Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,26–29)

BESEDA O BESEDI

STRAH PREHAJA V VESELJE Jn 20,19–31

Božja beseda pred nas postavlja dve podobi učencev po vstajenju. 
Na eni strani torej noč, strah in zaklenjena vrata, na drugi pa veselje v druženju in slavljenju Boga. Zdi se, da je naše krščanstvo bolj podobno tistemu za zaklenjenimi vrati kot pa veselju v druženju in slavljenju Boga.
Vstajenjsko veselje ne pride samo. Pot, ki jo je prehodil naš Odrešenik, je pot vsakega od nas. Je pot od dvorane zadnje večerje, prek sramote križa in groba. Je pot boja s hudičevimi skušnjavami samovolje, pomembnosti in sebičnosti. Jezusov strah dokončno mine, ko izreče Očetu: »Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.« Noč je premagana, ko se Jezus na križu pusti zasramovati: »Če si Božji Sin, stopi s križa!« Ko premaga skušnjavo pomembnosti in ostaja nemočen in zasramovan na križu, kakor da ni Bog, kakor da nima nobene oblasti in moči. In ko nazadnje da Očetu v roke čisto vse: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« Takrat ga ne zadržuje nič več.
Tudi naš strah bo minil šele, ko bo Očetova volja naše vodilo. Ko ne bomo razmišljali, kaj nam ugaja in kaj ne. Ko bomo vedeli, da Bog resnično poskrbi, da je njegova volja za nas najboljša. Tema in obup, ki nas vedno znova zajemata, sta posledica naše skrbi za lastno veljavo. Ali sem vreden ali ne, ali me bo kdo opazil, cenil moje delo, spoštoval moje besede. Bog nas vedno ceni! On verjame vate in vame. Obema pa pripravlja vstajenje. Ta zavest naju odpira za zadnje dejanje, da izročiva v Njegove roke svoje življenje. S tem so zdrobljeni okovi naših src.
Tako razumem prehod, ki so ga postopno doumeli in uresničili učenci po vstajenju. Strah je počasi mineval, noč je izginjala in vrata so se na stežaj odprla. Vanje je vstopilo vstajenjsko veselje, postali so luč vsem okrog sebe in z njimi delili vse, kar so imeli, ter hvalili Boga. (po: E. Mozetič)

2. velikonočna nedelja – Bela— p. B. usmiljenja

Bela nedelja je tudi nedelja Božjega usmiljenja. Učence je moralo biti sram, da so se tako slabo izkazali v zadnjih dneh življenja njihovega Učitelja. Počasi so doumeli, da jim Gospod brez zadržkov odpušča. Še več, doumeli so, da tako zelo verjame vanje, da jim naroča, naj odpuščajo v njegovem imenu. Ta ljubezen in to usmiljenje sta zdrobila še zadnje okove njihovih zaprtih src. Prosimo Gospoda, naj prežene naše strahove, odpre vrata naših src in prižge svojo luč v našo temo.
In še nekaj. Jezus pozna človeško naravo. Ve, kako težko verjamemo bližnjemu. Božje usmiljenje je podeljena izkušnja njegovih ran. Jezus zato Tomaža povabi, da se dotakne njegovih ran. . Po razodevanju ran tvega, da bo ponovno zavržen. To je Božje usmiljenje. (E. M.)

DAN ČLANOV ŽUPNIJSKIH PASTORALNIH SVETOV (ŽPS) IN GOSPODARSKIH SVETOV (GS) IN CERKVENIH KLJUČARJEV

Danes, na belo nedeljo, je pri sv. maši ob 10.00 uri pomenljiva slovesnost. Najprej je na sporedu zahvala dosedanjim sodelavcem, ki so v tem mandatu sodelovali v naslovu imenovanih župnijskih institucijah, pa v naslednjih 5 letih ne bodo. Vabimo pa jih, v kar smo tudi prepričani, da bodo svoje sodelovanje v župnijskem občestvu nadaljevali na drugih področjih.
Nato pa podelitev listin o škofovi potrditvi za člane ŽPS in GS – cerkvene ključarje za obdobje prihodnjih pet let.
Zbrano župnijsko občestvo se veseli župnijskih sodelavcev, ki ponovno ali na novo sprejemajo poslanstvo služenja občestvu, v upanju, da bodo vztrajno in velikodušno delali dobro Božjega ljudstva v tem prostoru in času. V molitvi prosimo blagoslova pri njihovem delu.

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo, in prenovil boš obličje zemlje.
Molimo.
Bog, naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Naslovljeno na vas

Pomembni dogodki v bližnji prihodnosti

Spremljajte naše kandidate za prvo sveto obhajilo in sveto birmo z molitvijo in spodbudnimi besedami. Prvo sveto obhajilo bo 10. maja, sveta birma pa 24. maja.

V soboto, 25. aprila naj si starši prvoobhajancev in birmancev rezervirajo čas za kratko duhovno pripravo (glejte napoved na naslednji strani). To, da boste duhovno poživljeni spremljali svoje otroke na teh pomembnih dogodkih njihovega otroštva ali mladosti, bo zanje dragoceno darilo za njihov praznik. Nikar jih ne prikrajšajte zanj.

Birmanci pa bodo imeli v soboto 9. maja v Don Boskovem centru duhovno pripravo. Pričakovan je lep dan.

OBDAJA NAJU SIJAJ VELIKONOČNEGA JUTRA

Pot križa je končana. Na cilju sva. Kot zakonca sva se skupaj zbudila v sijaju velikonočnega jutra. O, ko bi le lahko začutila in doživela veličastnost tega jutra! Modrec je nekje zapisal, da je velika noč za našo dušo kot veliki pok za stvarjenje sveta: zgodovinski dogodek v točno določenem prostoru in času, a z neskončnim vplivom na preteklost, sedanjost in prihodnost. Torej večnost.
Bog naju je vnaprej izbral, da sva priče zmage njegovega Sina nad grehom, trpljenjem, smrtjo. Če sva vstala s Kristusom, iščiva to, kar je zgoraj, kjer je Kristus. Čeprav nama še ni čisto jasno, kaj to pomeni za naju, in ne razumeva Pisma, sva danes tu, drug pred drugim, zato da si v besedah in dejanjih pokaževa, da sva res vstajenjska kristjana.

Kot je tekla Marija Magdalena in kot sta tekla Peter in Janez, teciva tudi midva. Vsaj do najbližjih, do najinih otrok, staršev, prijateljev … ter jih pozdravljajva z oznanilom: »Gospod je vstal! Aleluja!« Širiva veselje življenja, ki je mnogo več kot smrt. Naj ob najinem prekipevajočem življenju in veselju tudi drugi spoznajo veličino in pomen velikonočnega jutra. Najprej morava midva verovati, da je križ premagan, da tema nima moči, da bova lahko pristna pričevalca Vstalega v svetu, ki naju obdaja. (A. Glavač 04/23)

MAŠNI NAMENI

NED. – 12.4. bela
2. velikonočna ned.
n. Božjega usmiljenja
Zenon Veronski. škof
7.00 češčenje /križev pot, rožni venec
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karola in Marijo Semprimožnik

PON. – 13.4.
Ida, redovnica
19.00 za + Hedviko Urh

TOR. – 14.4.
Maksim, mučenec
19.00 za +Bernardo Jelen
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 15.4.
Julihelena, kneginja
19.00 za +Elizabeto Brišnik

ČET. – 16.4.
Bernardka Lurška, red.
19.00 za +Katarino Knez –30. dan

PET. – 17.4.
Robert, opat
19.00 za +Brankota Pikla –oblet. in vse Jakčeve

SOB. – 18.4.
Viktor, mučenec
19.00 za +Marijo –oblet. in Antona Pintar in vse Mehanove

NED. – 19.4.
3. velikonočna ned.
Leon IX., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo in Ivana Rojnik

V tem tednu:
Napoved: v soboto 25.4. bo duhovna priprava za starše prvoohajancev in birmancev v Domu srečanj, začetek ob 17. uri in sklep z večerno sv. mašo.

Dežurni ministranti: Ažbe Mandelc, Jakob Šram
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Magda Šalamon; II. Barbara Cijan, Lara Natek
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

Na začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1,3). Grob, kraj smrti, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor, okrog katerega bi se zbirali, ampak kraj, na katerem se vse šele začenja. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti.
Jezusovo vstajenje od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode, miru in ljubezni.

Bog daj, da bi bili tudi vi vsi v teh dneh deležni zmagoslavja svobode, miru in ljubezni! Vam voščim vaš župnik Martin s sodelavci

Velika noč

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih. (Jn 20,3–9)

BESEDA O BESEDI

NAČRT LJUBEZNI IZPELJAN DO KONCA Jn 20,1–9

Za nami je po svoje čudovit teden, v katerem nam Bog kaže svojo neverjetno logiko, ki presega naš razum. Pred enim tednom smo sledili Jezusu, ki je vstopal v Jeruzalem. Ljudstvo ga je želelo postaviti za kralja. Kdo bi takrat, pred dva tisoč leti, ko se je to godilo, pomislil, da bo še ta teden umorjen? Ni minilo šest dni, ko je isto ljudstvo kričalo ’Križaj ga!’ Izbralo je Baraba in križalo Njega, ki je hodil po njihovih ulicah jih ozdravljal bolezni, tolažil, izganjal hude duhove in učil.
Kdor bi na prvi veliki petek, pred dva tisoč leti, ko se je to zgodilo, rekel, to ni konec, to je veličasten začetek nove dobe, bi ga imeli za norega. Pa vendar, kar se zdi danes v naših očeh nemogoče, je lahko že jutri resnično, če je to Božja volja. Gospod je tretji dan vstal.
Kdo bi spet rekel, da bo prva priča vstajenja Marija Magdalena, uboga žena, ki jo je Jezus pobral na cesti, propadla prostitutka, brez vsakega občutka zase in za Boga? Kdo bi si mislil, da je to mogoče? Kaj si je le mislil Bog, da je pripravil takšen scenarij za začetek Cerkve? A to so le prvi trije dnevi Cerkve! Bog jo je postavil v trenutku svoje smrti na križu, ko se je Juda, ki je Jezusa izdal, verjetno že obesil, in Peter, ki je Jezusa zatajil, razjokal, ostali učenci pa so se razbežali.
Ob tem scenariju ne vem, ali bi se zjokal ali smejal. Mar ni Bog pravzaprav nor, nor za našo ubogo pamet, a moder za našo nespamet. Tisto, kar je v svetu modrega, je popolnoma postavil na glavo. In kar je v naših očeh norega, je dobilo novo vrednost. Bog daje vsem stvarem čisto novo ceno, nek nov obraz. In v tem je zares veselje velike noči. Bog dela vse novo! Nič ga pri tem ne ustavi. On v polnosti izpelje svoj čudoviti načrt ljubezni. Zato želi, da se tudi mi nikoli ne ustavimo, da gremo za to Ljubeznijo. (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas

Bela nedelja in praznik Božjega usmiljenja se dopolnjujeta

Prva nedelja po veliki noči je znana kot bela nedelja, ker so po stari cerkveni navadi tisti, ki so bili krščeni na velikonočno vigilijo, na ta dan odložili bela oblačila.
Navdih za obhajanje praznika nedelje Božjega usmiljenja je dala sv. Favstina Kowalska s svojimi zasebnimi razodetji. V svoj dnevnik je zapisala Jezusove besede: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.

DAN ČLANOV ŽUPNIJSKIH PASTORALNIH SVETOV (ŽPS) IN GOSPODARSKIH SVETOV (GS) IN CERKVENIH KLJUČARJEV

Prihodnjo nedeljo, 12. aprila bo pri sv. maši ob 10.00 uri pomenljiva slovesnost. Najprej se bomo zahvalili dosedanjim sodelavcem, ki so v tem mandatu sodelovali v naslovu imenovanih župnijskih institucijah, pa v naslednjih 5 letih ne bodo. Vabimo pa jih, v kar smo tudi prepričani, da bodo svoje sodelovanje v župnijskem občestvu nadaljevali na drugih področjih.
Nato pa bodo prejeli listino o škofovi potrditvi za člane ŽPS in GS – cerkvenih ključarjev za obdobje prihodnjih pet let.
Zato obojni pridite zagotovo k tej sv. maši. Pa tudi vse župnijsko občestvo, saj so ti sodelavci so sprejeli to poslanstvo za služenju vam.

Pomembni dogodki v bližnji prihodnosti

Spremljajte naše kandidate za prvo sveto obhajilo in sveto birmo z molitvijo in spodbudnimi besedami. Prvo sveto obhajilo bo 10. maja, sveta birma pa 24. maja

Obnovitvena dela

Pri cerkvi Svetega Mateja je bilo lansko leto opravljeno restavratorsko delo na gotskih freskah, na zunanjščini cerkve, letos se bo nadaljevalo z retušo. Odstranili so vse razvaline obzidja in na istem mestu naredili novo obzidje. Hkrati so utrdili temelje prostostoječega portala. Pri župnijski cerkvi je postavljen »mini zvonik«, v katerem je odslužen zvon, ki naj bi bil Zvon spominov. Bog povrni vsem, ki ste kakorkoli bili dobrotniki teh del.

MAŠNI NAMENI

NED. – 5.4.
VELIKA NEDELJA
Vincencij Ferrer, duh.
7.00 vstajenjska procesija, nato sv. maša
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Bernardko Vasle in Tomaža Lončarja in vse Drčeve

PON. – 6.4.
Velikonočni pon.
7.30 za + Ivana Arkota
10.00 za +Riharda Posedela oblet. (v Grajski vasi)

TOR. – 7.4.
Ves teden velikonočna osmina
Herman, redovnik
19.00 za +Jakovčeve in Vovkove
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 8.4.
Julija, redovnica
19.00 za +Marijo in Franca Derča

ČET. – 9.4.
Valtruda, redovnica
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

PET. – 10.4.
Ezekijel, prerok
19.00 za +Jožeta Zupančiča in Ano Mahor

SOB. – 11.4.
Gema (Biserka), red.
19.00 za +Danijela Podgorška

NED. – 12.4. bela
2. velikonočna ned.
Nedelja Božjega usmiljenja
Zenon Veronski, škof
7.00 češčenje, rožni venec
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karola in Marijo Semprimožnik

V tem tednu: V ponedeljek je drugi dan velikonočnega praznika; veroučenci imajo velikonočne počitnice, razen birmancev, ki še imajo kaj za dopolniti;

Dežurni ministranti: Manca in Tereza Glušič
Bralci v nedeljo: I. Mija Štrajhar, Jure Vasle II. Člana ŽPS
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto razburkalo in govorilo: »Kdo je to?« Množice pa so govorile: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.« (Mt 21,6–11)

Ob 9.00 sv. maša, nato češčenje po razporedu: 

---

NED. – 29.3. 6. postna ned., cvetna
Bertold, redovnik
Prehod na poletni čas!
7.00 češčenje /križev pot, rožni venec
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 Blagoslov zelenja pri pokopališču
Za +Jožefa Rakuna in vse Trapove

PON. – 30.3. VELIKI

Amadej, redovnik  

19.00 za +Petrovčeve in Marijo Sajovic

 

TOR. – 31.3. VELIKI 

Kornelija, mučenka

19.00 za +Marijo, Franca in Janija Rančigaj

Slavljenje – Bog je Ljubezen

 

SRE. – 1.4. VELIKA

CELODNEVNO ČEŠČENJE

Irena in Agapa, muč.

9.00 po namenu

10.00 češčenje do 19.00 —spored zgoraj!

19.00 Za +Marijo Orožim –obl. /g. J. Šket

 

ČET. – 2.4. VELIKI 

Spomin Jezusove zadnje večerje, dan zahvale za sv. obhajilo, molitve za duhovne poklice.

19.00 bogoslužje velikega četrtka – Jezusova nova zapoved.

za +Antona –oblet. in vse Koprivove

Bedenje »z Jezusom na Oljski gori«. Jezus : »Ostanite in molite z menoj.« 

 

PET. – 3,4. VELIKI

Dan Jezusovega odrešilnega trpljenja in smrti. Premišljujemo skrivnost križa.

Ta dan je strogi post!  

15.00 Križev pot- 

19.00 obredi velikega petka /edinstveni v letu!/: Poslušanje božje besede,

češčenje križa, sveto obhajilo.

Božji grob, molitev 

 

SOB. – 4.4. VELIKA

Dan Jezusovega groba. Božji grob pa je ta dan kraj češčenja Kristusa v sv. hostiji. 

VELIKA NOČ – ALELUJA

7.00 blagoslov ognja (gob)

Blagoslov velikonočnih jedil:

  11.00 v župnijski cerkvi

  13.30 v Šmatevžu 

  14.30 v Šentrupertu

  15.00 v Grajski vasi 

  16.00 v župnijski cerkvi (drugič) 

20.00 velikonočna vigilija: začetek pri cerkvi, procesija, slavje luči, hvalnica velikonočni sveči, blagoslov krstne vode, sv. maša z Alelujo 

za +Veroniko Pinter –30. dan 

 

NED. – 5.4. 

VELIKA NEDELJA

Vincencij Ferrer, duh.

7.00 vstajenjska procesija, nato sv. maša

   za vse župljane – žive in rajne 

10.00 za +Bernardko Vasle in Tomaža Lončarja in vse Drčeve

 

 

 

 

 

 

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« Z Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel:»Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vselej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povôji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustíte, naj gre!« Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je stóril, je začelo verovati vanj. (Jn 11,39–45)

BESEDA O BESEDI

ZNAMO SPREJETI BOŽJO VOLJO? Jn 11,1–45

Zakaj Jezus v današnjem evangeljskem odlomku tako dolgo nič ne naredi? Še več, zakaj nazadnje celo joče? Vedel je, da bo Lazarja obudil, pa je vendarle jokal. Zakaj? Jezusov jok razumem kot jok njega kot človeka, ki doživlja trpljenje, čisto po človeško. Smrt kot preizkušnjo človeka. Sočustvoval je z bližnjimi, ker je čutil grozo trpljenja, ki se mu je približevalo. Kot človek je vedel, da bo moral trpeti in umreti. Kot Bog pa je vedel, da ga bo Oče obudil. V njem je ista groza tihote in njena skrivnostna moč. V grozi trpi in v skrivnosti nosi. Kot človek in Bog. K temu soočenju nas vabi današnji odlomek in današnja tiha nedelja. Da se potopimo v tihoto, v kateri naj kot minljiva bitja odkrivamo grozo trpljenja in smrti, kot Božje podobe pa lepoto vstajenja. Božja modrost ni naša, a tu smo, da se je učimo in da ji sledimo. Čemu Bog molči tudi danes, ko ljudje umirajo? Čemu papež moli z vero v rešitev, da bo na svetu mir, pa ga Bog po vsej verjetnosti ne bo dal? Bog nas vabi v tihoto, da bi se v njej učili nositi trpljenje in umirati sebi. Ko namreč umiramo sebi, v nas raste Božja podoba. Ko umiramo sebi, v nas raste Bog. Kako umiramo sebi? Ko v potrpežljivosti in ponižnosti rečemo, kot so rekli včasih: Bog, ti že veš, zakaj je to dobro. Ko v isti ponižnosti razmišljamo, česa nas Bog želi naučiti. Ko v ljubezni vztrajamo v življenju za druge, čeprav za ceno prezira in spotikanja. Naj nas torej trpljenje in preizkušnje, ali celo smrt, ne odvračajo od veselja pretekle nedelje. Kot otroci in varuhi življenja se v tihoti učimo sprejemati Božjo voljo. Po njej bomo veselje v tihoti ohranili – ali pa ga našli. Naj bo tiha nedelja povabilo k tihoti, za več pristnega veselja in več življenja v nas in med nami. (po: E. Mozetič)

5. postna nedelja – tiha –spovedna

PRIDI VEN

Lazar, pridi ven! Telo umrlega Lazarja je že trohnelo, ko ga je Jezus obudil od mrtvih. Stopil je iz groba, kakor pozneje Jezus, ko ga je ožarila svetloba nebes. Gospodar življenja je povrnil življenje prijatelju, da bi ljudje videli in spoznali vsemogočnost našega Boga, ki poveljuje silam stvarstva – celo smrti. Če je torej vstal Lazar, lahko vstane vsak, ki je deležen Božjega dotika. V mrtvo materijo se naseli moč, ki daje življenje, pred našim rojstvom in po naši smrti. Bog namreč zmore ustvariti življenje kadarkoli in na kakršenkoli način. Pa čeprav je človeški pameti nedoumljivo, kako to naredi. A Stvarnikova volja ni predmet našega razumevanja. Preprosto je in ustvarja iz neizčrpne in trajne ljubezni. Zajema iz niča, da naredi svet in vse, kar biva, otipljivo. Božji glas daje rast življenju. In roka Najvišjega nas vzame, ko smo končali svoje zemeljsko poslanstvo. Pred tem pa nas Bog pogosto kliče, da bi vstali iz groba osebne krivde in storjenega greha. Ne želi, da bi ležali mrtvi v krsti srčne otopelosti in ogrožali lastno rajsko neminljivost. Spodbuja nas, da bi živeli pravično, naravnani Nanj, ki je vir dobrega. Obsiplje nas z neštetimi milostmi, da bi našli pot v smisel. Vedno znova nas kliče po imenu, če mu le znamo prisluhniti, da bi duša ne trohnela v živem telesu, ampak odgovarjala na Božjo govorico z zvestobo. Vstani, Božji otrok, in veseli se življenja, ki ga podarja Večni! Bodi moj! Izročaj se meni, da boš živel! (po: P. Millonig, Zasidran v veri 2)

CERKVENI KLJUČARJI – ČLANI GOSPODARSKEGA SVETA za prihodnjih 5 let v Župniji Gomilsko bodo: Matej Basle, Peter Hadolion, Bogdan Mahor, Robert Natek, Peter Rakun, Ivo Rančigaj, Anton Rožič, Ivan Strožer.

ČLANI ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA za prihodnjih 5 let v Župniji Gomilsko bodo: Filip Beloglavc, Simon Brdnik, Martin Cirar, Jaša Cvenk, Marinka Drča, Majda Jelen, Andreja Kunst Hadolin, Bogdan Mahor, Ivan Mahor, Robert Natek, Domen Novak, Neža Novak, Sonja Pencelj, Simeona Rakun, Marija Rančigaj, Marjana Rančigaj, Neža Rožič Kelenberger, Sonja Stepišnik, Marko Vasle, Jasenka Zupančič

Listine o škofovi potrditvi bodo podeljene na belo nedeljo.

Članom obeh svetov čestitamo! Naj njih in njihovo delo Bog blagoslavlja!

Naslovljeno na vas 

Sveti Duh, večna Modrost, ti vse čudovito urejaš in vodiš. Prosimo te, vodi nas, da bomo na volitvah izvolili sposobne in modre voditelje države, ki bodo resnično delovali za skupno dobro.
Podpri vse volivce, da se volitev odgovorno udeležijo in oddajo svoj glas za tiste, ki se zavzemajo za pravičnost in življenje, za dobrobit družin in otrok ter bolnih in slabotnih; ki jim je resnično mar za zdravo okolje, duhovno dobrobit ljudi in versko svobodo. Navdihuj nas, da izvolimo ljudi, ki bodo dostojno predstavljali našo državo v svetu.
Naj vsi skupaj gradimo Božje kraljestvo na zemlji, ki je kraljestvo miru, pravičnosti in ljubezni. Amen.
Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

Molitev za domovino pred volitvami

Pred nami je 21. radijski misijon: Gospod mi je dal vse

Od nedelje, 22. marca, do sobote, 28. marca, se bo na Radiu Ognjišče odvil tradicionalni Radijski misijon, ki ga letos pripravljamo v sodelovanju s člani frančiškovskih redov. Pod skupnim geslom »Gospod mi je dal vse« bomo vabili na pot duhovnosti, ki jo je sv. Frančišek Asiški opisal v svoji Oporoki, in vsak dan odprli novo poglavje.

Vsak misijonski dan bo namreč prinesel svoj poudarek in se bo navezoval na ključne trenutke Frančiškovega življenja. Sledili bomo njegovemu zgledu – od spreobrnjenja, življenja po evangeliju, sprejemanja bratov, razodevanja pozdrava »Gospod naj ti da mir«, pa vse do zgleda življenjskega darovanja.

Spremljajmo misijon in sodelujmo!
Spovedni misijonski dan bo za Spodnjo Savinjsko dolino v petek, 27.3. v Petrovški baziliki od 9.00 do 19.00.

DEKANIJSKI ZAHVALNI DAN OB 20—LETNICI ŠKOFIJE CELJE, CVETNA SOBOTA, 28. 3. 2026: 10.00 – začetek – cerkev na Vimperku 13.00 – Križev pot, zaključek – Gora Oljka (lahko pridete tudi z avtomobili), topel obrok. Lepo vabljeni!

Priložnost za sv. spoved bo pri nas vsak dan najmanj pol ure pred mašo, lahko tudi takoj po maši.
Tudi veroučenci naj v tem tednu to storijo.

MAŠNI NAMENI

NED. – 22.3. spovedna
5. postna ned., – tiha
Lea, vdova
7.00 češčenje /križev pot, rožni venec
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Mirico Možina
Pri obeh mašah spoved

PON. – 23.3.
Rebeka, redovnica
18.00 za +Antonijo in Miha Štrajhar

TOR. – 24.3.
Dionizij, mučenec
18.00 za +Katarino Knez – osmina
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 25.3.
GOSPODOVO OZNANJENJE, materinski d.
16.30 za +Franca Dolinška -oblet. (v Šentrupertu)
18.00 za +Pokojnega Mirana in starše Roter
Sklep tedna družine

ČET. – 26.3.
Lara (Larisa), mučenka
18.00 za +Franca in Frančiško Šram

PET. – 27.3.
Rupert, škof
18.00 Križev pot: za dobro pripravo na birmo – vodijo osmošolci
za +Miha Brinovca –oblet.

SOB. – 28.3.
Bojan (Vojan), knez
18.00 za +Cenetove, Fajfarjeve, Milico, Ani in Lipeta

NED. – 29.3.
6. postna ned., cvetna
Bertold, redovnik
Prehod na poletni čas!
7.00 češčenje /križev pot, rožni venec
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 Blagoslov zelenja pri pokopališču
za +Jožefa Rakuna in vse Trapove

V tem tednu: Gospodovo oznanjenje Mariji, materinski dan, pletenje butar

Sestanek sodelavcev Karitas bo ta ponedeljek ob 18.45 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni.

Delavnice za otroke bodo v četrtek ob 17.00 uri v Domu srečanj. Izdelovali bodo rože iz papirja za okrasitev butar. Zanimivo bo!

Dekanijski zahvalni dan ob obletnici škofije /glejte zgoraj!

Dežurni ministranti: Ela in Iva Juhart
Bralci v nedeljo: ki boste pri maši —v kolikor bo potrebno tudi za branje pasijona
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je šel Jezus iz templja in zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Njegovi učenci so ga vprašali: »Učitelj, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Jezus je odgovóril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodénejo Božja dela. Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta.«Ko je to izgovóril, je pljunil na tla in s slino narédil blato. Pomazal mu je z blatom oči in mu rekel: »Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa!« Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl. (Jn 9,1–7)

BESEDA O BESEDI

SMO SPREGLEDALI? VIDIMO?

Kaj je pravzaprav problem slepote, o kateri v današnjem evangeliju govori Jezus? To, da se ustavljamo v lagodju in nehamo rasti. Da lovimo veter v svoja jadra in ne iščemo prave smeri in si ne prizadevamo za resnico. Lagodje uniči vsak občutek za resnično, dobro, popolno. V lagodju ni več prostora za Boga, ni prostora za tisto več. Trdimo, da vidimo, a smo v resnici popolnoma zaslepljeni z lagodjem in utrjeni v svojih položajih, ki niso pravi, ki niso dobri.
Obstajata pravzaprav dve poti. Pot k neprestanemu globljemu gledanju – iz teme k luči, ter druga pot od luči k vedno večji temi. Ozdravljeni izbira. Če bo tvegal tudi naslednji dan in dneve po tem govoriti resnico, bo ostajal v luči in videl svet vedno globlje. Če pa se bo umaknil, bo vse bolj postajal podoben farizejem oz. celo pristal med njimi. O njih pa vemo, da so prepričani, da vse vedo in vse prav vidijo. Kljub temu da jih vodi le eno – njihova korist in oblast. Kljub vsem čudežem ostajajo v svoji drži vsevednosti. Vidijo in njihov greh ostaja. Morali bi priznati svoj napuh, pohlep in zlaganost.
Post se je prevesil v drugo polovico. Če smo se v prvi polovici trudili spoznavati, kdo smo, danes že dobro vemo, da je potrebno neprestano spreminjanje. Poslani smo, da se vsak dan umijemo in pričamo o luči. Radikalno se odločimo za luč, za pot pričevanja o njej, naj stane, kolikor hoče. Naj bo to odločitev tega letošnjega posta, da vztrajno iščemo luč, vztrajamo v resnici in se upiramo vsakemu farizejstvu. Naj k temu v teh dneh priprave na največji krščanski praznik prispeva tudi dobra spoved. Naj bomo kot ozdravljeni, a ozdravljeni vsak dan in navdušeni nad lučjo in resnico vsak dan, za vsako ceno.
Tisti, ki ozdravlja, nam želi polno življenje. Vzemimo ga zares! (po: E. Mozetič)

4. postna nedelja

KRALJ DAVID

Čas Davidovega kraljevanja postavljajo zgodovinarji v leta 1010–970 pred Kristusom. Njegov prvi uspeh na prestolu je bilo zavzetje trdnjave Ofel v Jeruzalemu in določitev Jeruzalema za prestolnico kraljestva. Jeruzalem naj bi bil tudi versko središče vsega naroda, zato je dal prenesti skrinjo zaveze iz Karjatjarima v Jeruzalem in jo postavil v sveti šotor na Sionu.
Sicer pa v današnjem prvem berilu beremo, da je Bog za kralja svojega izvoljenega ljudstva poklical Davida od čred, ki jih je pasel v okolici Betlehema. Preroku Samuelu je Bog rekel, naj ne gleda na zunanjost tistega, ki ga je izbral. »Gospod ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce« (1 Sam 16,7). Vendar tudi Davidovo ‘srce’ (življenje) ni bilo brez madežev. Eden največjih je bil, da je prešuštno grešil z Betšebo, ženo Hetejca Urija, ki ga je potem, da bi svoj greh prikril, poslal v bojni metež, v smrt. Ta Davidov greh in zločin, povsem v slogu orientalskih despotov, je bil v kričečem nasprotju z Mojzesovo postavo. Prerok Natan mu je predočil njegovo hudobijo, David je svoj greh ponižno priznal in je bil pripravljen zanj zadoščevati (svojega spokornega duha je izpovedal v 50. psalmu, ki spada med najgloblje spokorne molitve). David sicer ni bil svetniški, imel pa je veliko lepih lastnosti: bil je bistrega duha, premišljen v svojih sklepih, pravičen v odnosih do bližnjega, pogumen v bojih, velikodušen do nasprotnikov. Bil je tudi velik umetnik. Svoja čustva, zlasti verska, je izpovedoval v pesmih in psalmih. Njemu pripisujejo avtorstvo 73 psalmov, ki so nepogrešljivi del judovskega in krščanskega bogoslužja. (po: s. Čuk, Svetopisemski liki)

V postni spovedi posnemajmo Davidovo ponižno priznanje greha in iskreno skesanost. Lahko zmolimo tudi 50. psalm.

DOBRODELNI KONCERT ODMEV DOBROTE – 20 let Župnijske Karitas

NEDELJA, 15. MAREC 2026, 15.00 – DVORANA PREBOLD VSTOPNICE (10 EUR): V ŽUPNIŠČU, PRI SODELAVCIH KARITAS, ŽPS, ŽGS, PRED KONCERTOM.

ČETRTEK – 19. 3. 2026 – SV. JOŽEF
Na praznik sv. Jožefa, Jezusovega rednika, vabljeni k sv. maši in priprošnji za njegovo varstvo naših družin.
To je dan očetov in začetek tedna družine.

Naslovljeno na vas

SPOŠTOVANI KANDIDATI ZA PRIHODNJI ŽUPNIJSKI SVET (ŽPS)
IN VSI, KI STE SODELOVALI PRI IZBIRANJU

V tem tednu bo še zadnje dejanje oblikovanja ŽPS za obdobje 2026. do 2031.— škofova potrditev. Potem bo sestav objavljen.

OBHAJANJE OBLETNICE SMRTI BOŽJEGA SLUŽABNIKA IZIDORJA ZAVRŠNIKA

83. obletnico Božjega služabnika smo slovesno obhajali. Najprej z bogoslužje v nedeljo popoldne v Celju, kjer se je skozi mesto odvijal Izidorjev Križev pot in se zaključil v stolnici. Hvala vsem, ki ste s svojo udeležbo zastopali naše župnijsko občestvo.
Za nas pa je bilo seveda glavno dogajanje na Gomilskem v torek, 10. marca popoldne, prav na dan njegove smrti. Sv. mašo je daroval naš škof Maksimilijan ob somaševanju upokojenega škofa Stanislava, osmih duhovnikih in sodelovanju stalnega diakona in, hvala Bogu, kar lepega števila Božjega ljudstva. Pridružili so se tudi Šentjurčani in od drugod. Po slovesnosti v cerkvi je bil drugi, tudi zelo pomemben del: uradni začetek škofijskega postopka za njegovo beatifikacijo, kateremu je bila priča polna dvorana prisotnih.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi, vsem, ki sodelovali, še posebno pevcem, bralcem, ministrantom, …. Gospodinjam, ki ste prispevale sladke dobrote in vsem, ki ste ljudem postregli. Bog povrni!

Sveti Duh, večna Modrost, ti vse čudovito urejaš in vodiš. Prosimo te, vodi nas, da bomo na volitvah izvolili sposobne in modre voditelje države, ki bodo resnično delovali za skupno dobro.

Podpri vse volivce, da se volitev odgovorno udeležijo in oddajo svoj glas za tiste, ki se zavzemajo za pravičnost in življenje, za dobrobit družin in otrok ter bolnih in slabotnih; ki jim je resnično mar za zdravo okolje, duhovno dobrobit ljudi in versko svobodo. Navdihuj nas, da izvolimo ljudi, ki bodo dostojno predstavljali našo državo v svetu.
Naj vsi skupaj gradimo Božje kraljestvo na zemlji, ki je kraljestvo miru, pravičnosti in ljubezni. Amen.

Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas! (molitev za domovino pred volitvami)

MAŠNI NAMENI

NED. – 15.3.
4. postna nedelja
Klemen Dvoržak, red.
7.00 češčenje /križev pot, rožni venec
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Matildo Vaš –oblet.

PON. – 16.3.
Hilarij Oglejski, škof
18.00 za +Ljudmilo –oblet. in Alojza Lukman

TOR. – 17.3.
Jerica (Jedrt), devica
18.00 za +Viljema –oblet. in Pavlo Natek
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 18.3.
Benedikt, škof
18.00 za +Danijela in vse Brišnikove

ČET. – 19.3.
JOŽEF, Jezusov rednik
18.00 za +Jožefa Kunsta
Začetek tedna družine

PET. – 20.3.
Klavdija, mučenka
18.00 Križev pot: Za dobro pripravo na birmo – vodijo devetošolci
cerkev: za +Antona in vse Veselakove

SOB. – 21.3.
Serapion, mučenec
18.00 za +Andreja Urankarja –oblet.

NED. – 22.3. spovedna
5. postna ned. – tiha
Lea, vdova
7.00 češčenje /križev pot, rožni venec
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Mirico Možina
Pri obeh mašah spoved

V tem tednu: Praznik sv. Jožefa, Jezusovega rednika, križev pot, …

Postni večer za mlade bo v petek v Celju –Sveti Duh od 20.30 do 21.45 ure. Mladi, zlasti animatorji—to bo lep uvod v naslednji dan, priprava na VN.

Prvi oratorijski sestanek: bo v soboto ob 9.00. uri v Domu srečanj.
Tudi vsi, ki bi se želeli pridružili animatorjem in ste končali 9. r, pa tudi starejši, lepo vabljeni!

Dežurni ministranti: Tjaž Basle, Alen Griguljak
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Elza Vasle; II. Matic Basle, Brigita Stvarnik Novak
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava