Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. (Mr 1,16–18)

BESEDA O BESEDI

SREČANJE Z BOŽJO BESEDO NAS NAPOLNI Z VESELJEM Mr 1,14–20

Izraelsko ljudstvo je po izgnanstvu pogrešalo Besedo, bilo je lačno Božje besede. Tudi mi smo lačni te Besede, čeprav te lakote včasih sploh ne začutimo. Hrana se pogosto skriva že na dosegu roke – na knjižni polici, kjer se skriva Sveto pismo, pogosto v prahu časa, saj ga nismo uspeli odpreti.
Nedelja je dan za srečanje ljudstva z Gospodom. Dan tudi mojega srečanja z Gospodom: tako v besedi kot v evharistiji sami. ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’
Ko slišim Božjo besedo, kaj se zgodi v mojem srcu? Ali je pozorno na Božjo besedo? Dopustim, da se dotakne mojega srca ali pa stojim tam in gledam v strop ter razmišljam o drugih stvareh? Božja beseda pogosto pride v eno uho pri drugem pa gre ven in ne prispe do srca? Kaj osebno storim za samo pripravo, da bi ta Beseda prispela v moje srce?
Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas.
Na mestu je, da si na to nedeljo Božje besede izprašamo vest: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost namreč ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja.
Cerkev nas uči, da je Jezus navzoč v njegovi Besedi. Zato je tako zelo pomembno, da tekom dneva prebiramo Sveto pismo. Zakaj? Da bi se ga naučili na pamet? Ne! Da bi našli Jezusa, kajti Jezus je prav v njegovi Besedi, v njegovem evangeliju. Vsakič, ko berem evangelij, najdem Jezusa. Ta me lahko osebno nagovori, a le, če ga sprejmem odprtih ušes, odprtega srca. (po: E. Mozetič)

3. nedelja med letom -ned. Svetega pisma

Nekaj zanimivosti o Svetem pismu – zapisani Božji besedi

Sveto pismo (SP) je prevedeno v več kot 3380 jezikov. Prevodi so pomagali pri soustvarjanju narodnih jezikov. Tudi slovenščina se je začela razvijati z Dalmatinovim prevodom Biblije (1584).
Septuaginta je prvi grški prevod SP Stare zaveze (SZ), ki je nastal v 3. in 2. stol. pred. Kr., v egipčanskem mestu Aleksandrija. Prevod je dobil ime po sedemdesetih prevajalcih. Prevedli niso le hebrejskega (judovskega) svetopisemskega izročila, ki vsebuje 24 knjig, temveč tudi druga besedila, ki pa jih kot kanonična priznavamo le katoličani in pravoslavni.
Vulgata (lat. splošno razširjena, sprejeta) je latinski prevod SP z začetka 5. stoletja, v večini delo svetega Hieronima. Nastala je na pobudo papeža Damaza, da bi Cerkev imela zanesljiv in homogen latinski prevod. Leta 1546 jo je tridentinski koncil razglasil za avtentično. Zaradi napak pri prepisovanjih in razvoja tekstne kritike so Vulgato temeljito revidirali. 1979 je izšla Nova Vulgata, ki je nadomestila staro, saj je postala uradna verzija za rabo v latinskem bogoslužju in za dokumente Katoliške cerkve latinskega obreda.
Jurij Dalmatin velja za prvega slovenskega prevajalca Biblije. Njegov protestantski prevod SP je izšel leta 1548. Potrebnih je bilo več kot dvesto let, da je izšla katoliška izdaja SP, imenovana Japljeva Biblija, ki je izhajala med letoma 1783–1802. A prevod je pošel. SP je želel pripraviti škof Slomšek, ker pa so o tem razmišljali tudi predstavniki ljubljanske škofije, je Slomšek prevod prepustil njim. Tako je več prevajalcev pod mentorstvom škofa Wolfa izdalo t. i. Wolfovo Biblijo. Prevajali so po Vulgati in nemški Alliolijevi Bibliji, iz katere so povzeli tudi opombe. Prevod je izšel v šestih zvezkih (1856 – 1859). Stritar je izdal Novi zakon (1882), prevedel pa tudi nekatere knjige Stare zaveze. Za pesniško preoblikovano izdajo SP je poskrbel Simon Gregorčič. Poseben pomen ima Mariborski prevod SP (1959–1961), ki ga je pripravljal dr. Matija Slavič. Gre namreč za prvi prevod SZ knjig iz hebrejščine v slovenščino, medtem ko je celotna NZ prevedena iz grškega izvirnika. Prevod je vstopil v bogoslužno rabo. Leta 1974 je izšla še popravljena različica Mariborske izdaje, imenovana Ekumenska izdaja SP, saj so jo pripravljali katoličani in protestanti. Leta 1996 je izšel Standardni prevod SP, ki je dosledno preveden po izvirniku. (po: U. Flisar)

SVETOPISEMSKI MINIMARATON V NAŠI ŽUPNIJI
Izvedli smo ga pretekli petek, 19.januarja popoldne. Z branjem pri ambonu v župnijski cerkvi smo začeli ob 14.00 uri in brali do 22.00 ure
Sodelovalo je 30 bralcev. Vse v Božjo čast in naše odrešenje!

Naslovljeno na vas

VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE
Na prvem srečanju 18. januarja je bila tema DUHOVNIK IZIDOR ZAVRŠNIK IN NJEGOVA ROJSTNA IN KRSTNA ŽUPNIJA (Sv. Jurij ob Taboru) IN NJEGOVA DOMAČA ŽUPNIJA (Gomilsko). Gost—voditelj srečanja je bil g. dekan mag. Srečko Hren, ki je na Škofiji Celje pooblaščen za zadevo Božjega služabnika Izidorja Završnika. Zbrala se je kar solidna skupina, a je bilo za pričakovat i še precej več zainteresirani. Zvedeli smo marsikaj zanimivega in spodbudnega. Bil je nekakšen uvod v slovesnost 81 -obletnice smrti Izidorja Završnika, ki bo v škofijskem okviru na Gomilskem 10.3.2024.
Bo pa priložnost, da se še bolj potrudimo na naslednjih srečanjih in sicer 1.2., 22.2. in 7.3.

Teden molitve za edinost med kristjani – od 18. do 25.1.2024
Sklep bo na praznik spreobrnitve apostola Pavla. Pomenljivo! Pot k edinosti je tudi naše spreobrnjenje.

ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA IN JEGLIČEV DIJAŠKI DOM – LJUBLJANA vabita na Dan odprtih vrat v soboto, 27. 1. 2024, med 9. in 13. uro. Dobrodošli mladi, starši in vsi, ki vas zanima življenje v Zavodu sv. Stanislava. Udeležili se boste lahko pouka na gimnaziji, spoznali številne obšolske dejavnosti in spoznali tudi pestro življenje v dijaškem domu.

Verski tisk
Ima tudi v dobi elektronskih medijev svoje pomembno mesto v življenju kristjanov, saj nas seznanja z dogajanje v Cerkvi doma in po svetu, nas poučuje, spodbuja. Zato je prav, da ga naročamo, finančno podpiramo in radi beremo. Za pomoč pri naročanju cene za naročnine za to leto:
Tednik DRUŽINA = 169,00 eur, mesečnik OGNJIŠČE = 40,00 eur, dvomesečnik PRIJATELJ 16,00 eur, dvomesečnik MISIJONSKA OBZORJA = 9,00 eur, MOHORJEVA KNJIŽNA ZBIRKA = 57,00 eur.

Brez ljubezni opravljeno delonič ne koristi;
vse pa, kar storimo iz ljubezni, čeprav je še tako majhno
in omalovaževano, pa rodi obilen sad.
(Tomaž Kempčan)

MAŠNI NAMENI

NED – 21.1.
3. nedelja med letom
Nedelja Božje besede
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matjaža –obl. in vse Tiseljove

PON – 22.1.
Vincencij, diakon, muč.
17.00 za vse +Bognarjeve

TOR – 23.1.
Zaroka Marije in Jožefa
17.00 za +Stankota Lobnikarja –oblet. in vse Merzelove
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 24.1.
Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Marijo Juhart –oblet.

ČET – 25.1.
Spreobrnitev ap. Pavla
Sklep molitvene osmine
17.00 za +Frančiško Šram –30. dan (v Šentrupertu)

PET – 26.1.
Timotej in Tit, škofa
17.00 za +Roziko in Staneta Keblič

SOB – 27.1.
Angela Merici, devica, ustanoviteljica uršulink
17.00 za +Ani Kraner (po namenu 30. dne)

NED – 28.1.
4. Nedelja med letom
Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka (oblet., r. d.)

V tem tednu:

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri. Lepo vabljeni.

Sestanek za starše birmancev osmošolcev bo ta petek, 26,1. za starše devetošolcev pa prihodnjo sredo, 31.1., obakrat ob 17,45 uri v Domu srečanj. Če komu od staršev termin ne ustreza, naj se pridruži drugi skupini.

Mladinsko srečanje bo v soboto ob 18. uri, v Domu srečanj.

Dežurni ministranti: Karin Jelen, Neža Rožič K., vsi ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Anka Trogar; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Janez Krstnik spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glejte, Jagnje Božje!« Učenca sta slišala, kaj je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Učitelj, kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure.  (Jn 1,35–39)

BESEDA O BESEDI

KJE PA TI STANUJEŠ? Jn 1,35–42

Vedno se sprašujem, v čem je evangelij danes vesela in aktualna novica, v čem je lahko v Cerkvi gorečnost in vnema, žar, ki bi prepričal svet. Sprašujem se, kaj nam manjka, da gre svet mimo nas. Spomnim se pogovora z nekim duhovnikom pred leti. Sam sem ves zavzet govoril, da se tudi danes da s čim približati mladim. Zatrjeval sem, da smo z njimi lahko na igrišču, pri razvedrilu, v njihovem svetu. On pa je odkimaval in trdil, da je vsa področja že prevzela civilna družba in da Cerkvi ne ostane kaj dosti prostora za približevanje. Vztrajal sem pri svojem in tudi poskušal v prvih župnijah, kjer sem deloval, narediti vse, da bi se mladim približal in jim hkrati ponudil evangeljsko sporočilo. Vztrajal sem v iskanju. – Danes vidim stvari nekoliko drugače. Nujno je, da se mladim in svetu nasploh približamo tam, kjer so. Vendar velikokrat ugotavljam, da so načini približevanja, zgrešeni. V njih evangelij bledi, kar pa je bistveni znak naše napake. Vsi postajamo enako povprečni, zato Cerkev v očeh mnogih izgublja razlog za svoj obstoj. Jezus pravzaprav ne išče učenca, ampak učenca prideta k njemu. Sprašujem se, ali imata danes učenca kam stopiti. Kaj ju lahko prepriča? – Samo s pristnim pogledom na čistost, h kateri nas danes vabi apostol Pavel, in v bitki zanjo je mogoče doseči tudi drugi prostor pričevanja in privlačnosti Cerkve, to je dom. V nori tekmi, ki jo vodijo naše strasti, ki so potrgale povodce, se nihče več ne ustavi. Vsi trdimo, da se bomo ustavili, ko bo čas. Čas pa bo, ko bomo potešeni. In potešeni bomo, ko bomo …? Nikoli! Ker nočemo sprejeti realnosti življenja in odnosov, ker blodimo o svetu, kjer nas nič ne bo bolelo, skrbelo in utrujalo, kjer bomo s pravicami brez dolžnosti in odgovornosti itd. Tako vsi postajamo brezdomci. A dom je mogoče graditi le v realnem pogledu na odnose. Te je mogoče ustvarjati, če so ti naše temeljno poslanstvo, ne pa občasen hobi. In ko nas bodo ljudje vprašali: »Hej, kje pa ti stanuješ?« bodo ostali pri nas in povabili k nam še druge, če bodo videli naše domove, polne čiste ljubezni in miru. (po: E. Mozetič)

2. nedelja med letom -ned. verskega tiska

BITI JEZUSOV UČENEC = PREBIVATI Z NJIM

Večkrat se sprašujemo, kaj pomeni biti Jezusov učenec. Ne gre za to, da bi se naučili določenih resnic ali podatkov. Gre za to, da gremo k njemu in prebivamo pri njem. Na ta način ne sprejemamo predvsem tega, kar on ve in kar pove, ampak začnemo sprejemati to, kar on je. Ko začnemo prebivati pri njem, se začne skrivnostna izmenjava: mi prebivamo pri njem in smo deležni njegovega gostoljubja, obenem pa tudi on z Očetom prihaja k nam in prebivata v nas, kot pravi Janez v svojem evangeliju nekoliko kasneje: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem« (Jn 14,23). To vzajemno prebivanje omogoča ljubezen, ki jo je on nam izkazal do konca in ki jo mi izkazujemo njemu, ko se držimo njegove besede. Takoj pa, ko začnemo prebivati pri njem, se začne tudi naše poslanstvo. Ne moreš namreč bivati pri Jezusu, biti njegov gost, ne da bi te to gnalo k bratom in sestram, da bi tudi njim povedal, koga si spoznal in pri kom prebivaš.
Če bomo prebivali pri Jezusu, bomo morali tudi pripovedovati o njem; svojim bratom in sestram po krvi in svojim bratom in sestram po Bogu podobnosti. Bivanje z Jezusom je namreč tako obilno, tako prekipevajoče, da ga ne moremo zadržati zase. Bratje in sestre, ali pripovedujemo o Jezusu, ali govorimo o tem, koga smo našli? Če ne, potem morda še ne prebivamo pri njem. Vabi vsakega izmed nas. Se bomo odzvali ter ostali pri njem ali pa so naši koraki in odločitve zanj medli in neodločni? (po: S. Zore)

Verski tisk

Ima tudi v dobi elektronskih medijev svoje pomembno mesto v življenju kristjanov, saj nas seznanja z dogajanje v Cerkvi doma in po svetu, nas poučuje, spodbuja. Zato je prav, da ga naročamo, finančno podpiramo in radi beremo. Za pomoč pri naročanju cene za naročnine za to leto:
Tednik DRUŽINA = 169,00 eur, mesečnik OGNJIŠČE = 40,00 eur, dvomesečnik PRIJATELJ 16,00 eur, dvomesečnik MISIJONSKA OBZORJA = 9,00 eur,
MOHORJEVA KNJIŽNA ZBIRKA = 57,00 eur.

Naslovljeno na vas

VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE.

Za letos so v načrtu štiri srečanja in sicer 18.1., 1.2., 22.2. in 7.3. prvo srečanje bo zagotovo na objavljen termin, za ostale pa bo objavljeno, če bi bila nujna kakšna sprememba.
Na prvem srečanju 18. januarja bo tema DUHOVNIK IZIDOR ZAVRŠNIK IN NJEGOVA ROJSTNA IN KRSTNA ŽUPNIJA (Sv. Jurij ob Taboru) IN NJEGOVA DOMAČA ŽUPNIJA (Gomilsko). Gost—voditelj srečanja bo g. dekan mag. Srečko Hren, ki je na Škofiji Celje pooblaščen za zadevo Božjega služabnika Izidorja Završnika. Zanimivo bo tudi za mlade!

Dragi prijatelji Božje besede!

»Gospod preizkusil si me in me poznaš!« (Ps 139,1) je naslov letošnjega Svetopisemskega maratona, ki se bo odvijal od sobote, 20.1.2024 do četrtka, 25.1.2024.  Branje Svetega pisma bo potekalo preko spleta. Prosimo vas, da povabite župnijske skupine ali posamezne družine, da se prijavijo za branje. Seznam branja, v katerega se lahko vpišete (na 1-urni termin), se nahaja na povezavi: https://www.svetopisemskimaraton.si/branje/
Če imate še kakšno vprašanje, nam prosim pišite na: zbiranje@svetopismo.si  Vse dobro. 
V imenu ekipe Svetopisemskega maratona. s. Metka Kos

Teden molitve za edinost med kristjani – od 18. do 25.1.2024

Po papežu Frančišku vsebuje troje: »skupaj hoditi, skupaj moliti in skupaj sodelovati«. Letos obhajamo tudi ekumenski jubilej, saj bo 21. novembra 2024 minilo 60 let, odkar je 2. vatikanski koncil razglasil konstitucijo o Cerkvi.
MOLITEV: O Bog, ki si nas po svetih bratih Cirilu in Metodu poklical k edinosti vere, zedini vse kristjane v svoji sveti Cerkvi. Naj bomo v češčenju troedinega Boga vsi narodi na zemlji združeni, kakor so združeni Božji izvoljenci v nebesih. To te prosimo po zasluženju Jezusa Kristusa, po priprošnji prečiste Device Marije, sv. Cirila in Metoda, blaženega Antona Martina Slomška in vseh svetnikov. Amen. Oče naš… Zdrava Marija… Slava Očetu…

MAŠNI NAMENI

NED – 14.1.
2. nedelja med letom
Nedelja verskega tiska
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna –30. dan

PON – 15.1.
Pavel iz Teb, uščavnik
17.00 v zahvalo za uspešno operacijo in okrevanje (R.)

TOR – 16.1.
Honorat, škof
17.00 za +Jožeta Zupančiča—oblet.
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 17.1.
Anton (Zvonko), puščavnik, opat
17.00 za +Jožefa Kunst—oblet.

ČET – 18.1.
Marjeta Ogrska, kneginja, redovnica
17.00 za +Vikija Jelena

PET – 19.1.
Makarij Aleksadrijski, opat
17.00 za +Ano in Lipeta Slakan ter Milico Ostrožnik

SOB – 20.1.
Sebastijan (Boštjan), mučenec
17.00 za +Vinkota in Marijo Burkelc

NED – 21.1.
3. nedelja med letom
Nedelja Božje besede
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matjaža –obl. in vse Tiseljove

V tem tednu:
Versko srečanje za odrasle bo v četrtek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Več preberite na predhodni strani Lepo vabljeni. Povabite še druge.

Svetopisemski maraton /branje Božje besede/ se bo začel v petek ob 14.00 uri. Priglasite se, da boste dani na razpored (tel 041 673 716).

Dežurni ministranti: Tilen Ojsteršek, David Zupančič, vsi ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Magda Šalamon; II. Brigita S. Novak, Anže Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa odprta in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Mr 1,9–11)

BESEDA O BESEDI

»NAD TEBOJ IMAM VESELJE« Mr 1,7–11

Jezus se pride krstit k Janezu. Stopi v vrsto grešnikov in zasliši glas: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« To je bil začetek njegovega javnega delovanja. Tako lahko razumemo dve temeljni predpostavki vseh naših odnosov, vsega našega dela. Zavedati se svoje lastne grešnosti in hkrati se veseliti, da smo ljubljeni. Samo še enkrat se zgodi v evangeliju podobno razglašenje, to je na gori spremenjenja. Ko se Jezus spremeni, se iz oblaka zasliši glas, ki ponovi to, kar se je zgodilo pri krstu. Torej začetek delovanja in prva napoved trpljenja sta zaznamovana z razglasitvijo, da je to ljubljeni Sin, ki se ga Oče veseli. Brez veselja nad seboj ni mogoče ne delovati ne trpeti.
Čeprav greh v prvi vrsti razdvaja, nas ločuje od drugih in zapira vase, pa je še veliko hujša navidezna popolnost. Priznavati greh pomeni biti povezan z vsemi in vsakim posebej. Jezus s krstom pokaže, da nas ljubi, ko smo še grešni. Pravzaprav drugačni nikoli ne bomo, saj vedno znova padamo v greh. Bog nas ljubi, ne zaradi popolnosti, ampak ker nas ima za svoje, sebi enake. Ustvaril nas je kot svoje podobe in se nas veseli.
Jezusov krst nas spominja torej na dvoje, na našo grešnost in na to da smo ljubljeni. Nad grehom se Bog ne zgraža. Zato, da bi nas vedno pritegnil k sebi, nam je dal celo zakrament sprave. Z ljubeznijo nas prehiteva. Ljubi nas vedno že grešne, hkrati pa nas vabi na pot spreobrnjenja.
Zavest o naši grešnosti in o tem, da se nas Bog veseli, naj bo tudi za nas povabilo k ljubezni do drugih. Tako kot nas on ljubi, nas vabi, da najprej ljubimo sami sebe. Vabi nas, da se veselimo sebe, da se v tem veselju veselimo tudi nega, in ne nazadnje, da se veselimo svojih bližnjih.
In ne pozabi: Bog se me veseli predvsem takrat, ko se zavem, da mi ni potrebno ustvarjati načrta za svoje življenje, ampak ga moram le odkriti. Nesreča in žalost je v tem, da se jezim, zakaj nič ne gre po moje, namesto da se vprašam, kaj mi s tem želi sporočiti tisti, ki je zarisal načrt zame. (po: E. Mozetič)

JEZUSOV KRST

O tem, da je Janez Krstnik krstil Jezusa, poročajo vsi trije sinoptični evangeliji (Marko, Matej, Luka). Vsi postavljajo ta krst na začetek Jezusovega javnega delovanja, ki se je pričelo okoli Jezusovega tridesetega leta. Poleg tega iz evangelijev vemo, da sta Janez in Jezus po rojstvu ista letnika, torej je že s tem izključeno, da bi Janez lahko krstil Jezusa kot dojenčka. Iz vsega skupaj jasno sledi, da se je Jezus dal krstiti Janezu kot odrasel. Je pa prav, da posebej poudarim, da to ni bil sedanji krščanski krst (kajti ta je nastal šele po Jezusovi veliki noči – saj je njegova vsebina potopitev v Kristusovo smrt in vstajenje z njim), ampak judovsko obredno dejanje, ki je imelo spokorni značaj. Raznovrstna umivanja z vodo kot obredno očiščevanje imajo mnoga verstva, ne samo judovstvo. Jezus, ker je bil učlovečeni Bog, sicer ni potreboval takšnega očiščevanja, saj je bil brez greha; je pa hotel iz solidarnosti do grešnikov stopiti v vrsto grešnikov, ki so prihajali k Janezu Krstniku in mu priznavali grehe (Janez jih seveda ni mogel odpustiti). Tako je Jezus že vnaprej pokazal, da želi vzeti nase vse grehe človeštva, torej greh sveta (kot se je izrazil Janez Krstnik), kar se bo dokončno uresničilo skozi njegovo trpljenje in smrt na križu; v vstajenju pa bodo naši grehi dokončno premagani in krivda izmita. V ta namen se je Jezus vse svoje javno delovanje družil z grešniki, da bi jim bil blizu in bi jih lahko pritegnil v svoj odrešenjski proces. Tudi v trenutku smrti na križu je bil med razbojniki, da bi jih rešil.
Ker v enem cerkvenem letu podoživimo vsa leta Jezusova življenja, torej nekaj več kot trideset, so si dnevni datumi lahko zelo blizu, a je seveda med dogodki lahko razlika več let. Tako je tudi v primeru praznika Jezusovega rojstva in njegovega krsta v Jordanu datumsko le dobrih štirinajst dni razlike, a realno je med dogodkoma razlike več desetletij. Podobno kot če imata dva rojstni dan na isti dan ali datumsko zelo blizu, to še ne pomeni, da sta tudi enako stara; njuna razlika v starosti je lahko več let. Torej upodobitve Jezusovega krsta v Jordanu z odraslima Janezom in Jezusom povsem odgovarjajo dejanskemu stanju njune starosti ob dogodku. (po: M. Turnšek)

»Biti krščen pomeni: moja osebna življenjska zgodovina se potopi v tok Božje ljubezni. »Naše življenje pripada Kristusu in ne več nam samim. On nas spremlja, celo sprejme nas v svojo ljubezen, zato smo osvobojeni strahu. On nas objema in nas nosi, kamor koli že gremo – on, ki je življenje samo.« (Benedikt XVI.)

Naslovljeno na vas

Kaj lahko skrbni starši dajo otrokom?

Uspel otrok je tisti, ki je preko staršev doživel, da je ljubljen in blagoslovljen. V sebi nosi življenjsko veselje in mir, ki mu omogoča, da se zavzema in razdaja za dobro.
Želeti vedno čutiti ljubezen staršev ni otroška potreba, temveč nekaj tako osnovnega v človeku, da brez tega nima pravih temeljev za razcvet vsega bogastva v sebi. Kardinal Carlo Maria Martini je napisal, da je želja čutiti ljubezen staršev »spominjanje izvirov, naročja, domovine, doma srca, v katerega lahko postavimo vse, kar smo. Je obujanje obličja, ki ga lahko gledamo brez strahu, kateremu se lahko brez strahu izročimo, s trdno zavestjo, da bomo sprejeti«. Biblicist Bruno Maggioni pravi, da »vedeti, da si sin, ni samo stvar otroštva. Pomenljiva je svetopisemska besedna zveza ‘sin človekov’, ki kaže na to osnovno stanje in razmerje našega bivanja. Izraža željo biti ljubljen, željo po spremstvu, potrebo po oporni točki. Tudi moramo vedno biti kot otroci, če hočemo priti v Božje kraljestvo. Ostati sin je pravilna drža človeka pred Bogom«.
Sin, ki je ljubljen, ljubezen vrača in jo deli z drugimi. To ljubezen najbolj potrebujejo tisti, ki so brez ljubečega očeta in matere in so zato hitreje žrtve zla v sebi in okrog sebe. (po: G. Amorth)

VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE
Verska srečanja za odrasle imajo v naši župniji že bogato tradicijo. Bila so vedno v zimskem času od začetka leta do srede marca. V zlati dobi srečanj smo se zbrali tudi po sedemkrat v sezoni. Potem so prišla koronska leta in je vse zamrlo. Lani smo jih oživili in letos jih želimo še poživiti. V načrtu so štiri srečanja in sicer 18.1., 1.2., 22.2. in 7.3. prvo srečanje bo zagotovo na objavljen termin, za ostale pa bo objavljeno, če bi bila nujna kakšna sprememba.
Na prvem srečanju 18. januarja bo tema DUHOVNIK IZIDOR ZAVRŠNIK IN NJEGOVA ROJSTNA IN KRSTNA ŽUPNIJA (Sv. Jurij ob Taboru) IN NJEGOVA DOMAČA ŽUPNIJA (Gomilsko). Gost—voditelj srečanja bo g. dekan mag. Srečko Hren, ki je na Škofiji Celje pooblaščen za zadevo Božjega služabnika Izidorja Završnika. Zanimivo bo tudi za mlade!

MAŠNI NAMENI

NED – 7.1.
Ned. Jezusovega krsta
Rajmund P., duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Štefanijo Rančigaj

PON – 8.1.
Severin, opat
17.00 za +Antona –oblet. in Marijo Pintar in Mehanove

TOR – 9.1.
Hadrijan, opat
17.00 za +Faniko in Gašperja Toman
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 10.1.
Gregor Niški, škof, c. u.
17.00 za +Jakoba—oblet. in Ivano Drev

ČET – 11.1.
Pavlin Oglejski II., škof
17.00 za +Vovkove in Jakovčeve

PET – 12.1.
Tatjana (Tanja), mučen
17.00 za +Alojza in Justino Jelen in starše Gregur

SOB – 13.1.
Hilarij, škof, cerkv. uč.
17.00 za +Ferdinanda Plaskana

NED – 14.1.
2. Nedelja med letom
Nedelja verskega tiska
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna –30. dan

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala v ponedeljek ob 17.45 uri. Lepo vabljeni.

Srečanje kolednikov (mladine in otrok, ki so sodelovali v Trikraljevski akciji) bo v soboto v Don Boskovem centru v Celju. Prijavite se do torka.

Dežurni ministranti: Anamarija in Timotej Jordan, Stela Derča, Sara Stepišnik
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Mojca Strožer; II. Aljaž Lončar, Neža Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospodar, svojega služabnika v miru, kakor si obljubil s svojo besedo. Kajti moje oči so videle Odrešenika, ki si ga poslal vsem ljudstvom: luč v razodetje vsem narodom in v slavo Izraela, tvojega ljudstva.« (Lk 2,25.27–32)

BESEDA O BESEDI

KAKŠEN PA JE TVOJ HVALOSPEV? Lk 2,22–40

Evangelij nam pripoveduje, kako so Jezusovi starši prinesli otroka v tempelj, da izpolnijo postavo. Ta je obsegala dva obreda: materino očiščevanje in otrokovo darovanje. Mariji se sicer ni bilo potrebno očiščevati, a je hotela izpolniti predpis. Prav gotovo pa je otroka, ki je bil od Boga darovan, z vsem srcem in z velikim veseljem Bogu darovala. Nobena mati pred njo in za njo ni nikoli prinesla v tempelj bolj dragocenega daru. Njen Sin, ki je pozneje dejal, da je prišel postavo dopolnit, je prav tako hotel, da se nad njim postava izpolni.
Simeonov hvalospev je poleg Zaharijevega in Marijinega tretji, ki se je ohranil iz dobe Jezusovega otroštva. Je najkrajši in najbolj preroški.
Starček najprej prerokuje sebi. Potem ko je smel videti Gospoda s telesnimi očmi, mu bo dano stopiti v večnost, kjer ga bo gledal vse drugače. O otroku je prerokoval, da se bodo ob njem ljudje razhajali. Za tiste, ki ga bodo sprejeli takega, kot je, bo vstajenje, za one, ki ga bodo zavrgli, ker ne bo ustrezal njihovim željam in zamislim, bo padec. O materi je prerokoval, da ji bo dušo presunil meč. Ta meč bo najprej v njenem popolnem pristajanju na Sina, tudi takrat, ko njegovih besed in dejanj ne bo razumela, a jih bo sprejela v globoki in neomajni veri. Ta meč bo še posebej ostro zarezal v njeno dušo, ko bodo biči rezali hrbet njenega Sina ter ko bodo žeblji prebadali njegove roke in noge.
Evangelist ob Simeonu pove, da je prišla k Jezusovemu darovanju tudi prerokinja Ana. Poleg duhovnika, ki je opravil obred, ter Simeona, je edina priča tega dogodka. Oba s svojo starostjo nakazujeta dolgo dobo, ko je moral Izrael in z njim vse človeštvo čakati na odrešenje. To je tudi edino mesto, v katerem evangelij govori o starih ljudeh. Ana, skladno s svojo žensko naravo, ni mogla zadržati zase, kar je doživela. Moremo si predstavljati, s kakšnim veseljem je vsakomur, ki jo je hotel poslušati, govorila o svojem srečanju z Marijo, Jožefom in Jezusom, o katerem je Simeon napovedal tako izredne reči.
Ali je tudi v našem govoru kaj tega žara, ki ga je premogla prerokinja Ana, kadar govorimo o tem, da Jezus živi v našem življenju? (po: Beseda da Besedo)

SVETA DRUŽINA

Bog je z nami. Bog je s teboj, tudi ko ne misliš Nanj. Bog je s teboj, ko se čutiš zapuščenega. Bog je s teboj tudi, ko se odvrneš od Njega. Bog je s teboj, ko veselo korakaš po svoji poti. In On je s teboj, ko si žalosten. Če Božjo (od)rešujočo in ljubečo bližino vzameš zares, če jo izkusiš, se bo novo leto zate resnično spremenilo v leto odrešenja. Božja navzočnost tvojemu življenju daje nov sijaj in celi vse tvoje rane.
Kaj bi lahko na prvi dan novega leta lepšega zaželel sebi in vsem vam? Naj bo to leto za vse nas res leto odrešenja, polno Božje navzočnosti, ki bo celila naše rane in dajala našemu bivanju nov sijaj.
Naj bo za vse blagoslovljeno in milosti polno novo leto! Dopustimo Gospodu, da nas osvobaja starih sužnosti, da bi lahko zaživeli v svobodi Božjih otrok, kot bratje in sestre v Kristusu! Naj nas pri tem spremlja materinska ljubezen Marije, Božje Matere! (po: E. Mozetič)

Na prvi dan leta je z nami Marija, ki je rodila Jezusa, Zveličarja. To Dete je Božji blagoslov za vsakega človeka in za ves svet. Jezus ni odvzel zla s sveta, ampak ga je v korenini porazil. Njegovo zveličanje ni magično, temveč je potrpežljivo zveličanje, vsebuje namreč potrpežljivost ljubezni, ki prevzame nase krivico in ji odvzame moč. Zato želim tudi potrpežljivost ljubezni. Ljubezen nas dela potrpežljive. Marija nas blagoslavlja. Kako? Tako, da nam kaže svojega Sina. Zazrimo se torej v Marijo in v Sina, ki nam ga ona kaže. Na začetku leta se pustimo blagosloviti!
Jezus je blagoslov za vse. On blagoslavlja z ljubeznijo, ki pravi: Oče te ljubi, ne zapusti te in z neomajno potrpežljivostjo te pričakuje.

Bog je ob začetku našega časa stopil v naš svet kot otrok, ne ker bi ga človek bil vreden, ampak ker ga je potreboval; ne samo da bi mu pomagal graditi mostove, ki bi spet vzpostavili porušene odnose, ampak da bi sam postal most, ki bo človeka povezal v eno. Iz poslanice slovenskih škofov

ZAHVALA in VOŠČILO
Hvala Bogu za vse darove v preteklem letu. Hvala tudi vsem dobrim ljudem. Na vam v novem letu dano obilo priložnosti za vse lepo in dobro in v tem tudi zadovoljstvo in srečo! Župnik Martin z župnijskimi sodelavci

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V soboto, 30. decembra smo se s sv. mašo v šentrupertski cerkvi, nato pa na šentrupertskem pokopališču poslovili od Frančiške (Fanike) Šram iz Trnave 47. Od mladosti je bila zavzeta cerkvena pevka pri cerkvenem pevskem zboru in pri ljudskem petju. Rada je sodelovala pri bogoslužju. Naj jo Bog nagradi z večnimi darovi.
 
Molitev k sveti družini
Jezus, Marija in Jožef, v vas občudujemo lepoto prave ljubezni in se vam zaupno izročamo v varstvo.
Sveta nazareška družina, naredi tudi naše družine
za kraje občestva in prostore molitve, resnične šole evangelija in male domače Cerkve.
Sveta nazareška družina, nikdar več naj ne bo v družinah prizorov nasilja,
zapiranja vase in razdeljenosti; kdorkoli je bil ranjen ali prizadet, naj bo nemudoma potolažen in ozdravljen.
Sveta nazareška družina, daj, da se bomo vsi zavedali svetega in nedotakljivega značaja družine, njene lepote v Božjem načrtu.
Jezus, Marija in Jožef, poslušajte nas in sprejmite našo ponižno prošnjo. Amen.
Papež Frančišek

Na začetku novega leta molim, da hiter razvoj oblik umetne inteligence ne bi povečal v svetu že tako prevelikih neenakosti in krivic, ampak bi prispeval h končanju vojn in spopadov ter olajšanju številnih oblik trpljenja, ki pestijo človeško družino. Naj verni kristjani, verniki različnih verstev ter možje in žene dobre volje usklajeno sodelujejo, da bodo izkoristili priložnosti in se spoprijeli z izzivi, ki jih prinaša digitalna revolucija, ter prihodnjim rodovom izročili bolj solidaren, privlačen in miroljuben svet.
Papež Frančišek v Poslanici za 57. svetovni dan miru

NOVOLETNO BOŽIČNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA
Je eden uspešnejših pevskih sestavov v Zasavju. Sestavlja ga okoli 30 pevcev iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika ter širše. Vodi ga Aljaž Bastič. Koncert bo 2. januarja 2024 ob 17.30 v župnijski cerkvi na Gomilskem Vstopnine ni, prostovoljni prispevki.
Vabljeni!

MAŠNI NAMENI

NED – 31.12.
SVETA DRUŽINA
Silvester I., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Leopoldino Novak
Blagoslov otrok

PON – 1.1.2024 d. p.
Marija, Sv. Božja Mati
Novo leto, Dan miru
7.30 v zahvalo za materinsko ljubezen
10.00 za + Ivana Mahorja—oblet.

TOR – 2.1.
Bazilij Vel., cerkv. uč.
7.30 za +Franca–oblet. in Milko Rančgaj
17.30 Božično novoletni koncert

SRE – 3.1.12.
Presveto Jezusovo ime
17.00 za +Ano –oblet. in Antona Laznik
Slavljenje—Bog je Ljubezen

ČET – 4.1. prvi čet.
Angela Folinjska, red.
17.00 za +Frančiško Šram –osmina (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET – 5.1. prvi petek
Janez Nepomuk, škof
17.00 za +Franca Kneza –oblet.
Litanije Jezusovega srca
Blagoslov vode

SOB – 6.1.
Gospodovo razglašenje
Sv. Trije kralji
10.00 za vse verne rajne
17.00 za +Ivana Vaša

NED – 7.1.
Ned. Jezusovega krsta
Rajmund P., duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Štefanijo Rančigaj

V tem tednu
Praznik Marije Božje Matere na Novo leto, prvi četrtek in prvi petek v mesecu. Sv. Trije kralji

Dežurni ministranti: Karin Jelen, Neža Rožič Kelenberger
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Sonja Mandelc; II. Saša Pikl, Ivi Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl