno ni mogoče, ste vabljeni, da spremljate prenos svete maše po TV SLO 2 ob 10.00. Ob istem času bo tudi (zasebna) maša v naši župnijski cerkvi, ki se ji v duhu pridružite.
Ob 11.35 vabljeni k tedenskemu nagovoru nadškofa Zoreta na TV SLO1.
Doma pripravite zelenje (butare), pripravite blagoslovljeno vodo, če te nimate, vsaj navadno vodo. Blagoslov zelenja opravite sami oz. v družinskem krogu po naslednjem obredu.

Se pokrižamo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Nekdo prebere naslednji evangeljski odlomek:

Iz svetega Evangelija po Mateju.

Ko so se približali Jeruzalemu in prišli do Bétfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca in jima rekel:
»Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in oslička pri njej. Odvežita ju in ju pripeljita k meni. Če vama kdo kaj poreče, recita: ›Gospod ju potrebuje,‹ in takoj ju bo poslal.« To pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:
Povejte sionski hčeri: Glej, tvoj kralj prihaja k tebi,  krotak, jezdi na oslici in na osličku, mladiču vprežne živali.
Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale:
»Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!«
Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto vznemirilo in govorilo: »Kdo je to?« Množice pa so govorile: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.«

To je Kristusov Evangelij

Lahko izrazimo kakšno prošnjo s svojimi besedami.

Vsi skupaj molimo: Oče naš, ki si v nebesih …

Oče ali mati zmoli blagoslovno molitev:

Molimo.
O Bog, vate zaupamo, pomnoži nam vero in dobrotno usliši naše prošnje. Danes z zelenjem pozdravljamo Kristusa zmagovalca, naj ostanemo vedno združeni z njim , da bo naše življenje polno dobrih del.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Zelenje, ki ste ga doma pripravili, pokropite (po možnosti) z blagoslovljeno vodo.

Sklep moli oče ali mati, vsi se pokrižamo: Naj nas varuje in blagoslavlja vsemogočni Bog Oče in Sin in Sveti Duh.

Vsi: Amen.

ZVONJENJE in molitev V ČASU EPIDEMIJE

Duhovniki po naročilu škofov zvonimo ob običajnih urah. Določajo, da se v tem času zvoni v priprošnjo Mariji za konec epidemije. Pri nas zvoni ob 7.00, ob 12.00, zvečer pa ob mraku (se premika, trenutno ob 20.00). V času zvonjenja obudimo molitev »Angel Gospodov« v družinah, kot je to že stoletna tradicija in izvira prav iz časov, ko je v naših krajih razsajala kuga.

Prav tako vsak ponedeljek z zvonjenjem ob 20.00 slovenski duhovniki vabimo vernike k molitvi škofov, ki poteka na Radiu Ognjišče. V tem času prižgemo sveče na oknih v znamenje solidarnosti z vsemi žrtvami epidemije.

POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU

V ponedeljek, 30. 3. bo od 21. do 22. ure na radiu Ognjišče predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore opravil obnovitev posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu vseh in vsakogar v našem narodu in državi. Obnovitev posvetitve je spodbujena s koronavirusom Covid-19, ki predstavlja resno grožnjo in preizkušnjo.

Vabimo vas, da pri tej posvetitvi sodelujete in povabite še druge, da se temu pridružijo. Posvetitvi se pridružimo tako, da se posvetimo sami sebe in vse tiste, ki nam pripadajo — svoje družine, skupnosti, delavce … Duhovniki bomo sodelovali tako, da bomo posvetili sebe in svoje župnije.

Če moremo se na posvetitev pripravljamo že kakšen dan prej z molitvijo, npr.: zmolimo desetko rožnega venca, preberemo dnevni evangelij (hozana.si), zmolimo litanije Jezusove Srca oz. Marijine litanije.

KLIC V STISKI IN POMOČ

Vsi, ki ste v tem času krize v osebni stiski, se čutite osamljeni, prestrašeni, nemirni ter potrebujete pogovor.
Škofijska Karitas Celje vam nudi pomoč preko telefona 051 658 299 vsak dan med 8.00 — 13.00 ter 16.00 — 18.00.

Za duhovni pogovor in pomoč sva po telefonu na voljo tudi vaša domača dušna pastirja!
V najinih molitvah in pri svetih mašah se spominjava vseh vas in vaše stiske polagava na oltar ter prosiva Božjega usmiljenja za vse.

RADIJSKI MISIJON

Skupaj s slovenskimi škofi vas vabim, da v okviru priprave na velikonočne praznike spremljate radijski misijon po Radio Ognjišče, ki bo potekal od 29. marca do 4. aprila 2020. To je zelo dobrodošel pripomoček za duhovno življenje, posebej zdaj, ko je vaš stik z domačo župnijo okrnjen.

NEDELJA – 29. 03.

5. postna nedelja – tiha

7.30

8.15

za vse žive in rajne župljane

po namenu

PONEDELJEK – 30. 03.

sv. Janez Klimak

19.00 za † Antona Šlandra obl.

in vse Koprivove

TOREK – 31. 03.

sv. Modest

19.00 za † Baševe 
SREDA – 01. 04.

CELODNEVNO ČEŠČENJE

19.00 za † Marijo Orožim obl.

in vse Mlinarjeve

ČETRTEK – 02. 04.

sv. Frančišek Pavelski

19.00 za † Franca Obreza
PETEK – 03. 04.

sv. Rihard

19.00 za nerojene otroke
SOBOTA – 04. 04.

bl. Frančišek Marto

19.00 za † Viktorja in Rozino Jelen

in vse Vovkove

NEDELJA – 05. 04.

6. postna nedelja –

cvetna

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Riharda Posedela

 

Cvetna nedelja: pripravimo butare, vendar jih ne nesemo v cerkev, ampak sami doma v družinskem krogu opravimo obred blagoslova. Po TV spremljamo sveto mašo. Vse to je opisano zgoraj v tem župnijskem listu.

Župnijska cerkev je odprta, a zgolj za zasebno molitev:

  • na tiho nedeljo med 9.00 in 12.00,
  • na cvetno nedeljo 9.00 — 9.30 in 11.00 — 12.00
  • ob delavnikih med 17.30 in 18.30

Celodnevno češčenje je v naši župniji vsako leto 1. aprila. Zaradi znanih razmer se boste ta dan lahko udeležili zgolj zasebnega češčenja pred izpostavljenim Najsvetejšim zakramentom v naslednjih urah:

  • 9.00 do 11.00
  • 16.00 do 18.00

Prosimo, da vedno upoštevate navodila, da v cerkvi ne sme biti več kot 10 oseb naenkrat in so med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra. V cerkvi je tudi razkužilo za roke, ki ga uporabimo. Sveta maša bo zasebna ob 19.00.