Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa poméčejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Ste doumeli vse to?«Rekli so mu: »Smo.« (Mt 13,47–51)

BESEDA O BESEDI

DA BI BILI ODBRANI ZA NEBEŠKO VESELJE Mt 13,44–53

Nebeško kraljestvo, nam govori današnji evangelij, je kakor mreža, ki ne izbira, vse vabi v eno samo občestvo Božjih otrok. A vendar na koncu v nebeškem kraljestvu ni mogoče reči: vse, kar se je ujelo, je dobro. Tu ostaja merilo evangelija pretekle nedelje, ki govori o kraljestvu, ki je pšenica, ki je gorčica in kvas. V nebeško veselje bo Bog odbral le tiste, ki so svetu dajali življenje, ki so bili v hrano drugim; ki so dali drugim zavetje in varnost; ki so pomagali drugim rasti v dobrem.
In kako priti do Božjega kraljestva? Z iskanjem in žrtvijo. Res je, da je Božje kraljestvo ponujeno vsem; je dar, je milost, vendar ni na razpolago na srebrnem krožniku. Zahteva dinamičnost, saj gre za iskanje, hojo in prizadevanje. Drža iskanja je bistveni pogoj, da se nekaj najde. Potrebno je, da srce gori v želji za dosego dragocene dobrine, torej za Božje kraljestvo, navzoče po Jezusu. 
Tako smo brali, da se kmet in trgovec pred nepričakovanim odkritjem zavedata, da sta pred enkratno priložnostjo, ki je ne smeta izpustiti. Zato prodata vse, kar imata. Vrednotenje neprecenljive vrednosti zaklada vodi v odločitev, ki pa vsebuje tako žrtev ločitve od stvari in odpoved. Ko sta zaklad in biser odkrila – torej, ko smo našli Gospoda, je potrebno poskrbeti, da ne bo odkritje nerodovitno, ampak bomo zanj žrtvovali vse drugo. Ne gre za to, da zaničujemo ostalo, ampak da ga podvržemo Jezusu, ki ga postavimo na prvo mesto. 
Veselje evangelija je napolnilo srce in življenje tistih, ki so se srečali z Jezusom. Tisti, ki se mu pustijo rešiti, so osvobojeni greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rodi in ponovno rodi veselje. Danes smo tako spodbujeni zreti veselje kmeta in trgovca iz prilik. (po: E. Mozetič)

17. nedelja med letom – Krištofova

Danes obhajamo Krištofovo nedeljo, ko zbiramo darove za vozila naših misijonarjev po svetu. Z vozili misijonarji rešujejo življenja. Koliko ogroženih življenj rešijo s prevozom bolnikov, koliko ljudi se vzgaja, ker z vozili pripeljejo gradbeni material za šole, koliko ljudi prejme zdravila in hrano, ki jih pripeljejo z avtomobili, predvsem pa – in to je glavno – koliko ljudi prejme zakramente in Božje življenje, ker misijonarji s prevoznimi sredstvi dosežejo oddaljene kotičke sveta, ki jih peš ne bi mogli. Da, v misijonih je še vedno veliko krajev, ki so praktično odrezani od sveta. V mnogih misijonskih predelih sveta so cestne povezave narejene samo med večjimi kraji, vsa ostala pokrajina stepe, savane, tropskih gozdov ali puščave pa je praktično nedostopna in ljudje tam živijo še po tisočletnih izročilih. Naloga misijonarjev je, da ravno tem oddaljenim ljudem prinesejo veselo oznanilo Kristusa. Vse misijonsko delo je osredotočeno na Kristusa, saj je On središče naše vere in našega življenja.
Po svojim močeh z našim darom podprimo nakup prevoznih sredstev za misijonarje in vse ljudi, ki bodo deležni prevozov z njimi. Dobri Bog naj po priprošnji sv. Krištofa njih pa tudi nas vselej spremlja na naših poteh. (MSS in AK)

Po obeh mašah boste pri izhodu iz cerkve prejeli Krištovo nalepko in kartonček z molitvijo za srečno vožnjo in boste dali svoj dar za MIVO. Bog povrni! Potem bo sledila pokropitev vašega vozila—avta, motorja, kolesa, …

MOLITEV ZA SREČNO POT

Dobri Bog, bodi z nami na cestah tega življenja.
Obvaruj nas in vse udeležence v prometu
pred nevarnostmi in nesrečami.
Varuj nas pred nepazljivostjo, lahkomiselnostjo in hitenjem.
Na priprošnjo svetega Krištofa nas spremljaj,
da se z vseh poti vedno varno vrnemo domov.
Ko pa bomo na poslednji poti, nam daj doseči končni cilj pri tebi.

Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

SVETI KRIŠTOF – PROSI ZA NAS

Naslovljeno na vas

Odranci – cerkev

ŽUPNIJSKO ROMANJE bo to soboto, 1. avgusta.
Podali se bomo na skrajni vhod naše domovine v Prekmurje— v Odrance, župnijo Božjega služabnika Alojza Kozarja in Veliko Polano, župnijo Božjrega služabnika Danijela Halasa in se ustavili tudi v murskosoboški stolnici. Popoldne po kosilu se bomo zapeljali na razglerdno točko na Lendavskih goricah. Predviden prispevek za prevoz in kosilo bo ca 35 eur. Še je nekaj prostih mest. Prijavite svojo udeležbo čim prej župniku ali g. Simonu Brdniku.
Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri z Gomilskega pri Domu srečanj, vstopili pa boste lahko še na Rezani. V Grajski vasi pri Gasilskem domu in v Trnavi pred trgovino. Vrnili pa naj bi se do 19. ure.

Veselimo se romanja z vami!

V teh poletnem času se veliko potuje, pa je prav, da vsaj kratko pot namenimo Božji poti – romanju.

ROMANJA KRISTJANOV PRVIH STOLETIJ

Prvi kristjani so že v času preganjanja skrivaj obiskovali grobove mučencev, pa tudi tistih kristjanov, pokopanih v katakombah, ki so vero v Kristusa izpričevali s svetniškim življenjem. Na njihove grobove so se zatekali ob preizkušnjah, na njih molili in prosili pomoči, jih častili s prinašanjem cvetja, sveč in vencev, posipanjem dišav ipd.  Ko je rimski cesar Konstantin I. Veliki z Milanskim ediktom leta 313 kristjanom omogočil svobodno izpovedovanje vere,[2] so že kmalu zatem verniki pričeli javno obiskovati grobove mučencev in svetnikov. Množična romanja v Rim so se začela od 4. stoletja.
Skoraj istočasno so se romarji odpravili tudi proti vzhodu, v Sveto deželo in v kraje, opisane v Novi zavezi. Med najbolj pomembne romarje tistega časa sodi sv. Helena, Konstantinova mati, ki je Sveto deželo obiskala leta 326, dala zgraditi baziliko na Oljski gori.

MAŠNI NAMENI

NED. – 26.7. Krištofova
17. nedelja med letom
Ana in Joahim
Dan starih
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ano in Anko Šlander in vse Koprivove
Blagoslov vozil in voznikov, MIVA

PON. – 27.7.
Gorazd, Klemen in drugi uč. Cirila in Metoda
19.00 za dušno in telesno zdravje

TOR. – 28.7.
Viktor I., papež
19.00 za +Matildo Vaš
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 29.7.
Marta, Marija in Lazar, svetopisemske osebe
19.00 za žive in rajne sorodnike

ČET. – 30.7.
Rufin, mučenec
19.00 Bogu v čast in zahvalo

PET. – 31.7.
Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov
19.00 za +Sonjo Mandelc

SOB. – 1.8.
Alfonz Ligvorij, škof
7.00 Odhod romarjev
Sv. maša na romanu po namenu romarjev

NED. – 2.8.
18. nedelja med letom
Evzebij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Roka Terška

V tem tednu: romanje

Dežurni ministranti: Manca in Treza Glušič, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Elza Vasle; II. Barbara Cijan, Tilen Natek
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Še drugo priliko jim je povedal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.«In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umésila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.« (Mt 13,31–33)

BESEDA O BESEDI

NAJPREJ JE POTREBNO POČAKATI NA SADOVE Mt 13,24–43

Na spletu danes ni težko najti opisov in podobe ljuljke. Na eni od strani piše približno takole: Ljuljka je tako podobna pšenici, da jo v nekaterih področjih poimenujejo kot žito. Ljuljka in pšenica sta si izredno podobni, vse dokler ne zraste klas, potem pa se razlikujeta po:
– Pšenični klasi so tako težki, da celotno rastlino upognejo, medtem ko so klasi ljuljke lahki in ostanejo pokončni.
– Ko klasi dozorijo, se pri pšenici obarvajo zlato rjavo, pri ljuljki pa počrnijo.
– Ko ljuljka dozori, se zrna nagnejo proč od stebla, pri pšenici pa ostanejo tako, kot so rasla.
Opis ljuljke nam lahko pomaga razumeti, zakaj je potrebno počakati do žetve. Ko je ljuljka majhna je ni mogoče ločiti od pšenice, ko dobiva svojo končno podobo, pa je žetev pred vrati.
Ob tem in ob naslednjih dveh prispodobah sem pomislil, da je najbrž res pogosto težko ločiti dobro od slabega. Če pogledamo pšenico, vidimo, da je na začetku podobna ljuljki. No, zrna so nekoliko večja in lepša. Lahko bi rekli, da je mogoče prepoznati dobro že v kali. A to nam ovrže prilika o gorčičnem zrnu in o kvasu. Gorčično zrno ni ravno zgledno, kvas pa so glive, ki so na videz prav neugledne. V samem začetku torej zla ni lahko ločiti od dobrega.
Torej je potrebno čakati! Na kaj že? Na sadove! Jezus pravi na drugem mestu: Drevo se pozna po sadu. Tu pa se mi zastavi resno vprašanje. Kakšni pa naj bi bili naši sadovi? Da se ne oddaljimo od prilike, se vprašajmo, v čem je razlika med ljuljko in pšenico, med gorčico in kako drugo rastlino, med kvasom in drugimi glivami. Pšenica je hrana za ljudi, gorčično zrno daje zavetje, kvas pa omogoča, da je kruh dober, da je rahel, okusen. Sadovi naj bi torej bili tisti, po katerih se nekaj prepozna za dobro ali slabo. Če prinašajo sad, ki drugega nasiti, dajejo okus in varnost, potem so pravi. (po: E. Mozetič)

16. nedelja med letom

ORATORIJ GOMILSKO 2026 (13.—19. julij)

Na letošnjem oratoriju z naslovom »Živeti je lepo!« se je družilo 100 otrok in 38 animatorjev. Oratorij je potekal od ponedeljka do sobote, vsak dan pa smo otrokom nudili zajtrk in kosilo ter vmesne prigrizke (sadje, piškote, napolitanke …). V sredo smo se s tremi avtobusi odpravili na izlet. Odšli smo na Koroško, kjer smo raziskovali podzemlje Pece in obiskali cerkev svete Barbare v Prevaljah. V četrtek pa smo dan preživeli na športnem igrišču v Šmatevžu, kjer smo imeli piknik in vodne igre. Ohladili pa so nas tudi gasilci PGD Gomilsko. V goste smo povabili zunanje izvajalce, ki so za otroke pripravili delavnice (Mažorete Laško, Ribiška družina Celje, Zdravstveni dom Žalec in Vranske rožce), vmes pa smo veliko ustvarjali in se družili. Teden smo v soboto zaključili s sveto mašo in se zahvalili za srečen potek oratorija, ugodno vreme in za veliko lepih doživetij ter spoznanj.
Hvala staršem in vsem, ki ste darovali in ste nas cel teden pridno zalagali s hrano in pijačo. Med oratorijem nas je obiskala tudi televizijska ekipa Planet TV. Utrinke z njihovega obiska si lahko ogledate v prispevku na dan 17.7.

Naslovljeno na vas

Škofijska Karitas Celje pripravlja brezplačen počitniški program za otroke od 1. do 9. razreda v Škofijskem domu Vrbje, Župnijskem domu Liboje in pri sv. Ceciliji v Celju. Otroci III. triade vabljeni, da se priključijo kot pomočniki animatorjev. Program bodo izvajali v juliju, od ponedeljka do petka, od 7. do 16. ure. Več preberite na oglasni deski.

Prihodnjo nedeljo, 26. julija 2026, bomo obhajali Krištofovo nedeljo, dan blagoslova vozil in molitve za srečno vožnjo, hkrati pa tudi priložnost za solidarnost z misijonarji po svetu.

Krištofova nedelja je v Cerkvi na Slovenskem tradicionalno povezana z akcijo MIVA, misijonsko vozniško akcijo, s katero zbiramo darove za prevozna sredstva v misijonskih deželah. Ob blagoslovu avtomobilov, motorjev, koles, traktorjev in drugih vozil se vozniki zahvaljujemo za srečno prevožene poti ter prosimo za varnost na vseh naših poteh. Hkrati darujemo za vozila, ki jih misijonarji potrebujejo pri svojem vsakdanjem delu.

V številnih misijonskih krajih so vozila nujna za prevoz bolnikov, otrok v šolo, hrane, zdravil, gradbenega materiala in pastoralnih sodelavcev. Zato dar za MIVO ni le znamenje hvaležnosti, ampak tudi konkretna pomoč ljudem, ki v oddaljenih in težkih razmerah potrebujejo bližino, oskrbo in upanje.

Verniki in vsi ljudje dobre volje so vabljeni, da se ob letošnji Krištofovi nedelji pridružijo blagoslovu vozil in po svojih močeh podprejo akcijo MIVA. Vsak dar je lahko pomoč pri nakupu vozila, ki v misijonih omogoča oznanjevanje evangelija, dostop do zdravljenja, šolanja in osnovne človeške pomoči.
Srečno na vseh poteh in hvala za vsak dar.

ŽUPNIJSKO ROMANJE bo v soboto, 1. avgusta. Podali se bomo na skrajni vhod naše domovine v Prekmurje— v Odrance, župnijo Božjega služabnika Alojza Kozarja in Veliko Polano, župnijo Božjega služabnika Danijela Halasa in se ustavili tudi v murskosoboški stolnici. Predviden prispevek za prevoz in kosilo bo ca. 40 eur. Prijavite svojo udeležbo čim prej župniku ali g. Simonu Brdniku. Veselimo se romanja z vami!

MAŠNI NAMENI

NED. – 19.7.
16. nedelja med letom
Arsen Veliki, puščavnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Viktorja Jelena in vse Vovkove
(mladinsko-otroška maša)

PON. – 20.7.
Marjeta Antiohijska, mučenka
19.00 za +Hedviko Urh

TOR. – 21.7.
Danijel (Danilo), prerok
19.00 za +starše Korošec Tekavc
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 22.7.
Marija Magdalena
19.00 za +Marijo in vse Šmidove

ČET. – 23.7.
Brigita Švedska
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

PET. – 24.7.
Krištof, mučenec
19.00 za +Bernardo Jelen

SOB. – 25.7.
Jakob Starejši, apostol
19.00 za +Danijela Podgorška

NED. – 26.7. Krištofova
17. nedelja med letom
Ana in Joahim
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ano in Anko Šlander in vse Koprivove (v Grajski vasi)
Blagoslov vozil in voznikov, MIVA

V tem tednu:
V nedeljo bo Krištofova nedelja z misijonsko akcijo MIVA, blagoslovom vozil in sv. mašo v cerkvi sv. Krištofa v Grajski vasi

Dežurni ministranti: Ažbe Mandelc, Jakob Šram, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Anka Trogar; II. V Grajski vasi: dva iz Grajske vasi
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker niimelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stotérnega, drugo šestdesetérnega in spet drugo tridesetérnega. (Mt 13,3–8)

BESEDA O BESEDI

OBILNA SETEV, KI NAJ OBETA TUDI OBILNO ŽETEV Mt 13,1–23

Današnjo priliko lahko razumemo kot Jezusovo opozorilo in spodbudo. Jezus opozarja na nevarnosti, ki tičijo za vsakim vogalom in ki še tako obilno setev in dobro seme pogubijo. Na prvi pogled je prilika zelo logična in jasna.
Poglejmo na seme, ki je vsejano in začne kaliti. Spomladi pravzaprav najbrž ozeleni prej na plitvi zemlji in na skali kot na globoki zemlji. Plitva zemlja se hitreje osuši, sneg prej skopni in pogoji za prvo rast so ugodnejši. Tudi med trnjem ni slab prostor za prvo kaljenje. Zelene trave se najprej pojavijo med grmičevjem. Tam je zavetrje, svetlobe pa obilo. Tako je slika zelenja spomladi marsikje obrnjena na glavo. In zelenje, ki je prehitelo vse ostalo, se lahko po mili volji baha s svojega položaja. Kdo bi prepričal takšne kotičke, da so slabi? Kdo bi jih uspel prepričati, da preti huda nevarnost, ki bo vse uničila? Suša bo pobrala tisto, kar je pognalo na plitvi zemlji, listje bo zagrnilo podrast in jo zadušilo.
Mar ni tako tudi pri vzgoji otrok, mladih, pri oznanjevanju in opozarjanju na ovire, ki bodo nastopile? Na splošno naleti odločen oznanjevalec na hude ovire, če svari pred nevarnostmi. Običajna reakcija je: Zakaj pretiravaš, saj ni nič hudega. Otrok je samo malo bolj živ, ima veliko energije … Vse to ni nič takega. Ne smemo zatreti njegove ustvarjalnosti, živosti in živahnosti, veselja do življenja itd. Nedvomno je vse to res. A kje je prostor za opozorilo, da obstajajo znaki, ki govorijo o plitvi zemlji, ki jo bo prva pripeka spremenila v prah? Kje je prostor za svarjenje pred trnjem, ki prerašča dušo …, čist pogled, uperjen v višje ideale?
Nedvomno je res, da vsako pretiravanje lahko zatre otroka, pa naj bo v eno ali drugo smer. A pomembno je najti ravno pravo mero, s primernim spodbujanjem in opozarjanjem brez panike, a hkrati z jasnim pogledom na nevarnosti, ki prej ali slej pridejo. Na vseh poteh življenja je tako. Zavedati se moramo, da semena padajo na najrazličnejša tla. Realno je, da bodo nekatera vzklila, druga žal ne. Naj bo čim več takih, ki bodo zdrava in vzklila v zdrav sad. (po: E. Mozetič)

15. nedelja med letom

Prerok Izaija nam danes v prvem berilu poda zelo preprosto, a globoko podobo: dež in sneg padeta na zemljo, jo napojita in omogočita rast. Nihče ne pričakuje, da bo zemlja obrodila v istem trenutku, ko pade prva kaplja dežja. Potreben je čas, tiha rast in potrpežljivost. In prav tako je z Božjo besedo.
Živimo v času, ko si želimo hitrih rezultatov. Takojšen odgovor, takojšnja rešitev, takojšnja sprememba. Tudi v duhovnem življenju včasih mislimo: »Kolikokrat sem molil, pa se nič ne spremeni. Kolikokrat sem poslušal evangelij, pa sem še vedno isti.« Toda Bog deluje drugače kakor svet. Njegova beseda pogosto raste skrito, tiho, neopazno – kakor seme pod zemljo.
Kolikokrat človek šele po letih ugotovi, da ga je neki stavek iz Svetega pisma nosil skozi težko obdobje. Kolikokrat se šele pozneje pokaže, da je bila ena samcata dobra beseda ali molitev ali gesta ljubezni začetek nečesa velikega.
Bog danes vsakemu izmed nas pravi: »Moja beseda se ne vrača brez uspeha.« To pomeni, da Božja beseda ni le lepo besedilo ali tolažilna misel. Je beseda, ki ima moč. Spreminja človeka. Mehča trda srca. Dviga potrte. Vrača upanje.
Morda se danes kdo izmed nas počuti kot suha zemlja – utrujen, razočaran, brez notranje moči. Prav takšno zemljo Bog želi napojiti. Ne zahteva popolnosti. Potrebna je le odprtost srca. Dovolj je, da človek dopusti, da Božja beseda pade vanj kakor dež na zemljo.
In še nekaj pomembnega: tudi mi smo poklicani, da postajamo kakor dež za druge. Ena spodbudna beseda, obisk osamljenega človeka, potrpežljivost v družini, odpuščanje – vse to so majhne kaplje, po katerih Bog namaka svet.
Zato ne obupajmo nad dobrim. Ne recimo prehitro: »Nima smisla.« Če je nekaj posejano v Bogu, bo ob svojem času obrodilo sad. (AI in AK)

Molitev: Ko si ponudil svojo roko svetu, si jo ponudil tudi meni. Svojo roko si mi ponudil, ko si me izbral, da Ti ves pripadam z veliko ljubeznijo. Svojo roko si mi ponudil, in odtlej nisem več sam: Ti si moja opora, moje pribežališče in moja radost. Ponudil si mi svojo roko, in zdaj sem Tvoja, vdana vsemu, kar si Ti. Svojo roko si mi ponudil z odprto dlanjo, da me zmerom objameš s svojo ljubeznijo.

Naslovljeno na vas

Škofijska karitas Celje zbira pomoč za družino Bukovnik iz Solčave (najvišja kmetija v Sloveniji), ki ji je požar zaneten od strele, vzel vse. Sredstva je mogoče nakazati tudi na:
transakcijski račun SI56 0400 1004 6530 307, prejemnik: Škofijska karitas Celje, koda namena: OTHR, referenca s sklicem: SI00 29353, namen nakazila: POMOČ POŽAR – KMETIJA BUKOVNIK
Čeprav je letos neurje tudi nas zelo prizadelo, je prav da pomagamo tistim, ki so še mnogo več ali celo vse izgubili.
Za pomoč družini lahko prispevate tudi v nabiralnik Karitas v cerkvi.

Škofijska Karitas Celje pripravlja brezplačen počitniški program za otroke od 1. do 9. razreda v Škofijskem domu Vrbje, Župnijskem domu Liboje in pri sv. Ceciliji v Celju. Otroci III. triade vabljeni, da se priključijo kot pomočniki animatorjev. Program bodo izvajali v juliju, od ponedeljka do petka, od 7. do 16. ure. Več preberite na oglasni deski.

ORATORIJ GOMILSKO 2026 (13.—19. julij)

Ta teden bo v naši župniji še posebej veselo, saj se bo odvijal že 18. Oratorij z naslovom »Živeti je lepo!«.
Animatorji in otroci bomo veseli kakršne koli podpore, tako v finančni kot tudi v materialni obliki (sokovi, piškoti, sadje …).
Oratorijska sveta maša bo potekala v soboto, ob 16. uri. Vabljeni vsi starši in ostali župljani. Nabirka bo namenjena animatorjem.
Otroci in starši vabljeni tudi k nedeljski sveti maši, ob 10. uri, kjer bomo sodelovali animatorji s prepevanjem oratorijskih pesmi.

Bog blagoslovi letošnji oratorij!
Blagoslovi otroke in animatorje ter vse dobrotnike!

MAŠNI NAMENI

NED. – 12.7.
15. nedelja med letom
Mohor in Fortunat, mučenca
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Vero Kunst –oblet.

PON. – 13.7.
Henrik, kralj
19.00 za +Katarino Knez

TOR. – 14.7.
Bogdan, škof
19.00 za +Marijo Jernejc
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 15.7.
Bonaventura, šklof
19.00 za +Štefko Rančigaj

ČET. – 16.7.
Karmelska Mati Božja
19.00 za +Marijo Urankar

PET. – 17.7.
Hedvika, kraljica
19.00 za +Ivana (god) in Marijo Knez

SOB. – 18.7.
Friderik (Miroslav), šk.
16.00 Oratorijska sv. maša
19.00 za +Pavlo Polak in njene starše

NED. – 19.7.
16. nedelja med letom
Arsen Veliki, puščavnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Viktorja Jelena in vse Vovkove
(mladinsko-otroška maša)

V tem tednu:

Oratorij 2026 ves teden.

Napoved: Krištofova nedelja z misijonsko akcijo MIVA, blagoslovom vozil in sv. mašo v cerkvi sv. Krištofa v Grajski vasi bo v nedeljo, 26, julija.

Dežurni ministranti: Ana Vita Cvenk, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Mija Štrajhar, Jure Vasle; II. animatorja
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Jn 10,11–16

BESEDA O BESEDI

ČREDA SLOVANSKIH BRATOV CIRILA IN METODA Jn 10,11–16

Kot nam poroča evangelist Janez, je dobri pastir lahko samo tisti, ki posnema Jezusa v njegovi popolni predanosti ljudem, da bi jih vse rešil pred pogubnimi volkovi in jih popeljal na varno, kjer jim daje vse, kar potrebujejo, da bi imeli življenje v obilju. 
Volkovi zmeraj silijo v čredo in zato iščejo poti, kako bi lahko prišli do nje. So namreč silno prebrisani in napadalni. Imajo izostren čut za opazovanje, znajo se tudi skriti in potem udariti po čredi in jo uničiti. Dobri pastir mora zato vedno biti s svojimi ovcami, mora bdeti nad njimi, jim zagotavljati varnost in priskrbeti zdravo pašo. 
Sveta brata Ciril in Metod sta poiskala svojo čredo med slovanskimi ljudstvi v Panoniji. Ta čreda jima je bila nadvse ljuba in vredna, da ji posvetita vse, kar sta premogla: vero, modrost, pismenost in tudi trpljenje zaradi mnogih preganjanj in nevarnosti, ki so jima grozile od pastirjev v volčjih oblačilih, ki so nanju in na njuno čredo prežali tako s prestolov slovanstvu sovražnih vladarjev, kakor tudi pohuljenih in pritlehnih nemških škofov, ki niso oznanjali evangeljskih besed življenja o Kristusu, ampak zgolj posvetno besedo spletk za svoj prestiž pri tedanjih vladarjih. Cirila in Metoda so sovražili zaradi bližine ljudem z njuno blagodejno besedo, ki so jo hvaležno sprejemali za svojo. 
Evangelij namreč mora prevzeti jezik tistih, ki ga poslušajo ali berejo. Samo tako se lahko tudi njihov način mišljenja in delovanja poenoti s Kristusom. Prav zato je bila beseda svetih dobrih slovanskih pastirjev Cirila in Metoda ljudem domača in razumljiva.
Govorimo lahko samo o tistem, ki živi v našem srcu in je doma v našem umu. Domačnost s Kristusom v Božji besedi daje značilno noto panonskemu misijonarstvu svetih bratov. Kristus je po njiju govoril in oznanjal z vso svojo močjo, ker je bil po svoji Besedi z njima domačin. (po: E. Mozetič)

14. nedelja med letom – sv. Ciril in Metod

Brata svetniška, velikana vere,
čast in veselje vseh rodov slovanskih,
danes sta v slavi v družbi vseh svetnikov, Ciril in Metod.

Bratska ljubezen vaju je združila,
ko sta v samoti služila Modrosti,
v isti ljubezni šla sta med Slovane, Ciril in Metod.

Z lučjo nebeško sta jih razsvetlila:
Čehe, Slovake, Ruse, Bolgare, Makedonce,
Srbe, Hrvate in Slovence drage, Ciril in Metod.

Naj bo med nami vedno živa vera,
srčna omika in zavest krščanska,
to izprosita pri Vladarju večnem, Ciril in Metod.

Stvarnik človeštva in njegov Rešitelj,
večna Ljubezen, vir dobrote vsake,
naj te slavimo, kakor v tvoji slavi Ciril in Metod.

Kakšno hvalo naj dam vama, ki sta se toliko trudila za Kristusa v vzhodnih, zahodnih in severnih deželah, a nista iskala časnega in trohljivega, ampak večno in neskončno. Pač velika stebra sta bila Cerkvi, nebeška človeka in zemeljska angela. Blagoslovljen vajin jezik, s katerim sta nasejala duhovne besede v zveličanje brezštevilnemu narodu. Bogovdahnjeni dar sta od Boga prejela in mrak nevednosti povsod pregnala. Sveta in resnična pastirja, za svojo čredo neprenehoma vneto molita, trpljenje odženita, bed in skušnjav rešujta, razsvetlita jim srčne oči in um utrdita, da bi dostojno sledili vajinim stopinjam. (po: Brevir)

Slovencem ju je (ponovno) predstavil Anton Martin Slomšek
Zavest o bratih, ki sta delovala v 9. stoletju, je znova oživel škof Anton Martin Slomšek v 19. stoletju z ustanovitvijo bratovščine Sv. Cirila in Metoda in poudarjanjem, da na slovenskih tleh nimamo “njune cerkve”. Pozneje, leta 1923, so na to opozorili tudi na 5. katoliškem shodu in tako je v 20. stoletju nastala vrsta cerkva (v Sloveniji okrog 15), kapel in manjših kapelic sv. Cirila in Metoda.

Naslovljeno na vas

Škofijska karitas Celje zbira pomoč za družino Bukovnik iz Solčave (najvišja kmetija v Sloveniji), ki ji je požar zaneten od strele, vzel vse. Sredstva je mogoče nakazati tudi na: transakcijski račun: SI56 0400 1004 6530 307, prejemnik: Škofijska karitas Celje, koda namena: OTHR, referenca s sklicem: SI00 29353, namen nakazila: POMOČ POŽAR – KMETIJA BUKOVNIK
Čeprav je letos neurje tudi nas zelo prizadelo, je prav da pomagamo tistim, ki so še mnogo več ali celo vse izgubili.
Za pomoč družini lahko prispevate tudi v nabiralnik Karitas v cerkvi.

Škofijska Karitas Celje pripravlja brezplačen počitniški program za otroke od 1. do 9. razreda v Škofijskem domu Vrbje, Župnijskem domu Liboje in pri sv. Ceciliji v Celju. Otroci III. triade vabljeni, da se priključijo kot pomočniki animatorjev. Program bodo izvajali v juliju, od ponedeljka do petka, od 7. do 16. ure. Več preberite na oglasni deski.

ORATORIJ GOMILSKO 2026 (13.—19. julij)
Oratorij na Gomilskem bo potekal v tednu od 13. do 19. julija. Nanj se pripravlja blizu 40 animatorjev – študentov in dijakov, ki se želijo posvetiti otrokom še zlasti v času oratorija. Na različne načine pa boste še številni (posamezniki in ustanove) izpričali svojo dobroto do otrok z donacijami – denarnimi prispevki, živili, sladkimi dobrotami in drugimi materialnimi sredstvi. Prinašajte domače pridelke in izdelke. Če pa za to nameravate kupovati, pa prinesite rajši denar, ker bodo animatorji lahko bolj presodili kaj in koliko je treba nabaviti.
Seveda bo pa zelo dobrodošla molitvena podpora, da bi vse lepo in srečno potekalo in prispevalo k verski rasti in zorenju otrok, kakor tudi mladih. Geslo Oratorija 2026: ŽIVETI JE LEPO!

MAŠNI NAMENI

NED. – 5.7.
14. nedelja med letom
Ciril in Metod, sl. ap.
Nedelja Slovencev po svetu
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Štuseja –oblet. (v Šentrupertu)
15.00 sv. maša in molitev z romarji

PON. – 6.7.
Marija Goretti, muč
19.00 za +Veroniko Pinter

TOR. – 7.7.
Vilibald, škof
Božji služabnik Anton Vovk, nadškof
19.00 za +Jožefo Turnšek
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 8.7.
Prokopij, mučenec
19.00 za +Sonjo Mandelc

ČET. – 9.7.
Hadrijan III, papež
19.00 za +Frančiško Šram

PET. – 10.7.
Veronika opatinja
19.00 za +Regino Plaskan

SOB. – 11.7.
Benedikt, opat
19.00 za +Ivana Arkota

NED. – 12.7.
15. nedelja med letom
Mohor in Fortunat, mučenca
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Vero Kunst –oblet.

V tem tednu:

To nedeljo, 5. julija bo v naši cerkvi ob 15. uri sv. maša in molitev z mislijo na B. s. Izidorja Završnika (postulator p. Šinkovec z romarji). Vabljeni tudi mi!

Oratorij 2026: še zadnji teden priprav in pričakovanj. Če se je kdo šele sedaj odločil za teden prijetnih dni na oratoriju, naj se takoj prijavi.

Dežurni ministranti: Tjaž Basle, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Mojca Strožer, Magda Šalamon; II. Lara Natek, Neža Novak
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je moj učenec, resnično, povem vam, ne bo izgúbil svojega plačila.« (Mt 10,38–40.42)

BESEDA O BESEDI

ZAKAJ BI NAJ IMEL JEZUSA RAJŠI OD BLIŽNJIH? Mt 10,37–42

Mar ni nesmiselno, da Jezus v današnjem evangeljskem odlomku začenja z neke vrste razdorom, ko govori o tem, koga imamo rajši: očeta, mater, sina, hčer? Ta problematika je med nami pogosta tudi brez njegove »provokacije«. Spor med mladino in starši je zelo običajen. Kaj nam je treba še njegovega podžiganja? Kaj bi Jezus rad z vsem tem radikalizmom? Čemu ta ostrina? Zakaj bi Jezus ta spor med starši in mladino še poglabljal? V Cerkvi smo razvili do tega dve drži: prva, splošna je, da o tem raje ne govorimo, preslišimo in ostajamo v Stari zavezi: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji.« Nekateri pa vzamejo to delno zares, in sicer tako, da se s starši prepirajo in uveljavljajo svoj prav.
Nemir in spor pa je mogoče razumeti prav le v luči druge polovice današnjega evangeljskega odlomka, ki nosi naslov Plačilo. Jezus hoče svoje učence usmeriti v svet, ki jih presega, v svet onkraj. Slišali smo, naj bi Jezusovega učenca ne zanimalo nič drugega več kot Božje plačilo v nebesih.
Zdi se, da danes med kristjani sploh ni resnega razmisleka o večnosti, o Božjem plačilu. Da se o tem, kaj pride po smrti, sploh ne razmišlja. Vse hočemo imeti plačano ‘na roke’ in takoj. Korist mora biti takojšnja, kdo bo čakal na večno plačilo. Pa vendar je mogoče razmišljati globlje le, če sta Bog in večnost edino merilo vrednosti našega življenja. Le če sta merilo Bog in večnost, lahko razumemo, kaj pomeni priznati Jezusa pred ljudmi. In prav tako, le če sta merilo Bog in večnost, lahko razumemo, zakaj se je vredno spreti celo z domačimi.
Zakaj moramo torej imeti Jezusa rajši kot domače? Ker je resnica o življenju v Božjih rokah, ne v rokah staršev. Hoja za Jezusom je prava le, če je on edina resnica in edino vodilo. To pa ne pomeni, da na poti za njim ne potrebujemo pomoči, opore, usmeritve. Prav pri tem so starši svojim otrokom pomemben zgled in vodilo, a nikoli končno merilo. (po: E. Mozetič)

13. nedelja med letom

Ob letošnji 20-letnici celjske škofije, ustanovljene leta 2006, se poudarek ob jubileju ne ustavlja le pri prehojeni poti, temveč predvsem pri prihodnjih izzivih in znamenjih prenove.
V ospredju je vprašanje, kako Cerkev prilagoditi sodobnim razmeram, ob hkratnem ohranjanju bistva vere.

Med ključnimi izzivi celjske škofije izstopata staranje duhovnikov in upad števila vernikov, zaradi česar škofija že išče načine za preureditev župnijske mreže. Cilj je oblikovati skupnosti, ki bodo kljub manjšemu številu ostale »ognjišča duhovnega življenja«. Ob tem izpostavljajo tudi potrebo po spremembi miselnosti: »Prehod iz kulturnega krščanstva k osebni veri ne gre brez osebnih in strukturnih pretresov.« Podobno zahteven je premik iz tradicionalnega, hierarhičnega vodenja v bolj sodelovalni, timski model, ki zahteva večjo vključenost laikov.
Kljub zahtevnim razmeram pa v škofiji zaznavajo številne znake novega življenja. Povečuje se število dejavnih laikov, ki prevzemajo odgovornost v župnijah, nastajajo nove skupine mladih, družin ter molitvenih skupnosti. Posebej izstopajo pričevanja mladih o osebni veri ter porast katehumenov. Prav tako nove oblike evangelizacije – od slavljenj do družinske kateheze – nagovarjajo širši krog ljudi.
Kot poudarjajo v celjski škofiji, »Cerkev morda izgublja širino, pridobiva pa globino«, kar nakazuje preobrazbo v bolj osebno in zavestno vero prihodnjih generacij.

SE DOGAJA

Na sliki je škof Maksimilijan, ki s prstom kaže na slavoloku napisano: Izidor Završnik

Naš škof Maksimilijan je s sodelavci na Škofijskem ordinariatu te dni obiskal grob Božjega služabnika Izidorja Završnika v avstrijskem Gradcu, kjer so prižgali svečko in molili za beatifikacijo edinega kandidata celjske škofije.
Prejšnjo soboto, 20, junija, pa so na Gomilsko z dvema avtobusoma prišli romarji iz Celja-Sveti Duh in Šmarja pri Jelšah z istim namenom. Imeli so večernice: s petjem, litanijami Matere Božje in molitvijo so slavili Boga in prosili za beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Završnika.

Naslovljeno na vas

Škofijska karitas Celje zbira pomoč za družino Bukovnik iz Solčave (najvišja kmetija v Sloveniji), ki ji je požar zaneten od strele, vzel vse. Sredstva je mogoče nakazati tudi na: transakcijski račun SI56 0400 1004 6530 307, prejemnik: Škofijski karitas Celje, koda namena: OTHR, referenca s sklicem: SI00 29353, namen nakazila: POMOČ POŽAR – KMETIJA BUKOVNIK
Čeprav je letos neurje tudi nas zelo prizadelo, je prav da pomagamo tistim, ki so še mnogo več ali celo vse izgubili.

Škofijska Karitas Celje pripravlja brezplačen počitniški program za otroke od 1. do 9. razreda v Škofijskem domu Vrbje, Župnijskem domu Liboje in pri sv. Ceciliji v Celju. Otroci III. triade vabljeni, da se priključijo kot pomočniki animatorjev. Program bodo izvajali v juliju, od ponedeljka do petka, od 7. do 16. ure. Več preberite na oglasni deski.

ORATORIJ GOMILSKO 2026 (13.—19. julij)

Oratorij na Gomilskem bo potekal v tednu od 13. do 19. julija. Prijavnice bodo tudi letos v spletni obliki. Povezava do prijavnic je bila objavljena na Facebook strani Oratorija Gomilsko, 3. junija. Število mest je omejeno in ta se hitro polnijo, zato pohitite s prijavo. Prijavnico bo mogoče izpolniti tudi v fizični obliki. To dobite pri župniku in izpolnjeno njemu tudi oddate.

Geslo Oratorija 2026: ŽIVETI JE LEPO!

Procesije Sv. Rešnjega Telesa

Danes, na zadnjo nedeljo v juniju, zaključujemo letošnji krog procesij — in to v cerkvi sv. Krištofa v Grajski vasi ob 10.00 uri!
Bog povrni vsem, ki ste pripravljali vse potrebno in na njih sodelovali, še zlasti pevcem, ministrantom, nosilcem neba, ter vsem, ki ste poskrbeli za agape po slovesnosti, …!

MAŠNI NAMENI

NED. – 28.6.
13. nedelja med letom
Irenej, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Sandro Kolar in Jankota Peliha (v Grajski vasi)
Procesija Sv. Rešnjega telesa

PON. – 29.6.
Peter in Pavel, apost.
19.00 za +Miro Rakun in vse Trapove

TOR. – 30.6.
Prvi rimski mučenci
19.00 za +Marijo Jernejc
Sklep vrtnic
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 1.7.
Estera, svetopis. žena
19.00 za +Dragota Vovka –oblet.

ČET. – 2.7. prvi čet.
Ptujskogorska M.B.
19.00 za +Milana Košenina –oblet.
Molitev za duhovne poklice

PET. – 3.7. prvi petek
Tomaž, apostol
19.00 za +Marijo Orožim in vse Mlinarjeve
Litanije Jezusovega srca, posvetitev

SOB. – 4.7. prva sob.
Urh (Uroš), škof
19.00 za +Ivana –oblet. in Adelo Tekavc
Litanije MB, posvetitev

NED. – 5.7.
14. nedelja med letom
Ciril in Metod, slovanska apostola
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Štuseja –oblet. (v Šentrupertu)

V tem tednu: bo praznik prvakov apostolov Petra in Pavla. Bo pa tudi sklep vrtnic, nato pa prvi četrtek, petek in sobota. Lepo vabljeni!

Oratorij 2026: pohitite s prijavo!

Dežurni ministranti: Ela in Iva Juhart
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik. Matjaž Rožič; II. V Št.R.: Petra Basle, Tea Pogorevc
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl