Oznanila za 36. teden 2015

BESEDA ŽIVEGA BOGA  
2015_36-1
»Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, pač pa, kar prihaja iz človeka, to ga omadežuje. Kajti od znotraj, iz srca, prihajajo ljudem hudobne misli,nečistovanja, tatvine, uboji, prešuštva, lakomnost, zlobnost, zvijačnost, razuzdanost, zavist, bogokletstvo, oholost. (Jn 7,15.21–22)

Beri naprej

Oznanila za 34. teden 2015

BESEDA ŽIVEGA BOGA  
2015_34-1
Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli v sebi življenja. Zakaj moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.« (Jn 6,53.55-56)

BESEDA O BESEDI

OD ČESA ŽIVIMO?  Jn 6,51–58

Jezus v današnjem evangeliju pravi: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem … Tako bo tudi tisti, ki mene uživa, živel po meni« (Jn 6,56,57). Kdor uživa Kristusa, bo živel po Njem, kar pa pomeni živeti po njegovi darujoči in žrtvujoči se ljubezni. Mati Terezija je odnos med zakramentom sv. Rešnjega telesa in življenjem, zlasti do dejavne ljubezni, strnila v besede: »V evharistiji (obhajilu) prejemam duhovno hrano, ki me krepi pri vsem delu. Brez nje ne bi mogla preživeti niti enega dneva v življenju.«
Nehote te besede svetnice našega časa primerjam z življenjem številnih kristjanov. So krščeni, a ne živijo iz kruha življenja. Kako zlahka ljudje opuščajo mašo že samo v počitniških mesecih … Blažena je rekla, da bi brez obhajila ne mogla zdržati niti en dan, ker ne bi zmogla ljubiti in se darovati za sočloveka. Jezus pri isti večerji umije učencem noge (služenje) in kruh spremeni v svoje telo (evharistija). Od tedaj postaneta ti dve resničnosti nerazdružljivi. Lahko se vprašamo, če kriza odnosov v sodobni družbi ni posledica tega, da ljudje ne živijo več iz evharistije. Kje naj družinski člani dobivajo moč za medsebojno ljubezen, če ne pri Jezusu? Misel matere Terezije bi lahko nadaljevali: »Pogosteje kot prejemaš Boga v obhajilu, bolj nesebično lahko ljubiš človeka.«
Varovati pa se je treba »mehanskega«, »avtomatskega« prejemanja obhajila. Kakor nas Kristus vabi, naj ga prejemamo in živimo iz njega, se moramo mi varovati, da bi ga nepripravljeni in nevredno prejemali. Če ne verujemo res globoko, da v obhajilu prejemamo njega, ne bomo mogli živeti po njem. Le iz česa živi človek, ki že nekaj trenutkov po maši dela, kar je v nasprotju s Kristusovo ljubeznijo? Zgodi se, da ljudi po ves mesec ni pri maši, pa gredo kar mirno k obhajilu. Ne hodijo k zakramentu sprave, skregani so med seboj in ne odpuščajo, pa vseeno prejemajo Kristusovo telo. Bodo mogli s takim načinom prejemanja Gospodovega telesa živeti po Njem in iz Njega? (po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

20. nedelja med leto

2015_34-2Tako je zoper izgovore po pogostem »uživanju Jezusa« nagovarjal že naš blaženi Slomšek … Mar ni še danes nadvse aktualen?
»Želel sem večkrat iti k obhajilu, toda počutim se tako šibek v veri in v ljubezni.« Daj okrepi svojo vero, dokler je še živa, kliči h Gospodu: »Gospod, podpri mojo vero!« Potem si izbij iz glave vse skušnjave, ki te poskušajo odvračati od vira tvojega zveličanja. Take misli moramo res zavreči, zavreči iz vsega srca. Vsi napadi in vzgibi naj nas nikdar ne privedejo do tega, da bi opustili sveto obhajilo.
»Ne čutim se dovolj vrednega, da bi večkrat šel h Gospodovi mizi.« Potem skrbi za to, da se vredno pripraviš. Vsak človek ima svoje slabosti, naj jih prepozna. Vsak človek ima svoje napake, zato naj kliče h Gospodu, da bo vreden njegove pomoči. Saj zato imamo zakrament oltarja, da bi nam šibkim dal moči in nas očistil naših slabosti.
»Nimam časa, da bi šel pogosto k spovedi in prejel sveto obhajilo.« »Le eno je potrebno,« govori Gospod in Učitelj, »kaj ti pomaga, če si ve svet pridobiš, svojo dušo pa izgubiš.« Za kristjana ni nobeno opravilo koristnejše in pomembnejše kot njegovo zveličanje. Kako vendar lahko zveličanje svoje duše bolje pospešujemo kot prav s pogostim svetim obhajilom?
»Bojim se, da me bodo zasmehovali, če bi pogosteje pristopil k svetim zakramentom.« Ta napačna sramežljivost, ta nepomembna bojazen je napuh greha, ki toliko dobrega uniči na njivi srca. Kdo ne gre preko tako nespametne bojazni, ni zvest Kristusov pričevalec. Kakšni pa so ponavadi ti ljudje, katerih se bojiš, da te bodo zasmehovali in se norčevali iz tebe? Ali niso to ljudje, za katere bi te moralo biti sram, če bi te pohvalili? (po: A. M. Slomšek, Kruh življenja)

Naslovljeno na vas

GOSPODOV DAN – nedelje in zapovedani prazniki

To je dan, ki ga je Gospod naredil, radujmo se in se ga veselimo (Ps 118,24).

Dan vstajenja: novo stvarjenje

Jezus je vstal od mrtvih “prvi dan tedna” (Mt 28,1; Mr 16,2; Jn 20,1). Kot “prvi dan” spominja dan Kristusovega vstajenja na prvo stvarjenje. Kot “osmi dan”, ki sledi soboti (prim. Mr 16,1; Mt 28,1), pomeni ta dan novo stvarjenje, ki se je začelo s Kristusovim vstajenjem. Za kristjane je postal prvi izmed vseh dni, prvi izmed vseh praznikov, Gospodov dan.
Vsi se zbiramo na dan sonca, ker je to prvi dan (po judovski soboti, pa tudi prvi dan), ko je Bog materijo potegnil iz teme in ustvaril svet in ker je prav na ta dan vstal od mrtvih Jezus Kristus, naš Odrešenik (sv. Justin, Apol. 1,67).

Nedelja se izrecno razlikuje od sobote, kateri vsak teden časovno sledi in nadomešča za kristjane njene obredne predpise. V Kristusovi veliki noči (pashi) dopolnjuje duhovno resničnost judovske sobote in naznanja človekov večni počitek v Bogu. Bogočastje v postavi je namreč pripravljalo Kristusovo skrivnost in to, kar so Izraelci v tem bogočastju opravljali, je bilo predpodoba te ali one poteze, nanašajoče se na Kristusa (prim. 1 Kor 10,11).

Obhajanje nedelje spolnjuje nravno zapoved, ki je naravno zapisana v človekovo srce, da naj “Bogu izkazuje zunanje, vidno, javno in redno češčenje pod znamenjem njene skupne božje dobrote do ljudi”

Krščen je bil

V nedeljo, 9. avgusta je prejel zakrament  sv. krsta Filip Orožim z Gomilskega 71 c.  in s  tem v polnosti vključen v naše župnijsko občestvo. Župljani se ga veselimo in mu voščimo uspešno rast v vsem dobrem. Staršem, botru in sorodnikom čestitamo z željo, da bi bili otroku dobri kažipoti v polno krščansko življenje.

MAŠNI NAMENI

NED—16.8.
20. ned. med letom
Rok, romar, spokornik    
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Leopolda in Frančiško Grah

PON. – 17.8.
Hijacint, duhovnik  
19.00 za +Ano, Anko, Bogomirja Šlander

TOR—18.8.   
Helena (Alenka), kraljica    
19.00 za +Ljudmilo -oblet. in Franca Rančigaj

SRE—19.8.
Janez Eudes, duhovnik    
19.00 za +Antona Jelena

ČET—20.8.
Bernard, opat, cer. uč.  
17.00 za +Milana in Marijo Korun (v Šentrupertu)
19.00 za +Franca Orožima, Mlinarjeve

PET—21.8.   
Pij X., papež 
19.00 za +Ivana (god) in Marijo Knez

SOB—22.8.  
Devica Marija Kraljica
12.00 za blagoslov in srečo v zakonu
19.00 za +Vinkota -oblet., Marijo in Antona Vitanc

NED—23.8.
21. ned. med letom
Justinijan, samotar    
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca Šram
Sv. krst       

V tem tednu:
Počitniško srečanje otrok bo v sredo ob 17.00 uri v Domu srečanj, na dvorišču, lahko tudi na igrišču. Lepo vabljeni.

Bralci – v nedeljo.: I. Janez Jelen, Franc Skok II. Petra Rančigaj, Ana Šram
Dežurni ministrant(ka): Nika Šlander, Valerija Jernejc
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko

Oznanila za 33. teden 2015

BESEDA ŽIVEGA BOGA  
2015_33-1
Resnično, resnično, povem vam: »Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega jé, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. (Jn 6,47–50)

Beri naprej

Oznanila za 32. teden 2015

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

2015_32-1Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično vam povem: Ni vam dal kruha iz nebes Mojzes, ampak moj Oče vam daje pravi kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in svetu daje življenje.«Rekli so mu: »Gospod, daj nam vselej tega kruha!« Jezus jim je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen; in kdor veruje vame, ne bo nikoli žejen. (Jn 6,32–35) Beri naprej