Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: ›Ta je judovski kralj.‹  (Lk 23,35–38)

BESEDA O BESEDI

ZVESTOBA RESNICI Jn 2,13–22

Ko je Jezus umiral na križu, je potrdil svoj namen. Dal nam je zgled in Besedo, ki so jo učenci zapisali, da bi po njem živeli. Ne moremo govoriti o tem, da smo kristjani, če ne jemljemo za edino vodilo svojega življenja Kristusa in njegove besede. Evangelij ni le za branje in za občudovanje Jezusa, ampak je beseda življenja, oznanilo veselja – Bog nas odrešuje in vabi na pot za seboj.
Kaj to pomeni? Nedelja Kristusa kralja nas izziva, da dojamemo, zakaj je Jezus dal življenje, kaj je njegovo vodilo in kakšno vodilo zapušča nam. Jezus na križu dokazuje, da je zvestoba resnici temelj njegovega življenja. Jezus bi lahko iskal kompromis pri svojem oznanjevanju. Lahko bi se dogovarjal z Judovskimi velikaši, kaj je zanje še sprejemljivo, lahko bi bil bolj uvideven v svojih besedah, prijazen v svojih odgovorih. Lahko bi se bolj potrudil, da bi stvari večkrat in lepše razložil. Vendar postavlja resnico, čisto, neobdelano, neprilagojeno, za vodilo sebi in tudi nam. Krščanstvo ni religija kompromisov, je zvestoba resnici.
Kaj vodi to resnico? Globoka, prečiščena ljubezen. Tisto, kar je njegove nasprotnike najbrž najbolj motilo je, da se je ustavljal v ozadjih njihovih dejanj. Najhujši nasprotniki niso bili tisti, ki so javno tajili Boga, ki niso redno molili in prihajali v tempelj. Ne, bili so tisti, ki so redno molili, vendar je Jezus kazal na ozadja njihovih molitev: Bila je tradicija, pokazati se pred drugimi lepe, imeti takšno ali drugačno korist.
In še nekaj: Jezus ni sam sebi vodilo, vodilo mu je izpolniti Očetovo voljo. Ta pa v najtežjih trenutkih niti njemu ni razumljiva. V smrtni grozi zato prosi, naj gre kelih trpljenja mimo. A vendar to sprejme. Zdi se mi, da smo na Božjo voljo kot vodilo popolnoma pozabili; vse mora teči po naše. Bog si našega življenja ni zamislil tako. Skozi vse preizkušnje, ki nam jih pošilja, želi, da bi postali bolj njegovi. (po: E. Mozetič)

33. nedelja med letom

Jezus je bil kralj, vendar ne v političnem ali posvetnem smislu, kot so si takrat predstavljali Judje (pričakovali so Mesija, ki bo osvobodil narod izpod rimskega jarma). Njegovo kraljestvo je popolnoma drugačne narave.
1. Jezus kot Mesijanski kralj
V Stari zavezi je bilo napovedano, da bo prišel kralj iz Davidove hiše (npr. 2 Sam 7). Evangeliji jasno pokažejo, da je Jezus ta obljubljeni kralj, a njegov prestol ni vojaški, ampak Božje kraljestvo.
2. Njegovo kraljestvo »ni od tega sveta«
Sam Jezus je Ponciju Pilatu rekel: »Moje kraljestvo ni od tega sveta« (Jn 18,36). To pomeni, da njegovo kraljestvo ne temelji na orožju, sili ali politiki, ampak na resnici, ljubezni in usmiljenju.
3. Kralj, ki služi
Jezus obrne logiko vladanja: pravi, da je največji tisti, ki služi (Mr 10,43–45).
Umije učencem noge in pokaže, da je prava kraljevska moč v ponižnosti in darovanju sebe.
4. Kralj na križu
Namesto da bi sedel na zlatem prestolu, je bil povzdignjen na križ. Tam je paradoksalno »okronan« s trnovo krono. Prav križ razkrije, da je njegova kraljevska moč ljubezen, ki gre do konca.
5. Večni kralj
Cerkev ga zato časti kot »Kralja vesoljstva«.
To pomeni, da ima Jezus v končni resničnosti najvišjo oblast nad vsem stvarstvom, vendar kot kralj, ki vlada z nežno, a neomajno ljubeznijo. (po: A.I.)

Molitev za spoštovanje življenja:
Gospod Jezus Kristus, vsako človeško življenje prihaja od Tebe. Pomagaj nam, da bomo Tvoj dar življenja vedno spoštovali in varovali. V Tvojih najmanjših bratih in sestrah, še posebej v nerojenih in bolnih, revnih in žalostnih, starejših in umirajočih, hočemo prepoznati Tebe. Daj nam milost ljubezni do bližnjega, sočutja do nemočnih in trpečih, da jim bomo vedno pomagali. Tako bomo izpolnili Tvojo voljo. Daj nam poguma in moči, da se bomo vztrajno zavzemali za Tvoj dar življenja in tako gradili Tvoje kraljestvo. Amen.
Marija, pomoč kristjanov , sveti Jožef, steber družin – prosita za nas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

ZAHVALNA NEDELJA, 9. november
Potem pa imamo zahvalne nedelje še na podružnicah:
V cerkvi Sv. Mateja v Šmatevžu v nedeljo, 23. novembra

Pozor! To nedeljo v župnijski cerkvi ne bo druge sv. maše!
V Šentrupertu pa je bila sv. maša že ta mesec, to je bili 1.11. zato bomo imeli v imenu cerkve Sv. Ruperta kar v župnijski cerkvi 30. novembra, na prvo adventno nedeljo.

Napoved: birmanski kandidati se nam bodo predstavili v cerkvi v nedeljo, 30. novembra ob 10. uri, prvoobhajilni pa 7. decembra ob 10. uri.
Se z njimi veselimo, jih spremljamo in zanje molimo!

Teden Karitas—23 do 30. 11., nedelja Karitas –30. 11.

V Sloveniji bo od ponedeljka, 24. novembra, do nedelje, 30. novembra 2025, potekal Teden Karitas, ki bo letos potekal pod geslom Na poti upanja. Dogodki tedna bodo poudarili delo mreže Karitas, izkazali zahvalo prostovoljcem ter opozorili na stiske posameznikov in družin.
Geslo letošnjega Tedna Karitas Na poti upanja opozarja, da lahko že majhna gesta ali bližina drugemu človeku prinese upanje in oporo, predvsem pa krepi zaupanje v dobro in solidarnost v družbi

Osrednji dogodek Tedna Karitas bo 35. dobrodelni koncert Klic dobrote, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20. uri v dvorani Golovec v Celju. Koncert pripravljajo v sodelovanju z RTV Slovenija in Radiem Ognjišče, z neposrednim prenosom pa bo dostopen na TV Slovenija, Prvem programu Radia Slovenija in Radiu Ognjišče. Zbrana sredstva bodo namenjena družinam v stiski. Vabljeni na koncert.

Prihodnjo nedeljo bo pri mašah darovanje za Karitas. Po tej nedelji pa boste naprošeni tudi za pridelke za Karitas. Bodimo velikodušni.

MAŠNI NAMENI

NED. – 23.11.
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Klemen I., papež, muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožefa in Frančiško Rožič, Župlove (v Šmatevžu)
Zahvalna pesem
Začetek tedna Karitas

PON. – 24.11.
Andrej Dung-Lac, in drugi vietnam. muč.
17.00 za +Marijo Rojnik

TOR. – 25.11.
Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka
17.00 za zdravje v družinah Orehov, Novak, Petrič in za mir na svetu
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 26.11.
Obletnica posvetitve celjske stolnice
17.00 za +strice in tete (R.)

ČET. – 27.11.
Modest in Virgil, škofa
17.00 za +Hedviko Urh

PET. – 28.11.
Elijan, mučenec
17.00 za +Greto in Stankota Lazar in starše Vitanc

SOB. – 29.11.
Filomen, mučenec
17.00 za +Andreja Urankarja (god)

NED. – 30.11.
1. adventna nedelja
Andrej, apostol
sklep tedna Karitas
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Rudolfa Zadobovška –oblet.
Družinska maša s predstavitvijo birmancev
Zahvalna pesem /po namenu c. sv. Ruperta
Pri obeh sv. mašah darovanje za Karitas

V tem tednu:
23. 11. 2025 – Dekanijska revija cerkv. pevskih zborov ob 15. uri v Žalcu

Karitas vabi na izdelovanje adventnih venčkov v četrtek od 16. ure naprej in soboto od 14. ure naprej. Sodelujte vsi, ki imate za to smisel —tudi mladi!

Dežurni ministranti: Maša Cijan, Julija Jelen, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Mojca Strožer II. birmanska kandidata
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.« Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo in bodo govorili v mojem imenu: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.« (Lk 21,6–9)

BESEDA O BESEDI

NE PUSTITE SE ZAVESTI – OSTANITE STANOVITNI Jn 2,13–22

Današnji evangeljski odlomek  vsebuje prvi del Jezusovega govora o poslednjih časih. Jezus ga je izrekel med tem, ko je bil pred jeruzalemskim templjem in je izhajal iz izrazov občudovanja ljudstva glede lepote svetišča in njegove okrasitve. Lahko si predstavljamo učinek besed na Jezusove učence! Toda on ne želi žaliti templja, ampak njim in tudi nam danes dati razumeti, da človeške zgradbe, četudi najbolj svete, minejo in zato ne smemo vanje polagati naše gotovosti. Za koliko domnevnih gotovosti v našem življenju smo mislili, da so dokončne, a so se potem pokazale kot minljive! Po drugi strani pa, za koliko problemov se nam je zdelo, da nimajo izhoda, a smo jih le prerasli!
Jezus ve, da je vedno kdo, ki izkorišča človekovo potrebo po gotovosti. In doda, naj se ne pustimo prestrašiti in zmesti ob vojnah, revolucijah in naravnih nesrečah, saj tudi to je del resničnosti tega sveta. Zgodovina Cerkve je polna primerov ljudi, ki so z vedrino pretrpeli strašne muke in trpljenje, saj so se zavedali, da smo trdno v Božjih rokah. On je zvest in skrben Oče, ki nikoli ne zapusti svojih otrok. Bog nas nikoli ne zapusti! To gotovost nosimo v srcu.
Ostati trdni v Gospodu, hoditi v upanju, delati za izgradnjo boljšega sveta, navkljub težavam in žalostnim dogodkom, ki zaznamujejo tako osebno kot družbeno upanje, je to, kar resnično velja, in to je krščanska skupnost poklicana početi, da bi šla naproti ‘Gospodovemu dnevu’.
Bog je tisti, ki vodi našo zgodovino in ki pozna poslednji cilj stvari in dogodkov. Pod Gospodovim usmiljenim pogledom se odvija zgodovina s svojim negotovim tokom ter s svojim prepletanjem dobrega in zla. Toda vse to, kar se zgodi, je ohranjeno v njem. Naše življenje se ne more izgubiti, saj je v njegovih rokah. (po: E. Mozetič)

33. nedelja med letom

Molitev za spoštovanje življenja:

Gospod Jezus Kristus, vsako človeško življenje prihaja od Tebe. Pomagaj nam, da bomo Tvoj dar življenja vedno spoštovali in varovali. V Tvojih najmanjših bratih in sestrah, še posebej v nerojenih in bolnih, revnih in žalostnih, starejših in umirajočih, hočemo prepoznati Tebe. Daj nam milost ljubezni do bližnjega, sočutja do nemočnih in trpečih, da jim bomo vedno pomagali. Tako bomo izpolnili Tvojo voljo. Daj nam poguma in moči, da se bomo vztrajno zavzemali za Tvoj dar življenja in tako gradili Tvoje kraljestvo. Amen.

Marija, pomoč kristjanov – prosi za nas.
Sveti Jožef, steber družin – prosi za nas.

Prošnja, ki jo uvrstimo med prošnje za vse potrebe
Gospod Jezus, ki si prišel, da bi imeli življenje v polnosti, prosimo Te, razsvetli vse ljudi, da bomo ljubili tvoj dar življenja od spočetja do naravne smrti.

Dragi bratje in sestre v Kristusu!

Na nedeljo, ko se Bogu zahvaljujemo za darove, ki nam jih naklanja, se tokrat še posebej zahvalimo za dar življenja. Povabljeni smo k molitvi in postu, da bi Bog vsem ljudem razodel svetost in vrednost življenja. Naj nas Bog razsvetli, da bomo branili dostojanstvo vsakega življenja. Razodel se nam je kot izvor in gospodar življenja. Človek se ne more postavljati v vlogo razsodnika, katero življenje je vredno živeti. Prosimo ga, da bi lahko tudi po naših rokah, besedah in odločitvah negoval življenje naših bratov in sester. Naj bo tudi naš glas slišen na mestu odločanja, ki nam je dan 23. novembra na referendumu, kjer bomo lahko izrazili nestrinjanje s predlogom zakona o usmrtitvi trpečih.
Celje, 6. 11. 2025

Vaš škof Maksimilijan

Prosim vas, da se 23. novembra 2025, udeležite referenduma in glasujete PROTI zakonu, PROTI uvajanju kulture smrti v Sloveniji. To je naša krščanska dolžnost in človeška odgovornost do najšibkejših in do prihodnjih rodov.

Z molitvijo za vse vas, + msgr. Stanislav Zore, nadškof

Sveto leto 2025

Natančnejši program

ZAHVALNA NEDELJA, 9. november

Potem pa imamo zahvalne nedelje še na podružnicah:
V cerkvi Sv. Krištofa v Grajski vasi v nedeljo, 16. novembra ob 10.00 uri
V cerkvi Sv. Mateja v Šmatevžu v nedeljo, 23. novembra

Pozor! Ti dve nedelji v župnijski cerkvi ne bo druge sv. maše!
V Šentrupertu pa je bila sv. maša že ta mesec, to je bili 1.11. zato bomo imeli v imenu cerkve Sv. Ruperta kar v župnijski cerkvi 30. novembra, na prvo adventno nedeljo.

Napoved: birmanski kandidati se nam bodo predstavili v cerkvi v nedeljo, 30. novembra ob 10. uri, prvoobhajilni pa 7. decembra ob 10. uri.
Se z njimi veselimo, jih spremljamo in zanje molimo!

Novembrska namenska nabirka za škofijske namene.
Iz več tehtnih razlogov je prišlo do odločitve, da se za potrebe škofije uredijo prostori v stolnem župnišču. Tako bosta škof in stolni župnik stanovala in delovala pod isto streho. To bo tudi najbolj ekonomično. Zato je to zadeva vseh članov škofije—tudi nas. Zato bo to nedeljo pri obeh sv. mašah darovanje v ta namen. Bodimo velikodušni.

23. 11. 2025 – NEDELJA KRISTUSA KRALJA VESOLJSTVA DEKANIJSKA REVIJA ŽUPNIJSKIH PEVSKIH ZBOROV ŽALEC, 15.00 VABLJENI!

Odnos med živimi in rajnimi je lahko le odnos ljubezni in upanja,
molitve in izmenjave duhovnih dobrin.
(Bogdan Dolenc)

MAŠNI NAMENI

NED. – 16.11.
33. ned. med letom
Marjeta Škot., kraljica
Svetovni dan ubogih
Začetek tedna zaporov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo in Karla Tekavc (v Grajski vasi)
Zahvalna pesem
Pri obeh mašah darovanje za škofijo

PON. – 17.11.
Elizabeta Ogrska, red.
17.00 za +Antona Jelena –oblet.

TOR. – 18.11.
Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
17.00 za +Zofijo Rančigaj, vse Stepišnikove
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 19.11.
Neža Asiška, redovnica
17.00 za +Anico Košenina –oblet.

ČET. – 20.11.
Edmund, kralj
17.00 za vse verne rajne

PET. – 21.11.
Darovanje D. Marije
17.00 za +starše Škoberne

SOB. – 22.11.
Cecilija, devica, muč., zavetnica cerkv. glasbe
11.00 zporoka Janeza in Cvetke Ramšak
17.00 za +Jožico Zupan in vse Drčeve

NED. – 23.11.
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Klemen I., papež, muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožefa in Frančiško Rožič, Župlove (v Šmatevžu)
Zahvalna pesem
Začetek tedna Karitas

V tem tednu:
Seja ŽPS bo ta ponedeljek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vabljeni vsi člani!

Sestanek sodelavcev Karitas bo v sredo ob 17.45 uri v Domu s. Vabljeni!

Dežurni ministranti: Ažbe Mandelc, Jakob Šram, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Mija Štrajhar; II. V šmatevž: Neža Novak, ………..
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Našel je /Jezus/ v templju prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce, ki so tam sedeli. Naredil je iz vrvi bič in vse izgnal iz templja, ovce in vole; menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa je rekel: »Spravite to proč, iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« In spomnili so se njegovi učenci, da je pzisano: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« (Jn 2,14–17)

BESEDA O BESEDI

HVALEŽNOST JE POT DO PRAVEGA VESELJA Jn 2,13–22

Jezus vsak dan stopa k nam, da nam govori o veselju, o življenju, o svobodi, o čudoviti Božji ljubezni, o življenju kot daru. Veselje je znamenje ljubezni!
Od kod izvira veselje? Mislim, da veselje izvira iz hvaležnosti. Če se zavedamo, kaj vse nam je podarjeno, potem se lahko veselimo darovalca, če ta misel zmanjka, ni veselja. Lahko bi rekli, da je zahvalna nedelja temelj našega veselja. Če v nas ni zavesti, da nam je vse podarjeno, da nas Bog dobesedno razvaja z darovi, potem je v nas tema, praznina, dolgčas.
Vse je dar in iz tega izvira svobodno veselje in hvaležnost. Življenje lahko razumemo kot dar na treh ravneh: na telesni, duševni in na duhovni.
Vse je dar na telesni ravni. Bog želi, da se veselimo tega, kar smo telesno. Da čutimo lepoto, ki jo zaznavamo s svojimi čuti: vid, sluh, okus in tip. Jezus sam se je veselil življenja, občudoval naravo in jo doživljal scela. Vse nam je podarjeno in vse smo povabljeni podarjati – služiti, ne pa se napihovati in postavljati nad druge.
Vse je dar na ravni našega doživljanja. Jezus je polno doživljal svoj notranji svet: se veselil in jokal. Bog nam podarja svet slikovitega doživljanja: veselja in žalosti, hvaležnosti in jeze, navdušenja in obupovanja, ljubezni in sovraštva, sočutja in prezira. Bog želi, da vanj vstopamo svobodno, se med njim svobodno sprehajamo in svobodno odločamo za dobro.
Vse je dar na ravni mišljenja. Jezus nas vabi, da odprto razmišljamo. S svojim naukom pogosto ne daje direktnih odgovorov, ampak nas vabi na pot razmišljanja. Odpira nam pogled, vabi nas k ustvarjalnemu razmišljanju in želi, da se, kot rečeno, svobodno odločamo za dobro.
Danes je zahvalna nedelja. Vabim vas, da se Bogu iz srca zahvalimo, da verjame v nas kot svoje otroke, da nam daje sebe in svet v roke, da svobodno z vsem upravljamo. Vadimo se v svobodi in hvaležnosti! (po: E. Mozetič)

ZAHVALNA NEDELJA

Gospod Bog, od tebe prihaja vsak dober dar,
vlij v naša srca hvaležnost za vse, kar nam ti sam daješ
in kar nam poklanjaš po dobroti ljudi.
Daj, da se bomo bolj zavedali tvoje dobrote,
ki prihaja k nam po plemenitih ljudeh in po stvareh,
ki jih moremo imeti in uporabljati.
Naj še bolj cenimo tvoje darove.
Pomagaj nam, da svoje hvaležnosti ne bomo kazali le z besedami,
ampak tudi s tem, da bomo pomagali ljudem, ki so v kakršnihkoli težavah. Tako bomo dobrotljivo stali ob strani tistim, ki so v potrebi, ter s svojo bližino opogumljali tiste,ki so potrti in žalostni. (B. Rustja, Zgodbo ti povem)

Zahvala je najboljša prošnja. Modri Tomáš Špidlík je zapisal: »V Stari zavezi je veliko prošenj, pa tudi veliko zahvalnih pesnitev. Te zahvale imajo poseben značaj. Hebrejski jezik namreč nima posebnega izraza, ki bi ustrezal besedi hvala, kot jo uporabljamo mi. Zato so se darovalcu zahvaljevali tako, da so ga hvalili, blagoslavljali, poveličevali: Blagoslovljen si ti, Gospod … Bog, bodi hvaljen … Moja duša poveličuje Gospoda … Potem pa so dodali: Ker si nas rešil iz rok sovražnikov …, ker si nam dal zemljo …, ker nas kljub našim grehom nisi zavrgel.« Učitelji duhovnega življenja tako priporočajo, da se v svojih molitvah najprej zahvalimo Bogu za prejete darove, nato pa ga prosimo za tisto, kar želimo. (S. Čuk)

VSAKDANJA ZAHVALA

Gospod, zahvaljujemo se ti za kruh na mizi, ki nam ga daješ vsak dan,
za hrano in pijačo, za obleko in stanovanje.
Zahvaljujemo se ti za luč naših oči, za zrak, ki ga dihamo, za glas,
s katerim govorimo, za sonce in dež ob svojem času.
Zahvaljujemo se ti za simpatijo in naklonjenost ljudi okoli nas,
za zvestobo naših prijateljev, za velikodušnost tistih, ki nam odpuščajo.
Zahvaljujemo se ti za smeh otrok, za razumevanje starejših,
za zadovoljstvo pri našem delu, za tvojo bližino vse naše dni.
(po: H. Oosterhuis)

Zahvala: Hvala Bogu za vse darove njegove dobrote!

Hvala pa tudi za vse dobro ljudem-dobrotnikom naše župnije, naših cerkva, pa tudi župnišča – oziroma župnika! Bog vam povrni!

župnik

Sveto leto 2025

Natančnejši program

ZAHVALNA NEDELJA, 9. november

Ta dan je posebna zahvala Bogu z zahvalno pesmijo na koncu sv. maše v župnijski cerkvi na Gomilskem.

Potem pa imamo zahvalne nedelje na podružnicah:
V cerkvi Sv. Krištofa v Grajski vasi v nedeljo, 16. novembra ob 10.00 uri
V cerkvi Sv. Mateja v Šmatevžu v nedeljo, 23. novembra
Pozor! Ti dve nedelji v župnijski cerkvi ne bo druge sv. maše!
V Šentrupertu pa je bila sv. maša že ta mesec, to je bili 1.11. zato bomo imeli v imenu cerkve Sv. Ruperta kar v župnijski cerkvi 30. novembra, na prvo adventno nedeljo.

Napoved: birmanski kandidati se nam bodo predstavili v cerkvi v nedeljo, 30. novembra ob 10. uri, prvoobhajilni pa 7. decembra ob 10. uri.
Se z njimi veselimo, jih spremljamo in zanje molimo!

Novembrska namenska nabirka za škofijske namene.
Vsako leto imamo v naši škofiji nabirko s katero pomagamo pri kateri pereči finančni potrebi škofije ali župnije v škofiji. Letos gre za zelo pomembno zadevo celotne celjske škofije. Škofija deluje v najetih prostorih, za katere je treba plačevati najemnine, ki niso majhne. Povrhu vsega pa je tudi lokacija oddaljena od stolnice, kar je nenavadno in nepraktično. Zato je prišlo do odločitve, da se za potrebe škofije uredijo prostori v stolnem župnišču. Tako bosta škof in stolni župnik stanovala in delovala pod isto streho. To bo tudi najbolj ekonomično. Zato je to zadeva vseh članov škofije—tudi nas. Zato bo prihodnjo nedeljo pri obeh sv. mašah darovanje v ta namen. Bodimo velikodušni.

MAŠNI NAMENI

NED. – 9.11.
Zahvalna nedelja
Posvetitev lateranske bazilike
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Jernejc
Po obeh sv. mašah zahvalna pesem

PON. – 10.11.
Leon Veliki, škof, cerveni učitelj
17.00 za +Andreja Kunsta –oblet. in vse Gregurjee

TOR. – 11.11.
Martin (Davorin), škof
17.00 za +starše Cirar
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 12.11.
Jozafat Kunčevič, škof, mučenec
17.00 za +Ivanko Lončar in vse Hacetove

ČET. – 13.11.
Stanislav Kostka, redovnik
17.00 za + Stanislavo in vse Podgorškove, Virantove in zeta Fredija

PET. – 14.11.
Nikolaj Tavelić, mučenec
17.00 za +Brankota Košenina –oblet

SOB. – 15.11.
Albert Veliki, škof in cerkveni učitelj
17.00 za +Ivana Arkota

NED. – 16.11.
33. ned. med letom
Marjeta Škot., kraljica
Svetovni dan ubogih
Začetek tedna zaporov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo in Karla Tekavc (v Grajski vasi)
Zahvalna pesem
Pri obeh mašah darovanje za škofijo

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se dobi ta ponedeljek ob 17.45 uri. Vabljeni.

Dežurni ministranti: Ana Vita Cvenk, Zoja Rožič K. ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle; II. V Grajski vasi: Tilen Hadolin, Mojca Strožer
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je rekel Jezus množicam: »Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, temveč vse to obudim poslednji dan. Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.« (Jn 6,37–40)

BESEDA O BESEDI

DA BI BILI DELEŽNI VEČNEGA ŽIVLJENJA Mt 5,1–12a

Celotno Jezusovo življenje je odgovor na Očetovo voljo. Hrani ga popolna zvestoba Očetu. Ko molimo, se učimo spolnjevati Očetovo voljo, ne pa da izsiljujemo, da on izpolni našo.
V Jezusovem življenju popolne pokorščine Očetu najdemo njegovega Duha. Prišel je, da bi nas povezal z Očetom. Vse, kar dela, služi temu namenu.
Jezus je namreč visoko nad pravili in nad paragrafi, kajti Očetova volja presega vsako človeško logiko.
Kako se dvigati nad logiko tega sveta, kako živeti za večnost? Vedno in povsod mora biti merilo Božja beseda, evangelij. V luči Božje besede, evangelija in Jezusovega delovanja moramo presojati vse. Mi sami po sebi in brez Boga nismo nič, Bog je vse in samo on je merilo dobrega. Posloviti se moramo od predstav, da je Bog tisti, ki določenih stvari ne počne. Sprejeti, da je velika verjetnost, da ne bomo sprejemljivi za druge, če bomo zvesti Božji logiki. Jezus je nazadnje izgubil skoraj vse prijatelje. Večina se je obrnila proti njemu. V odločilnih trenutkih se mu je v celoti postavila po robu prav shodnica, iz katere je izhajal. Paradoks resnice. Sprejeti, da pride vstajenje kronološko po Jezusovi smrti, kar hkrati pomeni, da pride vstajenje mrtvih stvari v našem življenju za umiranjem sebi in ne pred tem. Z drugimi besedami: tega, kdaj bo vstajenje, ne vemo, svojo smrt pa moramo sprejeti tisti dan, ko pride.
In kako lahko v svojem življenju postajamo deležni večnega življenja?
Vsak dan si moramo vzeti čas za molitev, pogosto moramo prositi za pomoč Svetega Duha, sprejeti moramo potrebo po spreobrnjenju – kesanju za svoje grehe, zaživeti moramo v sedanjem trenutku, sprejeti moramo vsakdanje umiranje, v vsem moramo iskati Božjo voljo in vselej moramo izbrati ljubezen. (po: E. Mozetič)

SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH

Praznovanje Spomina vseh vernih rajnih

02.11.2025 praznujemo spomin vseh vernih rajnih, vernih duš dan. Praznik je spomin na zveličane člane Cerkve, ki so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa. Temu kraju ali pravzaprav stanju pravimo vice.
Verni ljudje prosimo za svoje pokojne, ki so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa. To stanje nastopi takoj po smrti za tiste duše, ki imajo v sebi božje življenje posvečujoče milosti, pa še niso zadostile za grehe, ki so jih v življenju storile, ali pa jih teži krivda malih grehov. Kako dolgo traja očiščevanje v vicah pri posameznih dušah, tega ne moremo vedeti. Same si te duše ne morejo pomagati; čas zasluženja je bil zanje končan s trenutkom smrti. Pač pa jim moremo pomagati mi, ki spadamo še k ‘potujoči Cerkvi’. S svojo priprošnjo jim morejo pomagati tudi zveličani v nebesih. Temelj za to je tisto nadnaravno dejstvo, ki ga izraža člen apostolske vere: »Verujem v občestvo svetnikov.«
»Spominjamo se jih, ker so še vedno del našega občestva. Še vedno nas Kristusova ljubezen povezuje in nas nagovarja, da za njih darujemo svete maše, za njih molimo, za njih delamo dobra dela, da jih priporočamo Bogu in njegovi ljubezni kot to radi delamo za sebe, ko prosimo odpuščanja.»

Danes ob misli na tolike brate in sestre, ki so odšli, nam bo dobro delo gledati pokopališče in zreti navzgor ter ponavljati kot Job: »Jaz vem, da je moj Rešenik živ. To vidim sam, moje oči ga bodo zrle in nihče drug.« In to je moč, ki nam jo da upanje, torej ta zastonjski dar, ki je krepost upanja. Naj nam ga vsem da Gospod. (papež Frančišek)

Sveto leto 2025

Natančnejši program

Ti, Gospod, si naše upanje

Gospod, danes ti prinašamo vprašanja, ki nas mučijo,
žalost, ki se je ne moremo znebiti, smrt, ki nas spremlja in nas straši.
Bodi z nami v našem umiranju, Gospod!

Prinašamo ti upanje na tisto jutro novega dneva, dneva brez večera,
ki bo življenju dal večno vrednost in bo poln svetlobe in topline.
Bodi z nami v našem upanju, Gospod! (po: T. Laubach)

Za na grobove med prazniki bodo na voljo Karitasove sveče s pokrovčki, lesene sveče in zastavice.

ZAHVALNA NEDELJA bo prihodnja, 9. novembra.

Ta dan je posebna zahvala Bogu z zahvalno pesmijo na koncu sv. maše v župnijski cerkvi na Gomilskem.
Potem pa imamo zahvalne nedelje na podružnicah:
V cerkvi Sv. Krištofa v Grajski vasi v nedeljo, 16. novembra ob 10.00 uri
V cerkvi Sv. Mateja v Šmatevžu v nedeljo, 23. novembra
Pozor! Ti dve nedelji v župnijski cerkvi ne bo druge sv. maše
V Šentrupertu pa je bila sv. maša že ta mesec, to je bilo 1.11. zato bomo imeli v imenu cerkve Sv. Ruperta kar v župnijski cerkvi 30. novembra, na prvo adventno nedeljo.
Zahvalimo se Bogu, pa tudi ljudem, saj je v vsem letu toliko dolgov na račun opuščene hvaležnosti!

Napoved: birmanski kandidati se nam bodo predstavili v cerkvi v nedeljo, 30. novembra ob 10. uri, prvoobhajilni pa 7. decembra ob 10. uri.
Se z njimi veselimo, jih spremljamo in zanje molimo!

MAŠNI NAMENI

NED. – 2.11.
Spomin vseh vernih rajnih
Malahija, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karola Semprimožnika (god)

PON. – 3.11.
Viktorin Ptujski, škof, mučenec
17.00 za +Franca Dolinška

TOR. – 4.11.
Karel (Drago), Boromejski, škof
17.00 za +Ferdinanda Orožima, Jakovčeve
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 5.11.
Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Krstnika
17.00 za +Franca in Tomaža Lončar

ČET. – 6.11. prvi čet.
Mihael Rua, duhovnik redovnik
7.30 za + Slavkota Bogovića
Molitev za duhovne poklice

PET. – 7.11. prvi petek
Engelbert, škof
17.00 za +Matildo Vaš
Litanije Jezusovega srca, posvetitev

SOB. – 8.11. prva sob.
Vigor, škof
17.00 za +Jožeta Jagra
Litanije Matere Božje, posvetitev

NED. – 9.11.
Zahvalna nedelja
Posvetitev lateranske bazilike
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Jernejc
Po obeh sv. mašah zahvalna pesem

V tem tednu: bo prvi četrtek – molitev za duhovne poklice, prvi petek-slavljenje Božje ljubezni, prva sobota—posvetitev Brezmadežni. Vabljeni.

Verouk za 7r in birmance, ki prihajate v četrtek, bo ta teden v sredo.

Dežurni ministranti: Jan Griguljak Jakob Lončar, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Anka Trogar; II. Matic Basle, Brigita Stvarnik Novak
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hôtel dvigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govóril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 18,10–14)

BESEDA O BESEDI

JE TUDI V TEBI KAJ FARIZEJA? Lk 18,9–14

Farizejeva molitev se začne takole: »Bog, zahvaljujem se ti.« To je odličen začetek, saj je najboljša molitev hvaležnost in hvala. Vendar pa takoj vidimo razlog, za katerega se zahvaljuje: »da nisem kakor drugi ljudje«. In tudi razloži, zakaj: posti se dvakrat na teden, medtem ko se je bilo v tistem času obvezno postiti enkrat letno; daje desetino od vsega, kar ima, medtem ko je bila desetina predpisana samo za najpomembnejše pridelke. Skratka, baha se, ker po svojih najboljših močeh izpolnjuje podrobne zapovedi. Vendar pozabi največjo: ljubiti Boga in bližnjega. Ker je prepoln lastne gotovosti, lastne sposobnosti, da se drži zapovedi, lastnih zaslug in kreposti, osredotočen je le nase. Drama tega človeka je, da je brez ljubezni. Vendar pa tudi najboljše stvari brez ljubezni nič ne koristijo. In kakšen je rezultat brez ljubezni? Takšen, da na koncu človek, namesto da bi molil, hvali samega sebe. Gospoda ne prosi ničesar, saj ne čuti, da bi kaj potreboval ali bi bil dolžan, ampak da je upnik. Številne skupine, kristjani, katoličani gredo po tej poti.
In poleg tega, da pozabi na Boga, pozabi tudi na bližnjega, pravzaprav ga zaničuje: zanj nima cene, nima vrednosti. Ima se za boljšega od drugih. So »ostanki«, izmečki, od katerih se je treba distancirati. Kolikokrat vidimo, da se ta dinamika uresničuje v življenju in zgodovini! Kolikokrat tisti, ki je pred nami, kakor farizej pred cestninarjem, postavlja zidove, da bi povečal razdalje, da bi tako drugi postali še bolj zavrženi. Ali pa jih ima za zaostale in malovredne, zaničuje njihova izročila, izbriše njihove zgodbe, zasede področje, si prilasti dobrine. Koliko domnevnih vzvišenosti, ki se spreminjajo v zatiranja in izkoriščanja, tudi danes.
Lahko pogledamo tudi v svojo notranjost in vidimo, da je tudi za nas kdo manjvreden, primeren »za odpad«. Molimo, da bi prosili za milost, da se ne bi imeli za vzvišene, da ne bi postali cinični in posmehljivi. Prosimo Jezusa, naj nas ozdravi tega, da bi o drugih slabo govorili ali jih zaničevali. (po: E. Mozetič)

30. nedelja med letom – žegnanjska nedelja

Obletnica posvetitev cerkva

To je dan zahvale Bogu za naše štiri cerkve, za prednike, ki so jih zgradili in kvalitetno opremili, naslednje generacije pa dopolnjevale in vzdrževale. Prizanešeno jim je bilo tudi med vojnama in in v času po drugi svetovni vojni (na Kočevskem so jih preko petdeset porušili). Sedanji rod pa je poskrbel, da so vse obnovljene. Zato gre zahvala cerkvenim ključarjem, vsem dobrotnikom cerkva, … Velika zahvala tudi vsem, ki skrbite za urejenost in krašenje. Hvala vsem, ki doživljate cerkve kot svoj duhovni dom, dom Božjega ljudstva in radi prihajate domov, da so cerkve kraj molitve. Hvala!!!

V teh vrsticah se zamislimo v evangelij, ki se nam danes v cerkvi oznanja

Številne t.i. »nove oblike vernosti«, ki so danes v modi, pojmujejo odrešenje kot osebno pridobitev, ki jo pripisujejo meditativnim in prehranjevalnim tehnikam ali pa posebnim filozofskim spoznanjem. Krščanska vera pa odrešenje pojmuje kot zastonjski Božji dar v Kristusu, ki nedvomno zahteva osebni napor in izpolnjevanje zapovedi, toda bolj kot odgovor na milost, ne pa kot njen vzrok.
Preveč poenostavljeno bi bilo poistovetiti cestninarja s kristjani in farizeja s preostalimi. Tudi med kristjani nekateri pripadajo kategoriji farizejev in drugi skupini cestninarjev.
Nek kristjan se, na primer, obnaša kot farizej, ko sam od sebe postavi merila za dobro in slabo, na način, ki seveda natančno odgovarja tistemu, kar on počne. Mož ali družinski oče bo rekel: »Idealen mož, odličen družinski oče je tisti, ki se obnaša tako in tako …« in že potihoma opisuje samega sebe. Sveto pismo vse to imenuje samoopravičevanje. Toda ta, ki samega sebe opravičuje, ne bo nikoli izkusil, kaj pomeni, da mu je Bog naklonil, kakor cestninarju, da se je »vrnil domov opravičen«.
In cestninar nam svetuje preprost ter učinkovit način, kako stopiti pred Gospoda; potrebno je le reči: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!«. Čeprav kratka, ta molitev vsebuje vse. Bog in človek stojita drug pred drugim, Bog in človek, vsak s tistim, kar jima je najbolj lastno: človek s svojim grehom, Bog s svojim usmiljenjem. Molitev, ki je hkrati polna ponižnosti in zaupanja, a ki seže naravnost v Božje srce.  (po: R. Cantalamessa)

Sveto leto 2025

Natančnejši program

VSI SVETI, v soboto 1. novembra

Na praznik vseh svetih se spominjamo predvsem tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Morda so živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Božja milost. Ti so namreč znali z Božjo pomočjo tisto posvečenje, ki so ga pri krstu prejeli, v življenju ohranjati in izpolnjevati (prim. C 40). Praznik je tudi izraz vere Cerkve, da so poleg javno razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi drugi neimenovani možje in žene vseh časov.
Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8). To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih.
Cerkev je že od prvih časov dalje častila spomin svojih rajnih ter darovala priprošnje v njihovo korist, predvsem evharistično daritev, da bi potem, ko so bili očiščeni, mogli dospeti do blaženega gledanja Boga. Cerkev priporoča tudi miloščino, odpustke in spokorna dela v korist rajnim.

Za na grobove med prazniki bodo na voljo Karitasove sveče s pokrovčki, lesene sveče in zastavice.

MAŠNI NAMENI

NED. – 26.10.
30. ned. med letom, Žegnajska ned.
Demetrij Slunski, muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Petrovc –oblet.

PON. – 27.10.
Sabina Avilska, muč.
17.00 za +Marijo Grah

TOR. – 28.10.
Simon in Juda Tadej
17.00 za +Alfonza Tekavca –obl.
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 29.10.
Mihael Rua, duhovnik
17.00 za +Bernardo Jelen

ČET. – 30.10.
Mihael Rua, duhovnik redovnik
17.00 za +Jožefo Turnšek

PET. – 31.10.
Volbenk, škof
17.00 za +Natašo Kužner –oblet.

SOB. – 1.11.
VSI SVETI
Vigor, škof
7.30 za vse +Vovkove
14.00 za vse župljane – žive in rajne
Molitev za rajne na pokopališču
16.00 za vse +Karajeve (v Šentrupertu)
Molitev za rajne na pokopališču Šentrupert.
18.00 molitev rožnega venca za rajne, Gomilsko

NED. – 2.11.
Spomin vseh vernih rajnih
Malahija, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karola Semprimožnika (god)

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 17.45 uri. Vabljeni.

Dežurni ministranti: v počitnicah na 1 dan, na praznik in v nedeljo VSI
Bralci: v soboto in nedeljo: bodite na razpolago, ko boste pri maši
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas