Oznanila – 22. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA
Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto,da ti reče tisti, ki te je povabil, ko pride: ›Prijatelj, pomakni se više!‹ Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 14,9–11)

BESEDA O BESEDI

POSTAVI PONIŽNOST NA PRVO MESTO Lk 14,1.7–14
Povabljenec, ki išče zase pomemben prostor, se v resnici hoče delati pomembnega pred drugimi. Sploh ne misli na tistega, ki ga je povabil, ali na to, da bi si želel domačnosti z gostiteljem. Če torej na obed povabimo svoje prijatelje, ki so nam enaki, ne presežemo svojega interesa, da bi tudi nas povabili in nam s tem dali javno priznanje, ki ga hočemo. Na ta način si med seboj delimo svojo namišljeno veličino. S tem smo zgrešili globino in lepoto življenja. Ne dojamemo tega, kar je v življenju zares v igri. Le ponižnost nam omogoči dojeti, kaj je v življenju zares v igri in kaj je resnično pomembno. Ponižnost ni v tem, da se delam majhnega zato, da bi me priznali in pred vsemi drugimi povišali ali pohvalili. Ponižnost je v tem, da prepoznam, da me je Bog povabil v življenje za nekaj tako velikega, da se čutim nevrednega tega povabila. Ne delam se majhnega sedaj, da bi me potem poveličevali, ampak sem majhen zato, ker je prejeti dar tako neskončno velik in me presega. Ponižnost je v tem, da dojamem veličino tistega, ki me je na gostijo življenja povabil. Bolj se počutim majhnega, bolj bom dojel veličino njega, ki me vabi. Ta drža odpre nebeška vrata. Duši pritegne nebeške darove življenja v izobilju, katerega podoba je gostija. Ko življenja nič več ne gradimo na kakršnem koli nasprotovanju do drugih, tedaj je naše življenje že trdno zasidrano v domačnosti in zaupnosti z Njim, ki mi ga je podaril. Zaznavamo njegovo skrivnost in se počutimo majhni, zelo majhni.
Zato nas bogoslužje ne vabi, naj prosimo, da bi se naučili ponižnosti, kakor da je ena izmed kreposti. Vabi nas, naj prosimo, da bi se naučili tako močno zaznavati veličino Božje skrivnosti, ki nam je dana v Jezusu, da bomo zaničevali vsako drugo stvar ali svojo namišljeno veličino. Čudna, a zelo zdrava evangeljska posledica takšne drže je, da nas bo manj skrbelo za lastno veličino, bolj pa nam bo pri srcu veličina vseh. Kajti ponižen in pravičen je, kdor se veseli darov, ki jih Bog daje vsem. (po: E. Mozetič)

22. nedelja med letom

PLAČILO OB VSTAJENJU

Človeško je povabiti v goste nekoga, ki od njega pričakujemo, da nam bo povabilo vrnil. Naravno je biti dober z dobrimi, prijazen s prijaznimi. A kaj je to posebnega? Taka je navada in večina ljudi se po tem ravna.
Jezus pričakuje od svojih učencev več. V goste naj povabijo uboge, takšne, ki nimajo ničesar, s čimer bi povrnili. Povrnjeno bo ob vstajenju.
Lepo je, če se mož in žena v zakonu ujemata in je njun zakon srečen. Toda – povrnjeno jima je. Nekaj drugega je, če mož z modrostjo prenaša prepirljivo ženo ali žena s potrpljenjem svojeglavega moža. Enemu in drugemu bo povrnjeno ob vstajenju.
Blagrujemo starše, ki imajo zdrave, pridne in nadarjene otroke. Toda – povrnjeno jim je. So pa starši, ki imajo težko prilagodljive, bolne, tako ali drugače prizadete otroke, pa jih nimajo zato nič manj radi ter zanje storijo vse, kar morejo. Povrnjeno jim bo ob vstajenju.
Kaj je posebnega, če smo si dobri s tistimi sosedi, sostanovalci, sodelavci, ki so do nas dobri? Povrnjeno nam je. Tistemu pa, ki se trudi biti dober z nadležnimi in težkimi, zoprnimi in »sploh nemogočimi«, bo povrnjeno ob vstajenju.
Imel sem dela čez glavo, ko je potrkalo. Vstopil je pijanček, ki se je imel pri nas že kar za domačega. »Gospod, danes sem trezen. Nisem vas prišel prosit denarja, kruha, obleke. Prosil bi vas le, če imate malo časa zame. Rad bi se z nekom pogovarjal, a nimam na svetu nikogar. Bi me hoteli vi poslušati in mi kaj povedati?« – »Lojze, danes ne, kdaj drugič.« – Žalostno me je pogledal: »Gospod, ko bi vedeli, kako ste me razočarali.« – Ko so se vrata za njim zaprla, mi je postalo žal. Zapravil sem nekaj, kar bi mi bilo povrnjeno ob vstajenju. (po: p. F. Cerar)

Farizeji, ki so se zaradi svojega poznavanja Božje postave imeli za nekaj več, so zase zahtevali prva mesta na gostijah. Ko so bili kam povabljeni, so samoumevno sedli na častno mesto, kamor so po svojem svetem prepričanju spadali. Pa ti pride neki popotni učitelj iz Nazareta in pravi, da kot povabljenec na gostiji ne sedaj na prvo mesto! Če namreč pride imenitnejši od tebe, se boš moral s sramoto pomikati nižje. Kdo pa je lahko imenitnejši od mene, se sprašuje vase zaljubljeni farizej (kar sem nenazadnje lahko tudi jaz)? (po: S. Čuk)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
Zadnjo avgustovsko soboto smo se v župnijski cerkvi, nato pa na gomilskem pokopališču poslovili od +Karola Semprimožnika z Gomilskega 37. Župnija mu dolguje veliko hvaležnost. Bil je zelo dejaven član našega občestva, dolgoleten cerkveni ključar in član Župnijskega pastoralnega sveta, … Bog mu obilno povrni, mi mu ne moremo.

Pojasnilo: Na željo svojcev sem bil navzoč pri sprejemu žare pokojnika pri poslovilni vežici in sem zanj molil. To pri nas res ni bil običaj. Sem pa bil večkrat povabljen na domove k molitvi za rajnega ali pa tudi k molitvi v vežici. Tako bom tudi v prihodnje rade volje vsaj kratek čas sodeloval pri omenjenih treh načinih izkazovanja spoštovanja in ljubezni do pokojnika, če bodo svojci to želeli in če ne bom zadržan. župnik

NOVO ŠOLSKO IN VEROUČNO LETO
Čas hitro mineva, še zlasti kadar je lepo. Za letošnje počitnice, ki so bile brez posebnih umejitev, v veliki meri to velja. Ta teden pa naj bi otroci in mladina spočiti in okrepljeni zopet startali v novo leto. Tudi tokrat bo veljalo: »Začni z Bogom vsako delo, da bo dober tek imelo!«
Verouka ta teden še ne bo
Starši prvošolcev—novincev za verouk pa ste vabljeni, da z gomilske šole pridete v četrtek—na prvi šolski dan po končanem programu v šoli z otrokom v Dom srečan (poleg šole) na kratko predstavitev za verouk. Starše prvošolcev trnavske šole pa vabimo v nedeljo, 4. septembra na predstavitev po sv. maši v šentrupertski cerkvi (sv. maša je ob 10.00 uri)

Urnik verouka za prve 4 razrede:
POŠ Trnava:
1. razred torek od 13.45 14.30
2. razred torek od 13.00 do 13.45
3. in 4. razred torek od 7.15 do 8.00

POŠ Gomilsko:
1. razred v torek od 11.35 – 12.20
2. razred: v sredo od 12.40 – 13.25
3. razred: v ponedeljek od 12.40 – 13.25
4. razred: v ponedeljek od 13.25 – 14.10
Urnik od 5. razreda naprej pa bo objavljen prihodnjo nedeljo.

MAŠNI NAMENI

NED – 28.8
22. ned. med letom
Avguštin, škof, c. učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za + Elizabeto Obreza

PON – 29.8.
Mučeništvo Janeza Krstnika
19.00 za + Ivana (god), Terezijo, Slavkota in starše Rojnik

TOR – 30.8.
Feliks (Srečko), mučen.
19.00 za +Ivana Cukjatija

SRE – 31.8.
Nikodem, Jezusov učenec
19.00 za +Jožeta –oblet in Slavko Tiselj

ČET – 1.9. prvi četrtek
Egidij (Tilen), opat
19.00 za +Rozalijo (r. d. –100.) in Jožeta Cizej (v Šentrupertu)
molitev za duhovne poklice

PET – 2.9. prvi petek
Marjeta, dev., mučenka
19.00 za +Marijo Kunst –30. dan
Litanije Jezusovega srca

SOB – 3.9. prva sobota
Gregor Veliki, papež, cerkveni učitelj
19.00 za +Karola Semprimožnika –osmina
Litanije Matere Božje

NED – 4.9.
23. ned. med letom
Rozalija Sicilska, devica, spokornica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za + Miroslava Roterja –st. in teto Terezo (v Šentrupertu)

V tem tednu: so trije pomembni dnevi na začetku meseca. Ne prezrimo jih. Vabljeni k prejemu zakramentov.
Ministrantski izlet je bil preložen in bo ta torek. Odhod ob 8.30 ure izpred cerkve. Vabljeni. Udeležbo potrdite vsaj do 16.00 v ponedeljek.

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Magda Šalamon; II. Petra Basle, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila – 21. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus na poti v Jeruzalem šel skozi mesta in vasi in učil. Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: »Gospod, odpri nam!« Pa vam bo odvrnil: »Ne vem, od kod ste.« (Lk 12,51–53)

BESEDA O BESEDI

VSTOPIMO SKOZI OZKA VRATA Lk 13,22–30

Današnji evangelij nas vabi k razmišljanju o zveličanju. Jezus se je vzpenjal iz Galileje proti mestu Jeruzalem in med potjo se mu je nekdo, kot pripoveduje evangelist Luka, približal in ga vprašal: ‘Gospod, je malo teh, ki se bodo zveličali?’ Jezus ni odgovoril naravnost na vprašanje, saj ni pomembno koliko se jih bo zveličalo, ampak je pomembno, katera pot vodi v zveličanje. Jezus je zato na vprašanje odgovoril z besedami: ‘Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli.’ Kaj je Jezus hotel reči? Katera so vrata, skozi katera moramo vstopiti? In še, zakaj Jezus govori o ‘ozkih vratih’?
Podoba vrat se v evangeliju večkrat pojavi in nam prikliče vrata hiše, domače ognjišče, kjer najdemo varnost, ljubezen, toplino. Jezus nam pravi, da so tudi vrata, skozi katera se vstopi v Božjo družino, v toplino Božje hiše, v občestvo z Njim. Ta vrata je Jezus sam. On je vrata. On je prehod za zveličanje. On nas vodi k Očetu. In vrata – Jezus – niso nikoli zaprta! Brez razlike, brez izključevanja, brez privilegijev so vedno in za vse odprta. Saj, kot veste, Jezus nikogar ne izključuje. Kdo med vami bi mi morda rekel: ‘Jaz sem zagotovo izključen, saj sem velik grešnik. Storil sem toliko grdega v življenju’. Ne, nisi izključen! Ravno zaradi tega si njegov ljubljenec, saj Jezus daje prednost grešniku, vedno, da bi mu odpustil, ga ljubil. Jezus te čaka, da te objame, da ti odpusti. Ne boj se! Čaka te. Premakni se, pogumno vstopi skozi njegova vrata. Vsi smo povabljeni, da vstopimo skozi ta vrata, da vstopimo skozi vrata vere, da vstopimo v njegovo življenje in da omogočimo, da vstopi v naše življenje, ga preoblikuje, prenovi ter podari polno in dolgotrajno veselje.   – Dandanes gremo mimo številnih vrat, ki nas vabijo vstopiti ter nam obljubljajo srečo, za katero ugotovimo, da je kratkotrajna, se sama izčrpa in nima prihodnosti. Ne bojmo se prestopiti vrat vere v Jezusa, mu pustiti vedno bolj vstopiti v naše življenje, da bomo izšli iz naših sebičnosti, zaprtosti, iz naše neobčutljivosti do drugih in bo Jezus razsvetlil naše življenje. (po: E. Mozetič)

21. nedelja med letom

Če se ustavimo pri vprašanju, ki smo ga slišali v evangeliju: »Ali je malo teh, ki se bodo rešili?«, in pri Jezusovemu odgovoru: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata.«, kmalu ugotovimo, da Jezus ni dal odgovora na vprašanje, ampak je povedal, kako se je mogoče rešiti, kako je mogoče priti do zveličanja. Zato nas Jezusov odgovor spodbuja, naj se ne ukvarjamo z vprašanjem, koliko jih bo rešenih, ampak se raje posvetimo Jezusovemu naročilu, kako priti do zveličanja. Jasno nam mora biti, da rešitev ni v moči človeka, tudi ne v privilegijih ali poznanstvih, tudi ne v posesti materialnih dobrin, ampak je zveličanje izključno in samo dar Božjega usmiljenja. Človeku ni mogoče, da bi se sam zveličal, mogoče pa je Bogu, ki človeka rešuje s svojo zastonjsko ljubeznijo.
Kako torej priti do rešenja, do sedeža ob mizi v Božjem kraljestvu? Jezus nam pravi, da je potrebno vstopiti skozi ozka vrata, še več, da si je potrebno prizadevati za vstop skozi ozka vrata. Ko mislimo na Božje usmiljenje, smo najbrž presenečeni, zakaj ozka vrata, če pa je usmiljenje neizmerno. Bolj na mestu bi bila široka in ne ozka vrata. Vendar ta ozka vrata niso zaradi Boga, ampak zaradi nas ljudi, ki smo preobilni. Ne po telesni teži, ampak zaradi zagledanosti v svoj prav, zaradi napuha in sebičnosti, zaradi ponosa, da zmoremo vse sami. Bolj ko smo zagledani v zlagano in namišljeno pravičnost, bolj se nam vrata ožijo in zato je potrebno več napora.
Začetek iskrenega in modrega prizadevanja za vstop skozi ozka vrata pa je in bo ponižnost, ki odpira srce. Z odprtostjo srca se namreč zahrepeni po Bogu in njegovih darovih, po njegovi milosti, ki jo potrebujemo za nenehno osebno prizadevanje. To prizadevanje pomeni, da se znamo soočiti s svojo realnostjo, ki je grešnost, da jo priznamo, jo obžalujemo in se kesamo. Prav v spoznanju in priznanju svojega greha pridemo do spoznanja, kdo je Gospod: On je tisti, ki nas neizmerno ljubi, ki odpušča in odrešuje. (po: F. Trstenjak)

Naše življenje ni video igrica ali telenovela. Naše življenje je nekaj resnega in cilj, ki ga moramo doseči, torej večno zveličanje, je zelo pomemben.
Po besedah Svetega pisma moramo izbirati med srečo in nesrečo, med življenjem in smrtjo, blagoslovom in prekletstvom. Odločitev je jasna.

Naslovljeno na vas

Devico Marijo – Vrata nebeška, prosimo, naj nam pomaga zagrabiti priložnosti, ki nam jih Gospod ponuja, da bi prestopili vrata vere in vstopili na širno pot, ki je pot zveličanja in je sposobna sprejeti vse tiste, ki pustijo, da jih zajame Ljubezen. Ljubezen, ki rešuje, ljubezen, ki je že na zemlji vir blaženosti tistim, ki v krotkosti, potrpežljivosti in pravičnosti pozabljajo nase in se podarjajo za druge. 

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov – 23. avgusta
Skupni evropski prostor vključuje prizadevanja njenih članic za odprto in poglobljeno razumevanje, sprejemanje in vrednotenje preteklosti, ki je bila v 20. stoletju zaznamovana z mnogimi vzponi in dosežki, pa tudi s stranpotmi in padci, ki so dosegli najnižjo točko z nacionalsocializmom, fašizmom in komunizmom. Od omenjenih totalitarizmov smo Slovenci okusili vse tri, ki so nas zaznamovali s številnimi človeškimi žrtvami, trpljenjem posameznikov, družin in skupnosti ter nas prikrajšali za dostojanstvo, mir in življenje v svobodi za dolga leta in desetletja.
Za evropske kristjane je ta spominski dan predvsem čas molitve za žrtve nehumanih ideologij in sistemov, za zacelitev še odprtih ran in za spravo.

Še zadnji celi počitniški teden.
Čas hitro beži, še zlasti počitniški. Že je treba postopno se odlepljat od brezskrbnih dni prostosti, da ne bo nenadno slovo preveč stresno, kar bi bila slaba popotnica v novo šolsko leto. Gotovo dober občutek imate vsi, ki ste tudi v počitnicah mislili na Boga in mu posvetili vsakdanjo molitev in praznovanje nedelj. Nekaj bo mmogoče dopolniti še te zadnje dni. Pa spremljajte obvestila glede novega veroučnega leta. Priprave so že v teku.

Darovi za nabavo šolskih potrebščin
Darovi se zbirajo na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: SI 00 362, namen: Otroci nas potrebujejo.  
Darujete lahko tudi s poslanim sporočilom SMS s ključno besedo ZVEZEK5 na 1919 in prispevali boste 5 EUR za šolske potrebščine.

MAŠNI NAMENI

NED – 21.8
21. ned. med letom
Pij X., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ Ivana in družino Rojnik

PON – 22.8.
Devica Marija Kraljica
19.00 Za + Justino Hudomalj

TOR – 23.8.
Roza iz Lima, devica, redovnica
19.00 za +Milko Rančigaj in Majdo Lenko

SRE – 24.8.
Jernej (Natanael), apostol
19.00 za +Franca Orožima in vse Mlinarjeve

ČET – 25.8.
Ludvik IX. Francoski, kralj
19.00 za +Franca Šrama –oblet. (v Šentrupertu)

PET – 26.8.
Zefirin, papež
19.00 za +Vladkota Juharta (r. d.)

SOB – 27.8.
Monika, mati sv. Avguština
19.00 za +Antona Praznika in vse njegove

NED – 28.8.
22. ned. med letom
Avguštin, škof, c. učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za + Elizabeto Obreza

V tem tednu: osmina praznika Marijinega vnebovzetja—Devica Marija Kraljica, god apostola Jerneja – Izraelca v katerem ni zvijače, vzornice mater, oz. staršev, ki molijo za vernost svojih odraslih hčera in sinov.

Ministrantski izlet bo v četrtek, odhod ob 8.30 ure izpred cerkve. Vabljeni. Udeležbo potrdite do torka zvečer.

Dežurni ministranti: Zala in Karin Jelen, Hana Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Matjaž Rožič; II. Saša Griguljak, Lara Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila – 20. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.« (Lk 12,51–53)

BESEDA O BESEDI

OGENJ SVETEGA DUHA Lk 12,49–53

Ogenj, o katerem govori Jezus, je ogenj Svetega Duha, ta v nas živa in delujoča navzočnost od dneva našega krsta. Ta ogenj je ustvarjalna moč, ki očiščuje in prenavlja, ki sežge vsako človeško bedo, vsako sebičnost, vsak greh, nas od znotraj spremeni, obnovi in naredi sposobne ljubiti. Jezus želi, da Sveti Duh vzplamti kakor ogenj v našem srcu, saj samo, če se – bodite pozorni na to – požar Božje ljubezni začne v srcu, se lahko razširi in stori, da Božje kraljestvo napreduje. Ne začne se v glavi, ampak v srcu. Če se bomo popolnoma odprli delovanju Svetega Duha, nam bo On podaril drznost in gorečnost, da zaplujemo po odprtem morju in oznanimo Jezusa ter njegovo tolažeče sporočilo usmiljenja in zveličanja vsem, brez strahu. Ogenj se začne v srcu. 
Da bi izpolnila njegovo poslanstvo v svetu, Cerkev, torej vsi mi, potrebujemo pomoč Svetega Duha, da bi nas pri tem ne zaviral strah ter preračunljivost in se ne bi navadili hoditi znotraj varnih meja. Apostolski pogum, ki ga v nas kot ogenj prižge Sveti Duh, nam pomaga iti preko zidov in ovir, nas naredi ustvarjalne ter nas priganja, da stopimo na pot še neodkritih ali nelahkih poti ter vsem, ki jih srečamo, nudimo upanje. S tem ognjem Svetega Duha smo poklicani, da vedno bolj postajamo skupnosti ljudi, polnih razumevanja, razširjenega srca ter veselega obraza. Bolj kot kdaj koli je potreba po duhovnikih, posvečenih osebah ter vernih laikih s pozornim pogledom na apostolat, ki so pretreseni ter se ustavijo ob trpljenju ter ob materialni in duhovni bedi. Tako bodo zaznamovali pot evangelizacije ter poslanstva z ozdravljajočim ritmom bližine. Ravno ogenj Svetega Duha je, ki nas vodi k temu, da postajamo bližnji drugim, osebam, ki trpijo, ki so pomoči potrebne, toliki človeški bedi, tolikim težavam, tistim, ki trpijo. To je ogenj, ki izhaja iz srca.
Prosimo Devico Marijo, da moli z nami in za nas ter prosi nebeškega Očeta, da razlije na vse nas vernike ogenj Svetega Duha, božanski ogenj, ki ogreje srce in nam pomaga biti solidarni z veseljem ter trpljenjem naših bratov in sester. (po: E. Mozetič)

20. nedelja med letom

Kako je z Božjim ognjem v tebi?

Ogenj pri preroških napovedih spremlja Božjo sodbo. Evangelist Luka ima v evangeljskem odlomku v mislih krst v Duhu in z ognjem, ki se je začel na binkoštni praznik. Tedaj se je Sveti Duh razlil nad apostole v obliki ognjenih jezikov, ki so simbol Božje ljubezni.
V vseh jezikih sveta je ljubezen povezana z ognjem: nekoga goreče ljubimo, zanj v ljubezni gorimo, se zanj razvnemamo, po njem vroče hrepenimo. Ljubezen, srečna ali nesrečna, je vedno žar, ki greje in osrečuje ali pa žge in boli. Nekdo je zapisal globoko modrost: »Tvoja vrednost se meri po velikosti plamena, ki ga nosiš v sebi.« V skrivnostnem poročilu v Razodetju beremo opomin: »Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč. Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem na tem, da te izpljunem iz svojih ust.«
Profesor Matjaž Puc je krščanstvo doživljal kot čudovito novost, ki ga je opajala, kot opaja planinca razgled z gorskega vrha, ki ga je s težavo osvojil. Bil je globoko razočaran nad kristjani, ki so jim bile vse te čudovite stvari vsakdanje, ker so se nanje pač navadili. Zdeli so se mu hladni, brez pravega ognja, brez navdušenja. Sčasoma je tudi sam občutil, da se človeško srce ohladi tudi za najlepše stvari. »Hladnih« kristjanov ni več obsojal, temveč je skupaj z njimi prosil: »Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.«
Ogenj ljubezni greje, sveti, očiščuje, privablja ljudi in jih združuje. Zamislite si, kako je bilo na svetu v pradavnini, ko človek še ni poznal ognja. Vse je bilo hladno in mračno. Tak hlad in mrak bi vladala na svetu, če ne bi prišel Kristus, ki je vrgel ogenj na svet v želji, da bi se ta vnel. Ali se je tebe ta Božji ogenj že prijel? Ali je plamenica tvoje vere, ki jo moraš posredovati naprej, prižgana ali ugasnjena? (po: S. Čuk, Misli srca)

Ogenj je skrivnostna sila v človekovi notranjosti, ki ga priganja k delovanju, ustvarjalnosti. Nasprotje ognja v tem pomenu je hladnost, otrplost, brezbrižnost, okostenelost. Vse to hoče iz naših src pregnati tisti ogenj, o katerem govori Jezus v današnjem evangeliju. Če bo v nas ogenj, naša vera ne bo hladna, neživljenjska, samozadostna in toga.

Naslovljeno na vas

Posovili smo se
Na prvo avgustovsko nedeljo smo se s sv. mašo v župnijski cerkvi in nato s cerkvenim obredom za rajne na gomilskem pokopališču poslovili od + Marije (Minke) Kunst iz Grajske vasi. Bila je dejavna v župnijii, a je zdaj že precej let bivana Vranskem v domu starejših, kjer je bila soočena s težko boleznijo. Bog naj jo sprejme v družbo tistih, ki so šli za Kristusom po poti križa.

PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA – VELIKI ŠMAREN
Največji Marijin praznik bo ta ponedeljek, 15. avgusta
Poimenovanje in pomen praznika
Pri Slovencih je praznik Marijinega vnebovzetja izredno priljubljen in ima različna imena. Največkrat mu pravimo veliki šmaren, pogosto velika maša, nekoliko redkeje velika gospojnica. Vsa ta in še druga imena hočejo poudariti, da je to eden največjih Marijinih praznikov. Zelo pomenljivo je, da so bile najstarejše cerkve v tistih krajih, kjer se je krščanstvo med Slovence širilo iz Ogleja, vse posvečene Mariji vnebovzeti.

Praznično bogoslužje v romarski petrovški baziliki
V nedeljo, 14. avgusta, na predvečer praznika, ob 19. 30 uri, bodo večernice s sveto mašo. Po maši bo procesija z Marijinim kipom in lučkami po vasi. Slovesnost bo vodil polzelski župnik Urban Lesjak. V nedeljo, 15. avgusta, bodo svete maše: ob 6.30, 8.00, ob 10.00 bo maša na prostem, maševal bo celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Ob 12.00 uri bo maša za ostarele in bolne. Ob 19.00 bo maševal bo Martin Golob, župnik iz Grosuplja. Pri maši bo igrala slavilna glasbena skupina – Veselje. Pri vseh mašah bo priložnost za sveto spoved. Častilci Marije vnebovzete lepo vabljeni!

V 94. letu je umrl duhovnik g. Vladimir Rutar
Bil je župnik na Vranskem. Tam je bival tudi po upokojitvi. Pokojni duhovnik bo ležal v župnijski cerkvi na Vranskem 15. 8. 2022, od 16. ure dalje. Pogreb – z začetkom sv. maše – bo v torek, 16. 8. 2022, ob 16. uri na Vranskem. Pokojnega duhovnika priporočamo v zahvalno molitev za njegovo duhovniško darovanje.

MAŠNI NAMENI

NED – 14.8.
20. ned. med letom
Sikst II., papež, mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ Marijo Kunst—osmina

PON – 15.8. d. p. d.
MARIJINO VNEBOVZETJE
Veliki šmaren
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Dragota Vovka
Posvetitev D. Mariji

TOR – 16.8.
Rok, romar, spokornik
19.00 ne bo sv. maše

SRE – 17.8.
Evzebij, papež, mučenec
19.00 ne bo sv. maše

ČET – 18.8.
Helena (Alenka), cesarica
19.00 za +Janeza Potočnika (v Šentrupertu)

PET – 19.8.
Janez Eudes, duhovnik
19.00 za +starše Vitanc in vse njune

SOB – 20.8.
Bernard, opat, cerkveni učitelj
19.00 za +Mojco Rojnik –oblet. in sorod.

NED – 21.8.
21. ned. med letom
Pij X., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ Ivana in družino Rojnik

V tem tednu:
Peš romanje v Petrovče—15. avgust
Tudi letos bo peš romanje v Petrovče na Veliki šmaren. Odhod izpred župnijske cerkve bo ob 5.20. pri križu na Rezani se bomo pridružili romarjem iz Jurija. vabljeni!

Dežurni ministranti: Matevž in Tjaž Basle
Bralci na veliki šmaren: bodite na razpolago pri kateri maši boste, v ned.: I. Tilen Hadolin, Anka Trogar II. Brigita Stvarnik Novak, Ivi Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila – 19. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče jesklenil, da vam dá kraljestvo. Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. (Lk 12,18)

BESEDA O BESEDI

BOŽJA LJUBEZEN – RESNIČNI ZAKLAD Lk 12,32–48

Evangelij današnje nedelje govori o želji po dokončnem srečanju s Kristusom. To je želja, zaradi katere smo budnega duha in vedno pripravljeni, saj ga pričakujemo iz vsega svojega srca, z vsem, kar smo. To je temeljni vidik življenja.
Kristjan je torej tisti, ki nosi v sebi veliko in globoko željo,  srečati se s svojim Gospodom skupaj s svojimi brati, sopotniki na poti. Vse to pa, kar nam Jezus pravi, je povzeto v znanem Jezusovem izreku: »Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce«. Vsi mi imamo kakšno željo? Ubogi tisti ljudje, ki nimajo nobene želje! Željo iti naprej, proti obzorju. Za nas kristjane je to obzorje srečanje z Jezusom, srečanje ravno z Njim, ki je naše življenje, naše veselje, tisti, ki nas osrečuje.
Ali imaš srce, ki si nekaj želi, ali je tvoje srce zaprto, zaspano, omrtvičeno, odprto zgolj za stvari življenja? Je prisotna želja iti naprej na srečanje z Jezusom … In kje je tvoj zaklad, tisti, ki si ga želiš? Katera resničnost je zate najpomembnejša, najbolj dragocena, tista resničnost, ki kakor magnet privlači srce? Ali lahko rečemo, da je to Božja ljubezen, ki je hotenje delati dobro drugim, živeti za Gospoda in za druge?
Nekdo bi lahko rekel: »Zame je pomembno, da imam delo, družino in zame je najpomembneje, da gre življenje naprej z družino, z delom …« Seveda je to res; pomembno je, da je vse prav z delom in družino, toda katera je tista moč, ki drži skupaj to moje delo in družino? Ljubezen je tista. V naše srce jo seje Bog. Gre torej za Božjo ljubezen. In ravno ta Božja ljubezen je tista, ki daje smisel majhnim vsakodnevnim prizadevanjem in ki tudi pomaga pri soočanju z velikimi in majhnimi preizkušnjami našega življenja. Resnični človekov zaklad je to, da gremo v življenju naprej z ljubeznijo, in to s tisto ljubeznijo, ki jo je Gospod posejal v naše srce. In to je resničen in neprecenljiv zaklad. (po: E. Mozetič)

19. nedelja med letom

Bodi pripravljen v tem trenutku, živi zdaj, odsevaj bogastvo ljubezni

Ljudje so včasih sposobni izkusiti življenje le tako, da doživijo kolikor je mogoče raznolikih stvari, če gredo na primer na daljna potovanja ali pa na dopustu počnejo nenavadne stvari. Morda gredo zaradi tega na dopust k animiranim dogodkom, da bi drugim dopustili, da animirajo njihovo življenje, da jih vznemirijo, da bi začutili življenje. Toda to je zgolj površina življenja. S tem vstopajo v občutek življenja, ki bo najverjetneje že v naslednjem trenutku minil in zapustil plehek priokus.
Resnično zna živeti le tisti, ki je sposoben živeti v danem trenutku. Je povsem pri sebi. Je povsem pri svojih čutih. Čuti sam sebe. Hodi skozi gozd, duha vonjave gozda, posluša šumenje vetra in petje ptic. Gleda lepote dreves, vidi, kako sonce prodira skozi liste dreves in kako se vse potaplja v čudovito luč. Obstoji, ko pride na jaso, in dovoli, da ga obsije in ogreje sonce. Z vsemi čuti zaznava, kar ga obdaja. Kar je majhno, zanj postane veliko in pomembno. Ne motijo ga druge misli.
Če sreča človeka, se povsem posveti temu srečanju, in zato bo obdarjen s tem, kar drugi človek izžareva in mu posreduje. Človeka, ki živi z vsemi svojimi čuti, ni treba priganjati k življenju. Živi življenje v polnosti. Naj bo tvoje bogastvo srca podeljeno z drugim.
Naj nas Jezus najde pripravljene v vsakem trenutku. (po: A. Grün)

Človek lahko naredi bogastvo za malika. Bogastvo zavaja k lakomnosti in častihlepju. Bogataš živi za zemeljske skrbi in užitke. Pozablja na Boga. Obstajata dve drži, ki zaznamujeta krščansko ravnanje z dobrinami tega sveta: po eni strani razdeljevanje dobrin, po drugi strani pa brezskrbnost in notranja svoboda v ravnanju z lastnino. Namesto da skrbi zase, naj človek zaupa v Boga. Bog skrbi za njega. Kristjanu naj gre za Božje kraljestvo, za to, da Bog vlada v njem, da biva v njegovi duši. Bog je resnični zaklad. Samo če naše srce počiva v Bogu, bo prosto zemeljskih skrbi. Samo če ima človek temelje v Bogu, se lahko odreče svoji lastnini in da svoje darove ubogim. (po: A. Grün, Jezus – podoba človeka)

Naslovljeno na vas

Peš romanje v Petrovče – 15.avgust

Tudi letos bomo romali v Petrovče na Veliki Šmaren.
Odhod izpred župnijske cerkve ob 5.20. Pri križu na Rezani se bomo pridružili romarjem iz Tabora. Vabljeni!

Obvestilo
Po odločitvi Slovenske škofovske konference se bo s 1. avgustom 2022 priporočeni dar za sv. mašo (sv. maše se ne plačuje) zvišal na 23,00 EUR.
Pri tem pa velja, da je to samo priporočena vsota; v primeru, da kdo težko da ta dar, lahko da manj ali nič pa bo sv. maša prav tako po njegovem namenu. Hvala za razumevanje.

Darovi za nabavo šolskih potrebščin
Darovi se zbirajo na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana,
TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: SI 00 362, namen: Otroci nas potrebujejo.  
Darujete lahko tudi s poslanim sporočilom SMS s ključno besedo ZVEZEK5 na 1919 in prispevali boste 5 EUR za šolske potrebščine.

MAŠNI NAMENI

NED – 7.8.
19. ned. med letom
Sikst II., papež, mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za + Ivana Novaka
V cerkvi »procesija« sv. Rešnjega telesa
11.30 pogreb z mašo + Marije (Minke) Kunst

PON – 8.8.
Dominik, duhovnik, utanov. dominikancev
19.00 za +Elizabeto Kocmut

TOR – 9.8.
Terezija B. od Križa (Edit Stein), muč., s. Ev.
19.00 za +družino Merzelj

SRE – 10.8.
Lovrenc, diakon, mučenec
19.00 za +Slavko –oblet. in Jožeta Tiselj

ČET – 11.8.
Klara (Jasna), devica, redovna ustanoviteljica
19.00 za +Veroniko Kunst –30. dan

PET – 12.8.
Ivana Š., vdova, redov.
19.00 za +Antona –oblet. in Marijo Turk

SOB – 13.8.
Rufin, mučenec
15.00 poroka Aleš Kovačič-Nika Grabner
19.00 za +Ido Lazar (r. d.)

NED – 14.8.
20. ned. med letom
Sikst II., papež, mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ Marijo Kunst—osmina

V tem tednu: goduje sv. Dominik, ustanovitelj dominikancev, sv. mučenka Edit Stein, sozavetnica Evrope, sv. Klara, ustanoviteljica klaris

Dežurni ministranti: Urška Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Elza Vasle, Sandi Završnik; II. Tilen Natek, Marija Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.