Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovóril; rekel mu je: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Jaz pa ti povem: Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji,bo razvezano v nebesih.«  (Mt 16,15–19)

BESEDA O BESEDI

KDO PA JE ZATE KRISTUS? Mt 16,13–20

»Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« je bilo vprašanje, s katerim je Jezus izzval učence. Za mnoge je bil Jezus eden izmed prerokov. To je pomenilo, da so ga radi poslušali, mu občasno sledili, potem pa šli spet po svoje. Lahko bi rekli, da je danes z mnogimi zelo podobno.
Izpoved apostola Petra je bila drugačna. Zanj je Jezus »Kristus, Sin živega Boga.« Kar pomeni, da se je zanj ob Jezusu življenje spreminjalo. Ko ga je spoznal, ni bil več navaden ribič, ampak je postajal ribič ljudi. Jezusu ni sledil občasno, ampak je na njem začel graditi svoje življenje. Skratka, kakršna je izpoved vere, takšno je tudi življenje, bi lahko rekli.
Kdo pa je za nas Jezus? Če pogledamo okrog sebe, je Jezus za večino kristjanov tisti, ki napolni cerkve za blagoslov jedi in ob slovesnostih, kot so krst, birma in prvo sveto obhajilo.
Kaj se je zgodilo z našo vero? Vzgojo smo usmerili v spolnjevanje pravil, vera je postala zgolj skupek moralnih norm. V večini gre zgolj za način življenja, ki se kaže (če že!) predvsem navzven. Če vprašate, kdo je kristjan, bo pa verjetno splošen odgovor: tisti, ki hodi ob nedeljah k maši, ki ima vse zakramente ipd. Gre zgolj za neko tradicijo, navado in zunanji zgled.
Vse to ni slabo, ampak manjka bistvo, temelj – in ta temelj je Jezus sam. Kako? Naša vera je vera v Jezusa Kristusa. Utemeljuje jo sam odnos z Jezusom. Naša vera je hoditi z Jezusom skozi življenje. Središče življenja kristjana je živa Božja beseda, ki vsak trenutek vabi k razmišljanju.
Želim si, da bi bili kristjani bolj odločni v iskanju odgovora na vprašanje, kdo je za nas Kristus. Če se naš odgovor ne prepozna v odnosih in življenju, je prazen. Naj se prepozna! Naj stopi Kristus v naš vsakdanji svet, tudi svet potrošništva, kot učitelj, zdravnik in rešitelj. (po: E. Mozetič)

21. nedelja med letom

Ali poznamo Boga med nami – poznamo Jezusa Kristusa? Bi na Jezusovo vprašanje »Kaj pa ti praviš, kdo sem?« ostali nemi ali odločno odgovorili?
Slavni francoski vojskovodja Napoleon je zadnji čas svojega življenja preživljal kot izgnanec na otoku Sveta Helena. Nekega večera pokliče k sebi vojaka in ga povpraša, ali mu ve povedati, kdo je Jezus Kristus. Vojak se začne izgovarjati, češ da je imel preveč opraviti po svetu in mu ni ostalo časa, za kaj takega premišljevati.
»Kaj,« ves zavzet odgovori Napoleon, »ti, ki si krščen v Katoliški cerkvi, mi ne veš povedati, kdo je Jezus Kristus? Počakaj, ti pa jaz povem.« In začel je govoriti o Jezusu tako navdušeno in lepo kot pravi cerkveni učenik. Slednjič je pristavil: »Vem in poznam, kaj je človek, a povem ti, da Jezus ni bil človek, ampak Bog.«
Ali ne bi tudi danes našli med krščenimi katoličani mnogih, ki ne bi znali povedati, kdo je Jezus Kristus? Ali ne bi mnogi zmedeno in lažnivo govorili o njem, pač tako, kakor so se naučili iz veri sovražnih knjig, časopisov in brezverske propagande? In bi se ponašali s to brozgo zmešanih naukov, češ,_ prosvetljeni smo in moderni.
Dolžnost vsakega razumnega človek je, da vedno in povsod išče Resnico in da jo išče tam, kjer je Resnico sploh mogoče najti, ne pa tam, kjer že vnaprej lahko ve, da je ne bo mogel najti, ker so jo zavrgli, jo oskrunili, jo poteptali v prah in se ob vsaki priložnosti norčujejo iz nje.
Resnica o Jezusu Kristusu pa je samo ena in jo je izrazil tudi apostol Peter: Jezus Kristus je edini Božji Sin, Bog in človek, naš Gospod – Kristus! (po: S. Janežič)

Kristjan bi se moral zavedati, da bo brez molitve in zakramentov težko sledil Jezusu na vsakem koraku. Pot skozi življenje z Jezusom je ozka in strma. Ker smo pozabili, da je temelj naše vere hoja z Jezusom, so tudi zakramenti postali nepotrebni, stvar navade. Vrnitev k bistvu pa vidim v premišljevanju Božje besede, v tem, da si jo prizadevamo vzeti zares. Da bi prišli do tiste točke, ko bomo na vse svoje življenje gledali v luči evangelija. Potem bodo tudi vsi zakramenti in vse lepe navade ponovno dobile dušo. (E. M.)

Naslovljeno na vas

Kaj je zakon in kakšen pomen ima za družino?

Zakon je skupnost moža in žene.
Bistvene značilnosti zakona so poleg drugega medsebojna obljuba zakoncev, da se bosta brezpogojno ljubila, zvesta ostala in otroke, ki jima jih bo Bog podaril, brezpogojno sprejela.
Naslednja značilnost zakona je njegova nerazveznost. Zakonci ljubijo in spoštujejo drug drugega doživljenjsko ter se v vseh življenjskih situacijah – »v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju«, kot si obljubijo pri poroki – medsebojno podpirajo in si stojijo ob strani. S smrtjo enega zakonca se zakon konča.
Sicer pa je zakon podlaga družine.
Še predno je zakrament (in s tem veliko Božje odrešenjsko znamenje),
predstavlja po prepričanju in izkušnji Cerkve optimalno osnovo za skupno življenje moža, žene in otrok. Samo v zakonu je zagotovljena nujna zanesljivost, ki je ne morejo zrelativirati občasni pridržki ali druge omejitve. Tako nudi vsem družinskim članom potrebno človeku
primerno okolje varnosti in razvoja.
(Docat)

DOM

Za srečo potrebuješ dom. Brez pravega doma si povsod tujec,
prikrajšan za tisoče drobnih življenjskih radosti.
Ne gradi svojega doma z dragimi tapetami, izbranimi starinami in
modernim pohištvom, ampak z dobroto in prijaznostjo, z najlepšimi
darovi srca. Tako bodo vsi, ki živijo s teboj, srečni.
Človek vse svoje življenje išče pravi dom.
Samo ljubezen je dom, v katerem lahko človek večno prebiva.
(Phil Bosmans)

V teh dneh se številni vračajo(te) domov. Končujejo se počitnice in dopusti. Vsi, ki imajo urejen in ljubeč dom, bodo rekli: »Po svetu je lepo, a doma je najlepše. Blagor doma, kdor ga ima.« Bog daj, da bi jih čim več imelo to srečo. Pa naj pomislijo, da je potrebno tak dom z Božjo pomočjo v medsebojni ljubezni ustvarjati.
Naj bo ta vrnitev na svoj dom nova spodbuda za to.
Kjer pa ni tako kot naj bi bilo, pa naj se utrdi upanje, da je mogoče to popraviti in naj se okrepi volja, da se v ta namen več naredi.

MAŠNI NAMENI

NED. – 23.8.
21. nedelja med letom
Roza, devica
Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca Šrama –oblet.

PON. – 24.8.
Jernej, apostol
19.00 za +Cirilo Turk –osmina

TOR. – 25.8.
Patricija, devica
19.00 za +Franca Orožima in vse Mlinarjeve
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 26.8.
Tarzicij, mučenec
19.00 za zdravje in za dobrotnike (Rozi)

ČET. – 27.8.
Monika, mati svetega Avguština
19.00 v čast in zahvalo Svetemu Duhu

PET. – 28.8.
Avguštin, škof
19.00 za +Slavko in Jožeta Tiselj ter Naclnove

SOB. – 29.8.
Mučeništvo Janeza Krstnika, Sabina, muč.
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

NED. – 30.8.
22. nedelja med letom
Feliks (Srečko), muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Antona in vse Praznikove

V tem tednu:
Ministrantski izlet bo v sredo. Odhod izpred cerkve na Gomilskem ob 8. uri. Lepo vabljeni. Udeležbo najavite župniku vsaj do 15. ure v torek.

Dežurni ministranti: Manca in Tereza Glušič, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Mojca Strožer, Jure Vasle; II. Petra Rančigaj, Marko Vasle
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovóril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovóril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodí naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro. (Mt 15,25–28)

BESEDA O BESEDI

JEZUS PREIZKUŠA ZAUPANJE Mt 15,21–28

Neverjetno zgoščen oris žive vere. Najprej je očitno, da kánaanska žena razume vero kot dar, ki ni privilegij, ampak jo žene v ljubezen do bližnjega. Potem lahko vidimo, da se njena vera izraža v neustavljivem hrepenenju po dobrem. Nobena ovira ne more premagati tega hrepenenja. Ženina vera odraža neskončno zaupanje v Božjo ljubezen. Ona ve, da Bog ne vara. Bog ljubi, zato noče obupati na poti, ko prosi za svojo hčer.
Žalostna plat te zgodbe so apostoli. Tisti, ki so Gospodu najbližji, so ob njem v danem trenutku popolnoma iz lastne koristi. Namesto da bi ženo spodbujali, naj vztraja, da je njihov učitelj resnično dober in ji bo zagotovo pomagal, vidijo le lastno korist in poskrbijo le zase.
Tragično  podobo naše vere prinaša Jezusova kruta drža, ki preskuša ženino zaupanje. Kot bi hotel reči: Če resnično ljubi, če resnično veruje, bo sposobna prenesti ponižanje. Da, to je Božja ljubezen, ki izziva našo ljubezen, ki izziva našo vero in nas vabi na križ.
Ni težko ugotoviti, kje smo šibki, v kaj zapadamo, kje na poti bi že odnehali. Lahko še pomislimo, kaj nam more pomagati, da bi bila naša vera tako globoka in trdna. Stari, vsem znani stebri naše vere, so molitev, odpoved in dobra dela. Če hočemo, da bo naša vera resnično živa, mora biti v službi sočloveku. Torej na pot dobrih del, k zavzetemu delu za bližnjega! Za to nam ni treba oditi od doma. Moj bližnji je že doma. Živim zanj? Ga resnično ljubim?
Potrebno je poudariti, da bo zavest o neskončni Božji ljubezni, ki se tako rada skriva, živa le, če jo bo hranila goreča in vztrajna molitev. Ne molitev iz navade. Ta je osnova, da naša vera sploh preživi. Za živo vero potrebujemo gorečo osebno molitev. Moramo se srečati z Gospodom iz oči v oči, da bomo tudi v preizkušnjah zmogli zaupati, da Bog ni pozabil na nas. (po: E. Mozetič)

20. nedelja med letom

Vera kánaanske žene nam govori tako o podobi žive vere kot o njenem izvoru. Živa vera je torej pristna le, če je v službi človeka, če je vztrajna in če odraža trdno prepričanje, da je Bog ljubezen. Takšna vera se hrani iz molitve, odpovedi in dobrih del. Bog te potrebuje, naredi vse, da bo tudi tvoja vera takšna!
Vera pa pomeni tudi izpovedovati Boga; in to Boga, ki se nam je razodel od časov naših očetov do zdaj, Boga zgodovine. To je tisto, kar izpovedujemo v veroizpovedi. Eno je izreči veroizpoved iz srca in drugo izreči jo kot ‘papige’. Verujem v to, kar govorim? Ali je izpoved vere resnična ali pa jo ponavljam bolj na pamet, ker jo moram? Verujem na pol? Vero je treba izpovedovati v celoti in ne samo en del. Treba jo je tudi varovati v celoti, kot je po izročilu prišla do nas.
In kako lahko vem, da dobro izpovedujem vero? Obstaja znamenje: kdor dobro izpoveduje vero, je zmožen častiti Boga. Vemo, kako Boga prositi, se mu zahvaljevati, a častiti Boga je nekaj več. Samo kdor ima trdno vero, je zmožen čaščenja. Upam si trditi, da termometer življenja Cerkve glede tega kaže bolj malo. Malo je zmožnosti čaščenja. In to zato, ker pri izpovedovanju vere nismo prepričani ali pa smo prepričani le na pol.
V veri pa se je potrebno tudi izročiti. Človek, ki veruje, se izroči Bogu. Pavel je v nekem temnem trenutku svojega življenja rekel: ‘Vem, komu sem izročen.’ Bogu. Gospodu Jezusu. Ta izročenost nas vodi k upanju. Tako kot nas izpoved vere vodi v čaščenje in slavljenje Boga, nas izročenost Bogu vodi v držo upanja. Obstajajo mnogi kristjani, ki nimajo trdnega upanja, ampak le slabotno. In to zato, ker nimajo poguma in ne moči, da bi se izročili Gospodu. A le če verujemo, izpovedujemo vero in jo varujemo, se izročamo Bogu, bomo kristjani zmagovalci.  (po: E. M.)

Najlepše je, ko človek lahko reče:
jaz sem naredil, kar sem mogel.
Imam čisto vest in
vse drugo mi ni nič mar.
(Jože Plečnik)

Naslovljeno na vas

Na največji Marijin praznik – praznik Marijinrega vnebovzetja ali Veliki šmaren, smo pri bogoslužju obnovili posvetitev Jezusovi in naši nebeški Materi. Marsikdo ni imel te priložnosti ali jo je zamudil, lahko to vsaj delno nadoknadi tako, da sam ali z družino ali kakšno skupino zmoli tukaj objavljeno Posvetilno molitev. Bo zelo blagodejno, če boste to storili.

Posvetilna molitev zavzema vsa področja človekovega življenja. Molimo jo v želji, da bi Marija res spremljala naše življenje in da bi se mi tega zavedali.

Presveta Devica Marija!
Ti si Jezusova mati: ti si ga pod srcem nosila,
ga rodila in z njim pod križem trpela.
Ti si tudi naša mati: tvoja materinska roka
nas je varovala skozi vso zgodovino.
Tebi izročamo sami sebe,
da bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca.
Tebi izročamo naše družine, da bi bile odprte za življenje
in bi mladim odkrivale duhovne vrednote.
Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem,
da bi v zvestobi evangeliju gradila edinost.
Tebi izročamo slovensko domovino,
da bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila.
Tebi izročamo naše rojake po svetu,
da bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini.
Tebi, naša Mati, se danes vsi skupaj posvetimo.
Sprejmi nas v svoje varstvo
in nas izroči svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku,
ki živi in kraljuje vekomaj. Amen.

(Vir: marija.si)

KUREŠČEK DUHOVNA OBNOVA: 21. – 23. AVGUST 2026 (PET – NED) Vodil jo bo p. Janes Manjackal – red misijonarjev sv. Frančiška Saleškega. Več informacij: 031 708 330, 031 571 021 https://prenova.rkc.si/ www.facebook.com/KatoliskaKarizmaticnaPrenova/ e-mail: jamesmanjackal2026@gmail.com

MAŠNI NAMENI

NED. – 16.8.
20. nedelja med letom
Rok, spokornik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Topovšek in Pintar

PON. – 17.8.
Beatrika, devica
15.30 pogreb +Cirile Turk s sv. mašo

TOR. – 18.8.
Helena (Alenka), cesar.
19.00 ne bo sv. maše
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 19.8.
Timotej, mučenec
19.00 za +Mojco Rojnik in vse +Laznikove

ČET. – 20.8.
Bernard, opat, c. uč.
19.00 za +Amalijo, Franca in vse Merzeljeve
Stankota Lobnikarja

PET. – 21.8.
Pij X., papež
19.00 za +Ivanko Lončar in vse Hacetove

SOB. – 22.8.
Devica Marija Kraljica
19.00 za +Ivana Arkota

NED. – 23.8.
21. nedelja med letom
Roza, devica
Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca Šrama –oblet.

V tem tednu:
Sestanek cerkvenih ključarjev bo v srerdo ob 20.00 uri v župnišču.

Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Magda Šalamon; II. Melanija Hadolin, Aljaž Lončar
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovóril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: Malovernež,zakaj si podvómil?« (Mt 14,25–31)

BESEDA O BESEDI

KO PODVOMIMO, TUDI MOČ POIDE Mt 14,22–33

Ob današnjem odlomku bi se komu lahko zazdelo, da Jezus draži učence. Temu ni ravno tako, le rad pa bi jim pokazal, kdo je On. Naj se vendar zavedo, da je med njimi Bog sam. Da tega Boga ne morejo pošiljati kot hlapca, kamor se jim zljubi. A spreobrnjenje se pri apostolih, tako kot pri nas, ne dogaja ravno naglo. Najprej se prestrašijo in ničesar ne razumejo. Ko pa se jim Jezus spet dobrohotno razodene, ostajajo apostoli pri starem. Peter jih pooseblja, ko namesto da bi prosil, skoraj ukaže: »Gospod, če si ti, mi zapovej, da pridem po vodi k tebi.« Kakšna ponižnost?! Hkrati izraža dvom, potem pa še ukazuje. Vse je po starem. Kljub čudežu s kruhom, kljub blagim opozorilom, da niso oni gospodarji Božjega delovanja, Peter narekuje, kako naj se Bog obnaša, da bo on lahko veroval. Jezus se tudi tokrat ne pusti zmesti. Pridi, si misli, saj ti tudi to ne bo pomagalo. Seveda po vodi brez vere ne bo šlo. No, po napornem dnevu morajo učenci vsaj približno priznati, da so le ubogi ljudje, Gospod pa je Božji Sin.
Mar nismo na las podobni učencem. V glavi imamo svoje scenarije, svoje predstave in naročamo Bogu, kako naj jih uresniči.
Tako ne bo šlo. Pred Bogom bomo morali priznati, da je On gospodar vsega. Da le On lahko pomiri vihar in pomnoži kruh. Mi smo ubogi učenci, ki ga lahko predvsem prosimo, naj nas vzgaja. Naj nas oklesti pomembnosti in sebičnosti. Naj nam pove, kaj naj storimo. Mogoče je dovolj, če nam od tega evangeljskega odlomka ostane le eno: da si skušamo reči »Bog je Gospod, mi pa smo njegovi služabniki«.
Evangelij nam danes sporoča, da naj skušamo v preizkušnjah vztrajno iskati Božji pogled, zaupati v njegovo besedo. Moč vernika mora nazadnje v polnosti izvirati iz Boga, lepota ni v brezskrbnosti, ampak v sadovih naporov in tveganja, mir ni v gotovosti, ampak v zaupanju, da je Bog z nami. (po: E. Mozetič)

19. nedelja med letom

Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« (Mt 14,28–31)

»Pridi!«
To je ena sama Jezusova beseda. Ne razloži poti, niti smeri. Ne obljubi lahkega koraka. Ne odstrani vetra. Samo: »Pridi!«
Tudi danes Jezus človeka pogosto vodi tako: brez vseh odgovorov,
brez popolne jasnosti, brez zagotovila, da ne bo težko. Toda njegova beseda zadošča. In Peter hodi po vodi, dokler gleda Jezusa.
Ko pa začne gledati veter, valove in nevarnost, potem začne toniti.
To je tudi podoba naše zgodbe.
Dokler človek gleda samo: svoje skrbi, negotovost, prihodnost, rane, strahove …, začne počasi toniti vase.
Strah ima moč, da človeka potegne navzdol. Zaupanje in predanost Jezusu pa ima moč, da nas drži nad gladino. (AI in AK)

Današnja evangeljska pripoved je tudi povabilo, da se z zaupanjem izročimo Bogu v vsakem trenutku svojega življenja, še posebej v trenutku preizkušnje in vznemirjenja. Ko močno čutimo dvom in strah ter se nam zdi, da se potapljamo v težkih trenutkih življenja, ko se vse zdi temno, nas ne sme biti sram vpiti kot je Peter: ‘Gospod, reši me!’ Jezus je roka Očeta, ki nas nikoli ne zapusti, je močna in zvesta roka, ki hoče vedno naše dobro.
Imeti vero pomeni imeti sredi nevihte srce, obrnjeno v Boga, v njegovo ljubezen. Jezus je o tem hotel poučiti Petra ter učence in danes tudi nas. V temačnih trenutkih, v trenutkih žalosti On dobro ve, da je naša vera revna. Toda On je Vstali, On je Gospod, ki je šel skozi smrt, da bi nas rešil. Še preden ga začnemo iskati, je On že navzoč ob nas. In s tem ko nas dvigne iz naših padcev, nam da, da rastemo v veri. (AI in AK)

Vstopamo v teden, ki bo na koncu kronan s slovesnim, največjim Marijinem praznikom Velikim šmarnom. Dan pred tem pa je god sv. Maksimilijana Kolbeja, kateremu je po daritvi svojega življenja podoben Izidor Završnik.

Naslovljeno na vas

MARIJINO VBNEBOVZETJE – Veliki šmaren
To soboto, 15. avgusta

Za Slovenijo je praznik Marijinega vnebovzetja še posebej pomemben, ker na ta dan obnovimo posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar je Cerkev na Slovenskem prvič storila že na ta praznik takoj po osamosvojitvi v znamenje hvaležnosti za Božje in Marijino varstvo. To lahko storimo s posebno posvetilno molitvijo ali pa s preprosto molitvijo »O Gospa moja«. Za Slovenke in Slovence je tako praznik Marijinega vnebovzetja priložnost za praznovanje hvaležnosti, ta praznik pa je hkrati tudi spodbuda, da sami izrečemo Bogu svoj DA. Vsak od nas ga lahko prosi, naj se razodene v njegovem življenju. In takšen praznik je več kot imenitna priložnost za to.

KRALJICA, V NEBESA VZETA

Marija, v nebesa vzeta,
ti si prihodnost, ki jo pričakujemo!
Tvoje materinsko telo je tvoj od mrtvih vstali Sin
pritegnil s svojo močjo in sprejel na slavje odrešenih.
Zdaj si Mati, ki čaka svoje otroke na tako pričakovani objem Boga.

Marija, v nebesa vzeta,
mi se še trudimo po poteh sveta
ter čutimo težave in stiske potovanja.
Podaj nam roko, ko hodimo,
govori nam o nebesih in daj našemu srcu krila,
da premagamo vso težo greha.

Marija, v nebesa vzeta,
najlepše v našem življenju mora šele priti,
kajti Jezusovo vstajenje je kakor Božje seme, zasejano v naše duše:
nekoč bo preobrazilo naše telo
in ga osvobodilo sužnosti slehernega zla.
Žena naše prihodnosti, pomagaj,
da se bo naša prihodnost začenjala že tukaj in zdaj! (Angelo Comastri)

MAŠNI NAMENI

NED. – 9.8.
19. nedelja med letom
Terezija Benedikta
Edit Stein, redovnica, sozavetnica Evrope
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Borisa Turnška –oblet.

PON. – 10.8.
Lovrenc, diakon
19.00 za +Jožefa in Frančiško Rožič—oblet

TOR. – 11.8.
Klara (Jasna), devica
Suzana, mučenka
19.00 za +Sonjo Mandelc
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 12.8.
Ivana Šantalska, red.
19.00 za zdravje

ČET. – 13.8.
Radegunda, kraljica
19.00 za +Ido Lazar (r. d.)

PET. – 14.8.
Maksimilijan Kolbe, m.
19.00 za oba +Antona oblet in Miro Turk

SOB. – 15.8.
MARIJINO VNEBO – VZETJE Veliki šmaren
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Urankar

NED. – 16.8.
20. nedelja med letom
Rok, spokornik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Topovšek in Pintar

V tem tednu:
Peš romanje v Petrovče 15. avgusta. Odhod izpred župnijske cerkve ob 5.20, pri križu na Rezani se pridružimo romarjem iz Tabora. Vabljeni!

Dežurni ministranti: Maša Cijan, Julija Jelen, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Nika Šlander; II. Matic Basle, Brigita Stvarnik Novak
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!«
Rekli so mu: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!« In vêlel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslôvil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok. (Mt 14,16–21)

BESEDA O BESEDI

Mt 14,13–21
PRIGRIZEK NA TRAVI

Ko v današnjem evangeliju beremo zgodbo o čudežni pomnožitvi kruha, nam misli same od sebe uhajajo na razne strani sveta, kjer ljudje živijo v takšnem pomanjkanju, da od lahkote umirajo. Če Jezusu zadostuje, da bi dvignil pogled in spregovoril nekaj besed, da bi bilo za vse dovolj kruha, zakaj tega ne stori?
Mogli bi odgovoriti, da bi Jezus to storil, če bi ga ljudje iskali, kakor so ga iskali tisti, o katerih pripoveduje evangelij. Pa nas tudi ta odgovor ne zadovolji. V mnogih vojnah so in še vedno umirajo tisoči in med njimi tudi duhovniki. Lahko si predstavljamo, kako so lačni, ponižani in onemogli dan na dan. Iz njihovih ust nenehno odmevajoča molitev s prošnjo očenaša: Daj nam danes naš vsakdanji kruh … V nobenem poročilu pa ne beremo, da bi se kje zgodil čudež pomnožitve. Celo svetniški Maksimiljan Kolbe, ki je zaradi svojega junaškega dejanja ljubezni do bližnjega moral v celico lakote, ni bil z nobenim Božjim posegom iz nje rešen.
Očitno torej Jezus ni prišel na svet, da bi nas reševal raznovrstnih stisk, med katere spada tudi lahkota. Nekajkrat je to sicer storil, toda bilo je izjemno in iz drugih razlogov. Po pripovedi današnjega evangelija ni bilo izredne stike. Ljudje bi se mogli do večera vrniti na domove ali vsaj priti do bližnjih vasi, kjer bi se za silo okrepčali, kakor so predlagali apostoli. Jezus je presenetil njih in množice z dejanjem, ki ga niso pričakovali.
Z njim je pokazal svojo Božjo moč. Dokazal je, da ima srce, ki razume človeško lakoto in ceni vsakdanji kruh. Še bolj pa je hotel navzoče opozoriti, naj razmišljajo o Njem, ki je s tako lahkoto in na tako preprost način nahranil toliko ljudi. Kdo ve, če ne pripravlja nekje drugje neke druge gostije, ki bo neprimerno bolj slovesna in osrečujoča. Prigrizek na travi ob kruhu in ribi je le njen bledi in skromni predokus. Apostoli bodo morali za ta obed spraviti skupaj, kar bo v njihovi moči. Vse ostalo bo storil Jezus. (po: F. Cerar)

18. nedelja med letom

Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh, in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti? Poslušajte, poslušajte me in jejte dobro, naj uživa v sočni jedi vaša duša. (Iz 55,2)

Kruh je nujno potreben.
Kruh je je vse, kar nas ohranja pri življenju.
Kruh je ljubezen, ki jo drugemu podarjamo.
Kruh je čas, ki si ga drug za drugega vzamemo.

Kruh je veselje, ki si ga med seboj delimo.
Kruh je solza, ki jo skupaj izjokamo.
Kruh je smeh, ki je nalezljiv.
Kruh je tolažba, s katero me kdo ohrabri.

Kruh je roka, ki se me rahlo dotakne.
Kruh je beseda, ki opogumlja in pomiri.
Kruh je sončni žarek, ki mi ogreva hrbet.
Kruh je mir, ki ga neskaljeno uživam.
Kruh je pogled, ki me ljubeče ošine.

Kruh je pesem, ki razveseli moje uho.
Kruh je občestvo, ki ga doživljam.
Kruh je objem, ki mi dobro dene.
Kruh je molitev, ki prihaja iz globine srca.
Kruh si zame ti, moj Bog.
(Christine Gruber)

O kruhu in ribah

Kruh in ribe sta bila vsakdanja hrana galilejskih revežev. Jezus tako ne dela čudeža z razkošno hrano, ampak z nečim preprostim in dostopnim večini. Sporočilo je, da Bog deluje skozi navadne, vsakdanje stvari življenja. Tako kruh predstavlja temelj življenja, ribe pa običajno hrano živečih ob Galilejskem jezeru. Ta dva simbola poudarita Jezusovo bližino ljudem in njegovo skrb za konkretne potrebe.
Sicer so prvi kristjani že kmalu videli povezavo med zadnjo večerjo in omenjenim dogodkom, neke vrste predpodobo evharistije, kjer kruh ni samo hrana za telo, ampak tudi navzočnost Kristusa samega, znamenje duhovne hrane in občestva. (AI in AK)

Naslovljeno na vas

V tem teden, 6.8. je v bogoslužju Praznik Jezusove spremenitve na gori

Spremenjenje na gori kaže čudovito uresničene like: Jezusa, Mojzesa in Elija. Vabi nas, da se na svoj način, po Božji poklicanosti, spreminjamo v podobo, ki nam jo je Bog namenil. Vsa odpoved, vse molitve in vsa dobra dela naj nam pomagajo, da iz sebe izklešemo čudovito podobo Božjega ljubljenca/ljubljenke, moškega/ženske, poročenega–posvečenega ali samskega. 
Marija je znala zreti Jezusovo slavo, skrito v njegovi človeški naravi. Naj nam pomaga, da bomo z njim v tihi molitvi ter se pustili razsvetliti njegovi navzočnosti, da bomo v srcu skozi najtemnejše noči poklicanosti nosili odsev njegove slave. (po: E. M)

Odpočijte se

To vabilo velja tudi nam: odpočijte se, sprostite se. To pravi Jezus vsakomur od nas. Tvoje telo je Božje darilo. Privošči mu malo oddiha.
Vzemi si pa tudi čas za svojo dušo, za svoje srce. Ni ti treba dokazovati, kako pomemben si. V Božjih očeh sineskončno dragocen.
Vzemi si čas, da to odkriješ. Pri hrupu in prezaposlenosti ti to ne uspelo. Za to so potrebni časi miru, popolne tišine.
Odpri svoje oči in svoje srce za male reči okoli sebe: za smeh otroka, za lepo cvetlico, za ptičje petje, za sončni zahod, za ljudi, med katerimi se dobro počutiš, in za vse, kar ti je dan za dnem podarjeno. (Barbel Schumacher)

VSE STVARI HVALIJO BOGA

Nobena cvetlica ne raste na travniku, ki ne bi cvetela zate, Gospod.
Nobeno drevo ne stoji v gozdu, ki ne bi slavilo tvoje veličine.
Nobena zvezda ne sije na nebu, ki ne bi hvalila tvoje modrosti.
Nobene rastline ni na krogu zemlje, ki ne bi oznanjala tvoje lepote.
Nobene ptice ni v zraku, ki ne prepevala o tvojem veselju.
Ni sončnega zahoda, ki ne bi pričal o tvojem dostojanstvu.
Ni lahnega piša vetra, ki ne bi naznanjal tvojega Duha.
Ni človeka, Gospod, ki ne bi imel razloga, da te slavi.
(Ludwig Buling, Ognjišče 8/23)

Vstopi v vsak nov dan z molitvijo Tebe ljubim stvarnik moj

MAŠNI NAMENI

NED. – 2.8.
18. nedelja med letom
Evzebij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Roka Terška

PON. – 3.8.
Lidija, svetopis. žena
19.00 za upanje in moč v težavah

TOR. – 4.8.
Janez Vianej
19.00 za +Ado Tekavc
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 5.8.
Marija Snežna (Nives)
19.00 za +Veroniko Pinter

ČET. – 6.8. prvi čet.
Rufin, mučenec
19.00 za +Regino Plaskan
Molitev za duhovne poklice

PET. – 7.8. prvi petek
Kajetan, duhovnik
19.00 za +Marijo Kunst –oblet.
Litanije Jezusovega srca, posvetitev

SOB. – 8.8. sob. po 1. p.
Dominik, ustanovitelj dominikancev
13.00 v zahvalo ob življenjskem jubileju in +prijateljice Heleno, Marijo, Ani, Trezi
19.00 za +Marijo Jernejc –oblet.
Litanije Matere Božje, posvetitev

NED. – 9.8.
19. nedelja med letom
Terezija Benedikta
Edit Stein, redovnica, sozavetnica Evrope
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Borisa Turnška –oblet.

V tem tednu:
Ministrantsko počitniško druženje bo v torek od 17. ure v Domu srečanj.

Dežurni ministranti: Jakob Lončar, Luka Jelen, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Nejc Drča; II. Neža Novak, Saša Pikl
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa poméčejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Ste doumeli vse to?«Rekli so mu: »Smo.« (Mt 13,47–51)

BESEDA O BESEDI

DA BI BILI ODBRANI ZA NEBEŠKO VESELJE Mt 13,44–53

Nebeško kraljestvo, nam govori današnji evangelij, je kakor mreža, ki ne izbira, vse vabi v eno samo občestvo Božjih otrok. A vendar na koncu v nebeškem kraljestvu ni mogoče reči: vse, kar se je ujelo, je dobro. Tu ostaja merilo evangelija pretekle nedelje, ki govori o kraljestvu, ki je pšenica, ki je gorčica in kvas. V nebeško veselje bo Bog odbral le tiste, ki so svetu dajali življenje, ki so bili v hrano drugim; ki so dali drugim zavetje in varnost; ki so pomagali drugim rasti v dobrem.
In kako priti do Božjega kraljestva? Z iskanjem in žrtvijo. Res je, da je Božje kraljestvo ponujeno vsem; je dar, je milost, vendar ni na razpolago na srebrnem krožniku. Zahteva dinamičnost, saj gre za iskanje, hojo in prizadevanje. Drža iskanja je bistveni pogoj, da se nekaj najde. Potrebno je, da srce gori v želji za dosego dragocene dobrine, torej za Božje kraljestvo, navzoče po Jezusu. 
Tako smo brali, da se kmet in trgovec pred nepričakovanim odkritjem zavedata, da sta pred enkratno priložnostjo, ki je ne smeta izpustiti. Zato prodata vse, kar imata. Vrednotenje neprecenljive vrednosti zaklada vodi v odločitev, ki pa vsebuje tako žrtev ločitve od stvari in odpoved. Ko sta zaklad in biser odkrila – torej, ko smo našli Gospoda, je potrebno poskrbeti, da ne bo odkritje nerodovitno, ampak bomo zanj žrtvovali vse drugo. Ne gre za to, da zaničujemo ostalo, ampak da ga podvržemo Jezusu, ki ga postavimo na prvo mesto. 
Veselje evangelija je napolnilo srce in življenje tistih, ki so se srečali z Jezusom. Tisti, ki se mu pustijo rešiti, so osvobojeni greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rodi in ponovno rodi veselje. Danes smo tako spodbujeni zreti veselje kmeta in trgovca iz prilik. (po: E. Mozetič)

17. nedelja med letom – Krištofova

Danes obhajamo Krištofovo nedeljo, ko zbiramo darove za vozila naših misijonarjev po svetu. Z vozili misijonarji rešujejo življenja. Koliko ogroženih življenj rešijo s prevozom bolnikov, koliko ljudi se vzgaja, ker z vozili pripeljejo gradbeni material za šole, koliko ljudi prejme zdravila in hrano, ki jih pripeljejo z avtomobili, predvsem pa – in to je glavno – koliko ljudi prejme zakramente in Božje življenje, ker misijonarji s prevoznimi sredstvi dosežejo oddaljene kotičke sveta, ki jih peš ne bi mogli. Da, v misijonih je še vedno veliko krajev, ki so praktično odrezani od sveta. V mnogih misijonskih predelih sveta so cestne povezave narejene samo med večjimi kraji, vsa ostala pokrajina stepe, savane, tropskih gozdov ali puščave pa je praktično nedostopna in ljudje tam živijo še po tisočletnih izročilih. Naloga misijonarjev je, da ravno tem oddaljenim ljudem prinesejo veselo oznanilo Kristusa. Vse misijonsko delo je osredotočeno na Kristusa, saj je On središče naše vere in našega življenja.
Po svojim močeh z našim darom podprimo nakup prevoznih sredstev za misijonarje in vse ljudi, ki bodo deležni prevozov z njimi. Dobri Bog naj po priprošnji sv. Krištofa njih pa tudi nas vselej spremlja na naših poteh. (MSS in AK)

Po obeh mašah boste pri izhodu iz cerkve prejeli Krištovo nalepko in kartonček z molitvijo za srečno vožnjo in boste dali svoj dar za MIVO. Bog povrni! Potem bo sledila pokropitev vašega vozila—avta, motorja, kolesa, …

MOLITEV ZA SREČNO POT

Dobri Bog, bodi z nami na cestah tega življenja.
Obvaruj nas in vse udeležence v prometu
pred nevarnostmi in nesrečami.
Varuj nas pred nepazljivostjo, lahkomiselnostjo in hitenjem.
Na priprošnjo svetega Krištofa nas spremljaj,
da se z vseh poti vedno varno vrnemo domov.
Ko pa bomo na poslednji poti, nam daj doseči končni cilj pri tebi.

Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

SVETI KRIŠTOF – PROSI ZA NAS

Naslovljeno na vas

Odranci – cerkev

ŽUPNIJSKO ROMANJE bo to soboto, 1. avgusta.
Podali se bomo na skrajni vhod naše domovine v Prekmurje— v Odrance, župnijo Božjega služabnika Alojza Kozarja in Veliko Polano, župnijo Božjrega služabnika Danijela Halasa in se ustavili tudi v murskosoboški stolnici. Popoldne po kosilu se bomo zapeljali na razglerdno točko na Lendavskih goricah. Predviden prispevek za prevoz in kosilo bo ca 35 eur. Še je nekaj prostih mest. Prijavite svojo udeležbo čim prej župniku ali g. Simonu Brdniku.
Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri z Gomilskega pri Domu srečanj, vstopili pa boste lahko še na Rezani. V Grajski vasi pri Gasilskem domu in v Trnavi pred trgovino. Vrnili pa naj bi se do 19. ure.

Veselimo se romanja z vami!

V teh poletnem času se veliko potuje, pa je prav, da vsaj kratko pot namenimo Božji poti – romanju.

ROMANJA KRISTJANOV PRVIH STOLETIJ

Prvi kristjani so že v času preganjanja skrivaj obiskovali grobove mučencev, pa tudi tistih kristjanov, pokopanih v katakombah, ki so vero v Kristusa izpričevali s svetniškim življenjem. Na njihove grobove so se zatekali ob preizkušnjah, na njih molili in prosili pomoči, jih častili s prinašanjem cvetja, sveč in vencev, posipanjem dišav ipd.  Ko je rimski cesar Konstantin I. Veliki z Milanskim ediktom leta 313 kristjanom omogočil svobodno izpovedovanje vere,[2] so že kmalu zatem verniki pričeli javno obiskovati grobove mučencev in svetnikov. Množična romanja v Rim so se začela od 4. stoletja.
Skoraj istočasno so se romarji odpravili tudi proti vzhodu, v Sveto deželo in v kraje, opisane v Novi zavezi. Med najbolj pomembne romarje tistega časa sodi sv. Helena, Konstantinova mati, ki je Sveto deželo obiskala leta 326, dala zgraditi baziliko na Oljski gori.

MAŠNI NAMENI

NED. – 26.7. Krištofova
17. nedelja med letom
Ana in Joahim
Dan starih
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ano in Anko Šlander in vse Koprivove
Blagoslov vozil in voznikov, MIVA

PON. – 27.7.
Gorazd, Klemen in drugi uč. Cirila in Metoda
19.00 za dušno in telesno zdravje

TOR. – 28.7.
Viktor I., papež
19.00 za +Matildo Vaš
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 29.7.
Marta, Marija in Lazar, svetopisemske osebe
19.00 za žive in rajne sorodnike

ČET. – 30.7.
Rufin, mučenec
19.00 Bogu v čast in zahvalo

PET. – 31.7.
Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov
19.00 za +Sonjo Mandelc

SOB. – 1.8.
Alfonz Ligvorij, škof
7.00 Odhod romarjev
Sv. maša na romanu po namenu romarjev

NED. – 2.8.
18. nedelja med letom
Evzebij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Roka Terška

V tem tednu: romanje

Dežurni ministranti: Manca in Treza Glušič, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Elza Vasle; II. Barbara Cijan, Tilen Natek
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž