Oznanila v PDF obliki za tiskanje

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Novodobna Škofija Celje je bila ustanovljena 7. aprila 2006, ko je papež Benedikt XVI. z bulo Varia inter munera škofijo izločil iz dotedanje Škofije Maribor, slednjo pa povišal v nadškofijo in sedež metropolije. Uradno je bila razglašena 21. maja istega leta. V škofiji se nahaja tudi največja cerkev v Sloveniji, to je Cerkev svetega Mohorja in Fortunata, sicer župnijska cerkev 

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posádil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim! Védite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pústil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov. (Lk 12,37–40

BESEDA O BESEDI

»TUDI VI BODITE PRIPRAVLJENI« Lk 12,32–48

Današnji evangelij je ves usmerjen v prihodnost, v nebo. Človek naj bi ostal buden in čuječ, da bo lahko sprejel Jezusa, ko bo prišel v svoji slavi. Gospod nas preko zgledov iz vsakdanjega življenja opominja, da bi živeli v tej notranji pripravljenosti, kot tisti služabniki iz prilike, ki čakajo na prihod svojega gospodarja. »Blagor tistim služabnikom«, pravi Jezus, »ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel čuječe«. Bedeti moramo v molitvi in izvrševanju dobrih del.
Jezus nam pokaže, kako nas mora pričakovanje njegovega prihoda, spodbujati k vedno bolj polnemu življenju, bogatem dobrih del: Povabil nas je, naj uporabljamo stvari brez sebičnosti, brez želje po posedovanju ali obvladovanju. Živimo naj po Božji logiki, ki je pozornost do drugega, logika ljubezni, ki izhaja iz Boga in je usmerjena v Boga.
Jezusovo pomirjajoče povabilo: »Ne boj se, mala čreda,« nas vabi, da živimo v upanju. Upanje vodi v dejanja in spreminja življenje. Kdor ima upanje, živi drugače, saj mu je bilo podarjeno novo življenje.
Evangelij nam želi reči, da je kristjan tisti, ki nosi v sebi globoko željo, srečati se s svojim Gospodom, skupaj s svojimi brati, sopotniki na poti. Pomembno je srce, ki si želi. Ubogi tisti ljudje, ki nimajo nobene želje! Moramo imeti željo, iti naprej, proti obzorju. Za nas kristjane je to obzorje srečanje z Jezusom.
Jezus nima posebnih in izključujočih krajev, kamor vstopa. Išče namreč kraje, ki jih še ni dosegla ljubezen, se jih ni dotaknilo upanje. V te neudobne kraje želi iti in zahteva od nas, da mu jih pripravimo. On, ki je za nas postal razlomljen kruh, darovalec svojega življenja, zahteva od nas, da se podarimo za druge in ne živimo več za nas same, temveč drug za drugega. Tako bomo živeli po Jezusovem zgledu in razlivali na svet ljubezen, ki jo zajemamo iz njegove prisotnosti. (po: E. Mozetič)

19. nedelja med letom

V današnjem evangeliju nam Jezus želi povedati, da naj tako živimo, da bomo vedno pripravljeni na njegov prihod. Nekako nas nagovarja, naj bomo budni, saj ne vemo, kdaj se bo naše življenje izteklo. Takole pravi Jezus: »Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil vlomiti v svojo hišo.« Hoče nam povedati, da nihče ne ve ne dneva ne ure, ko bo treba vse zapustiti in oditi s tega sveta. Zemeljsko življenje je namreč vmesni čas med »že« in »še ne«. Sadove odrešenja že uživamo, a Boga bomo lahko gledali iz oči v oči šele v večnosti. Na večnost pa se lahko pripravimo samo sedaj, tukaj na zemlji. Priložnost, ki jo imamo, se ne bo ponovila. Zato se potrudimo za dobra dela, ki bodo naša dobra popotnica na poti v Božje kraljestvo.
Zelo pomembno je, čemu v svojem življenju posvečamo posebno pozornost, kaj je tisto, kar nas najbolj nagovarja. Jezus nas želi odvrniti od tega, da bi vso svojo pozornost namenjali zemeljskim dobrinam in skrbem. Vse, kar ustvarimo tukaj na zemlji, bomo pustili tukaj. Če veliko ustvarimo, smo v nevarnosti, da se nas lotijo roparji in nam vzamejo naše bogastvo, na katero marsikdo navezuje svoje srce: hiša, dober avto, podjetje, znanost … Tako nam življenje teče, mi pa ustvarjamo dobrine za ta svet, zmanjka nam pa časa, ali pa preprosto nimamo volje, da bi ustvarjali trajne dobrine, ki bodo šle z nami v večnost. To so tista dejanja, ki smo jih storili ljudem, ki nam jih niso mogli plačati. To, kar smo storili ljudem, ki so v stiski, pa četudi smo šli samo v trgovino, ali pa nekoga, ki težko gre preko ceste, pospremili čez, je resnični zaklad, ki mora pritegniti tudi naše srce. Jezus nam jasno pove: »Kjer je vaš zaklad, tam je tudi vaše srce.« Verjetno se tega vsi dobro zavedamo, samo izbira včasih malo šepa, ko pa svet ponuja toliko stvari, ki so nam všeč. Zato prosimo za preudarnost, da bomo sposobni prav izbirati. (po: J. Čonč)

Marijina dejavna ljubezen ni samo v konkretni pomoči, temveč doseže višek v podaritvi Jezusa samega s tem, da ga mi lahko srečamo. Evangelist je to še posebej poudaril: »Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, je dete poskočilo v njenem telesu.« Tako smo prišli do viška in središča Marijinega poslanstva. Tu je izražen najresničnejši pomen in najpristnejši namen vsake misijonarske poti. (E. Mozetič)

Pri Mariji vidimo, da ponižnost in nežnost nista kreposti slabotnih,
ampak močnih, ki jim ni treba tlačiti drugih,
da bi se počutili pomembne.
(papež Frančišek)

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

15.8.:VNEBOVZETJE DEVICE MARIJE—Veliki šmaren

Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi – Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi, saj je Bog prav Marijo, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi Katoliška cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene.
Praznovanje nas tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje, saj pred nas postavlja primer nekoga, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo. (povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/)

PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJE V PETROVČAH
Svetoletna bazilika Obiskanja Device Marije Petrovče vabi na svetoletno romanje na praznik Marijinega vnebovzetja. Na predvečer paznika, v četrtek, 14. avgusta, ob 19. 00 uri bodo večernice, maša in procesija z Marijinim kipom in lučkami. Somaševanje bo vodil dekan Srečko Hren.
V petek, 15. avgusta bodo maše: 6.30, 8.00, glavna romarska maša bo ob 10.00 uri (maševal bo Dori Pečovnik), ob 12.00 uri bo maša za ostarele in bolne, ob 18.30 se bo začel duhovni glasbeni program skupine Dominik, ob 19.00 bo maševal Martin Golob, igrala bo skupina Dominik.
Pri vseh mašah bo priložnost za sveto spoved in izročitev slovenskega naroda Mariji! Mariji bomo priporočili našo Cerkev, naše družine, naše mlade in vsa vojna žarišča po svetu.

MAŠNI NAMENI

NED. – 10.8.
19. ned. med letom
Lovrenc, diakon, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Sonjo Mandelc –r. d.

PON. – 11.8.
Klara (Jasna), devica, redovna ustanovitelj.
19.00 za +Hedviko Urh –osmina

TOR. – 12.8.
Ivana Šantal., vdova, redovnica
16.00 pogreb +Marije Jernejc s sv. mašo
19.00 za +Slavko in Jožeta Tiselj
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 13.8.
Radegunda, kraljica, redovnica
19.00 za +Ido Lazar –r. d.

ČET. – 14.8.
Maksimilijan Kolbe, duhovnik, mučenec
19.00 za + Darkota Mariniča

PET. – 15.8.
MARIJINO VNEBOVZETJE
Veliko šmaren d. p. d.
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +očeta Pavleta Kozelja

SOB. – 16.8.
Rok, romar, spokornik
19.00 za +Mojco –obl., Rojnikove in Laznikove

NED. – 17.8.
20. ned. med letom
Evzebij, papež, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Andreja Kunsta

V tem tednu:
Peš romanje v Petrovče 15. avgusta. Odhod izpred župnijske cerkve ob 5.20 pri križu na Rezani se pridružimo romarjem iz Tabora. Vabljeni!
V petek bo v Braslovčah ob 10.00 uri zlata maša žpk. Milana Gosaka

Dežurni ministranti: Jakob Lončar, Luka Jelen, ostali dobrodošli!
Bralci: na praznik: tisti, ki boste pri maši; v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Mojca Strožer II. Melanija in Tilen Hadolin
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Povedal pa jim je to priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. Premišljal je sam pri sebi: ›Kaj naj počnem, ko nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ In rekel je: ›Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Toda Bog mu je rekel: ›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹ (Lk 12,16–20)

BESEDA O BESEDI

UMIRI SE IN SE SREČAJ S SEBOJ, BLIŽNJIM IN BOGOM Lk 12,13–21

Razmišljanje bogatina je kot nalašč za te počitniške dni. Mar na dopustu ne rečemo tudi mi: Duša moja, počivaj, jej, pij in bodi dobre volje. Kaj je v tem slabega? Zakaj ne bi počivali, jedli in pili in se veselili? Zakaj Jezus pravi: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ Poleg tega smo pred štirinajstimi dnevi poslušali o Jezusovem obisku pri Marti in Mariji. Se še spomnimo? Marija je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede. Lahko bi rekli, da je počivala.  Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Kot da bi Jezus takrat grajal Marto, ker je delala, danes pa graja bogatina, ker počiva. Na prvi pogled Jezusu nikoli ni nič prav. Enkrat je problem delo, drugič počitek. Marijo, ki počiva, hvali, bogatina, ki počiva, graja. V čem je dejansko problem? Ob Mariji in Marti smo razmišljali, da ni vprašanje streči ali sedeti ob gostu, ampak vrteti se okoli sebe ali srečati drugega. Marta streže sama sebi, zgreši cilj Jezusovega obiska, tj. srečanje. Medtem ko se Marija v nežni pozornosti z gostom sreča v globini, mu v hvaležnosti prisluhne, se ga razveseli in ga sreča. Torej ni vprašanje streči ali ne, ampak ustaviti se, umiriti se in srečati. Če se vrtimo okrog sebe, ne bomo naredili nič pametnega, ne če strežemo ne če poslušamo oz. počivamo. – Torej če zadnjič ni bilo vprašanje, streči ali počivati, najbrž tudi tokrat ni problem v počitku. Kje pa je težava? Jezus jo poimenuje: biti ali ne biti bogat pred Bogom. V čem je resnična težava bogatinovega počitka? Jezus vidi bogatina v nemiru beganja in neprestanega naprezanja, da bi našel nekaj, kar ga bo potešilo. Je in pije, išče užitke, da bi napolnil svojo praznino. Prej je delal, tako da se je zgubljal, sedaj se zgublja v počitku. Ne zna pa v miru sesti in se »srečati«.
Želim vam, da bi v počitniškem času ne bežali v hrup dogajanja, ampak se ustavili v tihoti svojih src. Da bi našli sebe, srečali Boga in bližnjega. (po: E. Mozetič)

18. nedelja med letom

V knjigi Moč tihote lahko preberemo tole: 

Tihota vsakdanjega življenja je nepogrešljivi pogoj za bivanje z drugimi. Človek brez zmožnosti za tihoto ni sposoben svoje okolice slišati, ljubiti in razumeti. Ljubezen se rodi iz tihote. Izvira iz tihega srca, ki je sposobno poslušati, slišati in sprejemati. Tihota je pogoj za to, da se vživimo v drugega človeka, in nujnost za razumevanje samega sebe. Brez tihote ni ne počitka, ne vedrine in ne notranjega življenja. Tihota je prijateljstvo in ljubezen, notranja ubranost in mir. Tihota in mir utripata iz enega samega srca.
V hrupu vsakdana je vedno gibanje, ki se zbudi v človeku. Hrup ni nikoli miren in ne vodi k razumevanju drugega. Kako prav je imel Pascal, ko je v Mislih zapisal: »Vzrok, da so ljudje nesrečni, je en sam: da ne znajo mirno sedeti v svoji sobi.«
Hrup je s svojim prazničnim videzom kakor vrtinec, ki onemogoča, da bi si pogledali v obraz. Dogajanje postane pomirjevalo, antidepresiv, morfij, oblika sanj, neuresničljivih predstav. Toda ta hrup je nevarno in navidezno zdravljenje, peklenska laž, ki človeku omogoča, da ne vidi svoje notranje praznine. Streznitev je lahko le brutalna. (R. Sarah)

PAST BOGASTVA

Ko dajemo drugim, ko z njimi delimo nekaj svojega, je lahko premoženje sredstvo za izkazovanje ljubezni. Kako nekaj velikega lahko naredi denar, ki ga ima nekdo dovolj, da lahko daje preostanek tistim, ki v življenju nimajo sreče kot on.
In tukaj pridemo do pasti, ki jo vsebuje bogastvo, do trenutka, ko se vloge lahko zamenjajo. Ko začnemo biti prepričani, da je bogastvo samo sad našega truda in znanja, naših zaslug, da ni dar, ki bi ga lahko imeli ali pa ne, tedaj postanemo njegovi služabniki. (po: M. Rijavec)

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

Svetoletno romanje mladih v Rim
Od 28. julija do 3. avgusta se bo mnogo mladih z vsega sveta zbralo v Rimu, da se ob duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkih okrepijo za pot naprej ter svetu pokažejo upanje, ki ga nosijo v sebi.
Spomnimo se jih v molitvi.

Župnijsko romanje je bilo to soboto, 2. avgusta.

OBVESTILO
Izšla je knjiga z naslovom Naša krušna in vinska mati, biografija o naši župljanki Rozi Roter. V knjigi je veliko podatkov o dogajanju v naši župniji in njenem utripu v bližnji preteklosti in življenju ter navadah ljudi v povezavi z naslovno osebo.
Za vse dodatne informacije in morebitno nabavo knjige po ceni 15 €, vam je na voljo Marija Rančigaj na tel. št.  041-696-866 in po emailu: marija.sitra@gmail.com.

Prvi utrinki mladih iz Slovenije, ki se udeležujejo Jubileja mladih v Rimu
Na trgu je bila prisotna tudi skupina 700 Slovencev. Kako so uvodno mašo jubileja mladih doživeli Slovenci?
Že prvi večer smo ob prihodu v Fiera di Roma (kjer spimo), doživeli gromozanske množice avtobusov in mladih z vseh koncev sveta. Po kratki noči smo torkovo jutro začeli s katehezo v cerkvi sv. Tomaža.
Večer smo zaključili s slovesno sv. mašo, kjer smo v morju mladih, na natrpanem trgu sv. Petra, skupaj molili in izročili Bogu naše namene romanja. Za konec nas je s svojim obiskom presenetil še sam papež, Leon XIV, ki se je s svojim avtomobilom zapeljal med množico mladih in nas tudi na kratko nagovoril. Evforija ob srečanju s papežem je bila neverjetna. Vtise je zbrala Anja Kovač.

MAŠNI NAMENI

NED. – 3.8.
18. ned. med letom
Lidija, svetopis. žena
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožeta Rakuna

PON. – 4.8.
Janez M. Vianney, arški župnik
16.00 pogreb +Hedvike Urh s sv. mašo
19.00 ne bo sv. maše

TOR. – 5.8.
Marija Snežna (Nives)
19.00 Za +Marijo Kunst
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 6.8.
Jezusova spremenitev na gori
19.00 za +Jožefo Turnšek—osmina

ČET. – 7.8.
Sikst II. papež, mučen.
19.00 za oba +Antona –oblet. in Miro Turk

PET. – 8.8.
Dominik, duhovnik, ustan. dominikancev
19.00 za +Martina Dolerja—oblet.

SOB. – 9.8.
Terezija B. od Križa (Edit Stein) mučenka, sozavetnica Evrope
13.00 Poroka Tjaše in Blaža s sv. mašo (v Šentrupertu)
19.00 za +Majdo Tekavc

NED. – 10.8.
19. ned. med letom
Lovrenc, diakon, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Sonjo Mandelc –r. d.

V tem tednu:
Napoved: Peš romanje v Petrovče bo 15. avgusta

Dežurni ministranti: Manca in Tereza Glušič, ostali dobrodošli!
Bralci: v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Anka Trogar; II. Saša Pikl, Marija Rančigaj
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas