Oznanila v PDF obliki za tiskanje

V E L I K A N O Č 2 0 2 5

»Videl je in veroval« (Jn 20,8) Ko se je apostol Janez zazrl v Jezusov prazni grob, je s telesnimi očmi lahko videl povoje, ki so ležali na mestu, kjer je bilo položeno njegovo razbičano, mrtvo telo, in videl je prtič, ki je bil posebej, zvit na drugem mestu. Njegov notranji, duhovni pogled pa je bil ob tem prevzet od spoznanja, da je Jezus zares vstal od mrtvih in da se je v polnosti uresničila Jezusova večkratna napoved vstajenja.
Zakaj je Janez videl več kot Peter? Ker je Gospoda ljubil in s tem pokazal, da hoče biti zvest Bogu. Tudi v najtežjih in najusodnejših trenutkih, ko so vsi drugi Jezusa zapustili, je bil ob njem, tudi pod križem, ob njegovi smrti. Prav ljubezen, s katero je v preizkušnji ostal zvest Kristusu, mu je omogočila, da je mogel videti več.
Izkušnja vere, da je Jezus premagal smrt in živi, je bilo od vsega začetka osrednje in bistveno oznanilo krščanstva. Gospodovo vstajenje od mrtvih ni samo dar Očeta Sinu, ker je v celoti izpolnil njegovo voljo. Njegova zmaga prinaša upanje vsem, saj nam govori, da zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt v našem življenju nimajo zadnje besede. Praznovanje velikonočne skrivnosti v tem jubilejnem svetem letu želi poglobiti našo vero, da je »Sin človekov moral biti izročen v roke grešnikov, moral je biti križan in tretji dan vstati« (prim. Lk 24,7).

Voščilo
Ti največji krščanski prazniki nam oznanjajo, da za velikim petkom pride velika noč, za porazom zmaga, za ponižanjem poveličanje, če smo le s Kristusom. Zato, kristjan, veselja tvojega je dan. Aleluja!
Župnik Martin z župnijskimi sodelavci

Velikonočna nedelja Gospodovega vstajenja

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval.  (Jn 20,3–8)

BESEDA O BESEDI

POVABILO K VSTAJENJSKI VERI Jn 20,1–9; Lk 24,1–12

Marija Magdalena s hitrim korakom zgodaj zjutraj hiti h grobu, kjer je Jezus pokopan. Nihče je ne more ustaviti. V srcu nosi mir; prevzela jo je neizmerna in hvaležna ljubezen do Gospoda in potem sledi spoznanje: Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili. – Mar ni takšno pogosto tudi naše razpoloženje. Gospoda ni tam, kjer ga iščemo. Bog ne odgovarja tako, kot smo si predstavljali. In vendar ga Marija Magdalena ne neha iskati. Tudi Simon Peter in Janez ga iščeta. Ne moreta se sprijazniti, da ga ni. To je prvo povabilo velikonočnega jutra. Vera je iskanje Vstalega. Kljub temu, da prvo spoznanje ob grobu ni: Jezus je vstal, ampak: Ne vemo, kam so ga položili, je današnje jutro veselo. Je povabilo k vstajenjski veri, ki jo odkrivamo v ljudeh, ki se znajdejo pri Jezusovem grobu. – Mar ni tudi naša vera pogosto podobna Marijini. Mar nismo pogosto zbegani in ne vemo, kje se Bog skriva, zakaj ga ni. A Marija Magdalena in žene vztrajajo v iskanju in Vstalega končno najdejo. Pot naše vere ni tako preprosta in prav je, da jo vzamemo zares tudi na to slovesno praznično jutro.
Vstajenja ni mogoče dočakati, če se od bližnjih oddaljimo. Seveda v tem trenutku pomislimo na tiste, ki so sami in nimajo nikogar, ki bi bil z njimi. Naj bodo v naših mislih in bodimo z njimi na poti vere. Vera je vedno v občestvu in k temu nas vabi obhajanje velike noči. – Prazen grob je nagovoril samo Janeza. Marija Magdalena in Simon Peter sta začela verovati šele potem, ko se jima je vstali Jezus osebno prikazal. Do osebnega srečanja z njim sta lahko zgolj strmela nad vsem, kar se je v tistem jutru dogajalo, si postavljala vprašanja in doživljala strah in negotovost, ker odgovorov nista dobila ne iz znamenj ne iz sebe. Osebno srečanje pa je tudi njima odstrlo tančico nevednosti in negotovosti. Jezus, njun in naš Gospod in Učitelj, je vstal in živi. Naj odstrani tančico negotovosti tudi z naših src! (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Opis logotipa

Logotip prikazuje štiri stilizirane podobe, ki predstavljajo ljudi vseh barv, narodnosti in kultur s štirih koncev sveta in spominjajo na jadra velike skupne ladje. Osebe stojijo druga za drugo in se medsebojno objemajo ter tako spominjajo na solidarnost in bratstvo, ki bi moralo povezovati ljudstva. Prva v vrsti predstavlja papeža, Petra današnjega časa, ki vodi Božje ljudstvo k skupnemu cilju. Oklepa se križa, znamenja vere, pa tudi upanja, saj se spodnji del križa nadaljuje v sidro. Valovi pod podobo so razburkani, kar pomeni, da skozi življenje ne romamo vedno po mirnih vodah.

Svetoletna molitev

Nebeški Oče, vera, ki si nam jo dal v tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu, in plamen ljubezni,  ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca, naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje v prihod tvojega kraljestva.
Naj nas tvoja milost preobrazi, da bomo marljivo gojili seme evangelija, ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet, ko zaupno pričakujemo novo nebo in novo zemljo, v katerem bodo premagane sile zla in se bo za vselej razodela tvoja slava.  
Naj milost jubileja v nas, romarjih upanja, oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in na ves svet izliva veselje in mir našega Odrešenika.
Tebi, blagoslovljeni in večni Bog, bodi hvala in slava na veke vekov
Amen.

MAŠNI NAMENI

NED. VELIKA – 20.4.
Jezusovo vstajenje
Aleluja!
7.00 vstajenjska procesija
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Sonjo Mandelc

PON. – 21.4. d. p. d.
2. dan velikoč. praznika
Anzelm, škof, cerkv. u
7.30 za +Jožefa Rakuna
10.00 za vse Koprivove (v Grajski vasi)
Ves teden velikonočna osmina

TOR. – 22.4.
Leonid, mučenec
19.00 za +Majdo Tekavc
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 23.4.
Jurij, mučenec
19.00 za +Antona Zupančiča

ČET. – 24.4.
Fidelis, duhovnik, mučenec
19.00 za +Dragota -oblet. in vse Ribičeve (v Šentrupertu)

PET. – 25.4.
Marko, evangelist
19.00 za +Brankota Pikla in vse Jakčeve

SOB. – 26.4.
Marija, Mati dobrega sveta
19.00 za +Tejo Basle in vse Petrovčeve

NED. – 27.4. Bela
2. velikonočna ned. – Ned. Božjega usmiljenja
Cita, dekla
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Rojnik

V tem tednu:
Je Velikonočna osmina en sam podaljšan praznik. Veroučenci imajo veroučne počitnice, so pa lepo vabljeni k bogoslužjem.

Dežurni ministranti: v počitnicah vsak en dan
Bralci: v nedeljo: I. Majda Jelen, Jure Vasle II. Tilen Natek, Saša Pikel
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Sveto leto 2025

19.00 bogoslužje velikega četrtka – Jezusova nova zapoved.

15.00 Križev pot. Božji grob. 

7.00 Blagoslov ognja

VELIKA NOČ 20.00 Velikonočna vigilija začetek pri cerkvi Za +Marijo Rojnik

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena pred njim. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsódil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 1,7–11)

BESEDA O BESEDI

NE OBSOJAJ – BODI PONIŽEN Jn 8,1–11

Jezus nas v tem postnem času vabi, da pogled popolnoma preusmerimo. Vedno, kadar nas zanaša, da bi se primerjali z drugimi in z njimi opravičevali oz. se zgražali, se moramo ustaviti ob sebi in se najprej vprašati:
Ali na našem obrazu ljudje lahko prepoznajo veselje, ki ga daje zavest, kako zelo smo ljubljeni od Očeta? Ali se v vseh pravilih, ki jih kot kristjani poznamo, čutimo svobodne. Ali začutimo čudovito moč odpuščanja, ki nam ga Bog podarja?
Jezus se ne zgraža nad prostitutko. Skloni se k njej, želi ji biti blizu, da bi je ne bilo strah. Hoče ji dati vedeti, da je ne obsoja, in jo vabi, da se grehu odpove.
Naj bo post povabilo k veselju, k novemu odnosu z Bogom in ljudmi. Da pa bomo tega sposobni, nas bo pripravila odpoved. Odpovejmo se hinavščini, maščevalnosti, opravljanju, obrekovanju … in ostalo nam bo več časa za prijaznost, naklonjenost, ljubeznivost, darežljivost
Odpoved nas vzpodbuja k približevanju Bogu, ohranja nas odprte, da ne iščemo prehitro potešitve svojega hrepenenja kje drugje, pri ljudeh ali pa pri lepotah tega sveta. Odpoved varuje pred tem, da bi prehitro pokrili svojo rano, jo napolnili z nadomestnimi potešitvami. Pri odpovedi gre za to, da v sebi odkrijem, kaj je sploh moj temelj, od česa pravzaprav živim. Ko v odpovedi zavestno odložim mnoge nadomestne potešitve, ki me dovolj pogosto omamijo in oslepijo, spoznam svojo najbolj notranjo resnico. V odpovedi odstranim zagrinjalo, ki leži nad mojimi razgretimi mislimi in čustvi. Tako se lahko pokaže vse, kar je v meni, moje neizpolnjene želje in hrepenenja, moja poželenja, moje misli, ki se vrtijo le okrog mene, mojega uspeha, moje lastnine, mojega zdravja, moje potrditve, in moja čustva, kot so jeza, zagrenjenost ali žalost. Kdor se na pravi način odpoveduje, postane ponižen.
Ne obsojajmo! Sprejmimo povabilo postnega časa, ki nas vse vabi k ponižnosti. (po: E. Mozetič)

5. postna nedelja – tiha – spovedni dan

ODPUŠČANJE

Najdragocenejše darilo, ki ga lahko pripravimo človeku, je, da mu odpustimo.
Nobena obdaritev ni mogočnejša od iskrenega odpuščanja.
Običajen dar človeških rok zahteva sredstva in voljo, da drugega razveselimo, odpuščanje pa pripravljenost, da izničimo krivdo bližnjega.
Hudo vračamo z dobrim, čeprav je zahtevno.
Zadolženost preoblikujemo v nezadolženost.
Ponujamo bratsko in sestrsko ljubezen, ki ni zaslužena, a gradi večnost.
Komur so namreč dolgovi odpuščeni, zadiha brez bremena.
Vrnjeno mu je dostojanstvo neoporečnega človeka.
Znova zmore v sebi vzpostaviti Božjo podobo.
Odpuščanje je torej dar, ki razveseljuje in razbremenjuje po volji nebes.
Jezusova daritev na križu ne bi imela smisla,
ko ne bi služila odpuščanju grehov človeštva.
Šele Božje odpuščanje, čeprav do skrajnosti boleče,
nas je moglo oprati vseh grehov in nas potrditi v Božjem posinovljenju.
Tako je odpuščanje v svojem bistvu podaritev življenja.
Je želja, da bi padli človek, ki se je pregrešil zoper bližnjega,
našel v sebi mir in moč, da bi tudi sam zmogel odpuščati drugim.
Da bi pričal za žlahtnost te edinstvene ponudbe.
Z odpuščanjem namreč rešujemo drugega zemeljskih tegob.
Smo posredovalci nauka, ki izhaja iz Božjega načrta, iz pomena trajne resnice.
(po: M. Millonig, Zasidran v veri)

Hvala Bogu za vse, ki ste danes dobro opravili sv. spoved in bili deležni odpuščanja ni sprave. Kar nekaj jih je to storilo včeraj na romanju. Veliko pa vas ima to še pred seboj. Naj bi kar danes naredili načrt, kdaj to bo, da ne bi koga čas prehitel.

Veroučenci v tem tednu: vsak dan pol ure pred sv. mašo, kateri pa tega ne zmorete, pa v povezavi z veroukom (razen trnavskega 4. razreda).

Starejši in bolni, ki niste prejeli zakramentov na domu na prvi petek, pa bo to soboto. Zlasti na novo in tudi sicer je dobro, da pokličete po tel.
Za vse pa je priložnost vsak dan pred sv. mašo (in po njej).
V petek pa bo v okviru radijskega misijona ves dan v petrovški baziliki.

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

Sobotno svetoletno romanje župnij Spodnje Savinjske doline

Ta prva sobota v aprilu je bila duhovno bogat dan. Župnije dekanije Žalec Braslovče so imele svetoletno romanje, torej tudi naša župnija. Za nas gomilske pa tudi šentjurske župljane je to svetoletno dogajanje toliko pomembnejše, ker je v naši škofiji zelo zaznamovano z mislijo na Božjega služabnika Izidorja Završnika. Z ozirom na to, bi pričakovali še večjo udeležbo naših župljanov, čeprav smo bili še kar dobro zastopani. Hvala vsem, ki so se udeležili tega pomenljivega bogoslužja. Zelo je bilo prisotno zadovoljstvo udeleženih nad tem, kar so lahko doživeli. Gotovo je še marsikdo želel na to romanje, pa se mu to ni izšlo. Če imate koga, ki je bil, pa je pripravljen z vami podeliti to doživetje, to izkoristite.
Nekaj osnovnih informacij pa je strnjenih tukaj: romarsko bogoslužje se je začelo v Marijini cerkvi. Tam smo začeli s spokornim bogoslužjem. Po prebrani Božji besedi je imel dekan kratko premišljevanje o upanju (smo »romarji upanja«) in dal smernice, kako bo potekala procesija v stolnico. S pesmijo in molitvijo smo prišli pred stolnico, pred sveta vrata. Tam nas je sprejel in nagovoril naš škof Maksimilijan. Skozi sveta vrata smo vstopili v stolnico, škof pa je s duhovniki in ministranti pristopil h krstilniku, kjer je opravil obred spomina na krst. Nato je šel po cerkvi in z blagoslovljeno vodo pokropil prisotne.
Nato je sledil čas priprave na slovesno evharistično daritev in spovedovanje. V tem času smo opravili križev pot, v katerega je vključen tudi Izidor Završnik. Pri sv. maši so bili med bogoslužni sodelavci zastopniki župnij. Po končanem bogoslužju je bilo še druženje.

MAŠNI NAMENI

NED. – 6.4. – tiha
5. postna nedelja
Irenej iz Srema, škof
7.00 češčenje, spoved, še pri mašah
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Topovšek
Družiska sv. maša s 3. triado

PON. – 7.4.
Janez Krstnik de la Salle
19.00 za +Riharda Posedela –oblet.

TOR. – 8.4.
Maksim in Timotej, mučenca
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 9.4.
Maksim, Aleksandrijski škof
19.00 za +Matildo Brinovec

ČET. – 10.4.
Ezekijel, prerok
19.00 za +Ivana Vaša in Sonjo Mandelc

PET. – 11.4.
Stanislav, škof, mučenec
19.00 križev pot: za naše družine (vodijo starši)
za + Marijo –god in Ivana Knez

SOB. – 12.4.
Julij I., papež
19.00 za +Elizabeto in Franca Obreza in Jureta Bogataja

NED. – 13.4. – cvetna
6. postna nedelja
Ida, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 blagoslov zelenja –pri pokopališču
za +Matildo Vaš—30. dan

V tem tednu: naredimo lepe butare

Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Vabljeni.

Oljčne vejice bodo na razpolago v cerkvi—darovi pa bodo namenjeni salezijanski župniji v Celju za pastoralo mladih

Dežurni ministranti: Hana Rančigaj, Kristina Štrajhar, vsi ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Anka Trogar; II. Barbara Cijan, Lara Natek
Urejanje in krašenje cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

On pa je očetu odgovóril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi še nikoli nisi dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami potratil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Vzradostiti in poveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je ožível, ker je bil izgubljen in je najden.‹ (Lk 15,29–32)

BESEDA O BESEDI

VREDNO JE LJUBITI, NE GLEDE NA VSE Lk 15,1–3.11–32

Zanimivo je, da oče, ki ga pred nas postavlja evangeljski odlomek, ostaja kot pribito na svojih stališčih in ljubi ne glede na vse. Neverjetno! Najprej zato, ker tako svobodno izroča sinovoma svobodo, ki jo bosta spet in spet zapravila. In neverjetno zato, ker ne obupa, da ima tako ‘zanikrna’ sinova. Kako da ne obupa? Kako da ne vrže puške v koruzo in ju nažene iz hiše? Odgovor je jasen, ker je drugačen. Ljubi in ne pričakuje plačila. Ljubi in v tem je vsa skrivnost svobode, ki je sinova ne dojameta. Ljubi in ve, da je ljubezen vedno križana, a nič zato. Vredno je ljubiti! 
Bog nas ne ‘nažene’ proč, čeprav stikamo po svinjakih tega sveta in tarnamo nad nesvobodo v Božji hiši. Vredno je ljubiti, ker nas Bog ljubi in je vedno nova, živa priča resnice, da le ljubezen v resnici osvobaja.
Zanimivo je tudi, kdo je pripravljen slišati Očeta in kdo ne. Mlajši sin se je zavedal, da ni vreden vstopiti, a ne protestira. Ko ga Oče povabi, vstopi, starejši sin pa, pravi evangelij, ni hotel vstopiti kljub prigovarjanju.
To je pogosto zgodba naših odnosov. Razžira nas krivica in ljubosumje. Tekmovalnost in zavist ubijata naše sodelovanje. Zapiramo se vase in bežimo iz odnosov. Nazadnje je v nas kup jeze in nezadovoljstva. Ukvarjamo se le še s tem, kaj počne drugi in kako ubogi smo, ker nihče ne poskrbi za nas. Tudi če nam kdo želi predstaviti drugačno podobo, je ne želimo ali ne moremo slišati. Rešitev je preprosta, a čeprav na nek način zahtevna. Začeti moramo z vprašanjem o ljubečem Očetu. Slišati moramo tisto, kar nam želi povedati. Če ne, pa se moramo vsaj podati na lov za svobodo kot mlajši sin. Prepričan sem, da nas bo pot v svobodo pripeljala na domači prag, ki istemu Očetu, ki smo ga na začetku videli kot krivičnega. Nikar pa ne ostajajmo nesrečni doma z goro krivice in obsojanja. Vse je boljše kot ostati nesrečen godrnjač! (po: E. Mozetič)

4. postna nedelja

Bratje in sestre, če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev.
Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. (2 Kor5,17)

Zgodnji menihi so te besede iz Drugega pisma Korinčanom cenili kot zdravilo proti žalosti. Obstajali so menihi, ki so imeli težko otroštvo. Imeli so občutek, da so bili v primerjavi z drugimi prikrajšani. Niso imeli nobenih sošolcev, s katerimi bi bili prijatelji, odraščali so v revščini in pogosto tudi v nasilnem ozračju.
Takšno izkušnjo poznamo še danes. Tisti, ki jih to doleti, se včasih počutijo tako malodušne in nemočne kot takratni menihi: »Iz mene ni nič. Zanič sem. Pri meni je vse pokvarjeno. Nikoli ne bom uspel živeti kvalitetnega življenja.«
Če kdo v sebi odkrije takšne misli, naj vanje spregovori Pavlove besede: »Če je kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« Če vedno znova in znova izgovarja te besede in veruje vanje, bo tudi sebe doživljal na nov način. Kar je bilo prej, ni več pomembno. Je le tisti, ki je doživel pretekla leta. In v njem je tudi nekaj novega, česar pa še ne more povsem dojeti.
Toda če veruje, da je s Kristusom v njem nekaj novega, izvornega, nekaj še neizrabljenega ali nepoškodovanega, lahko sebe doživi na nov način. Potem začuti: ta novi trenutek pripada meni. In obstane pod Božjim blagoslovom.
Stoji v resničnosti Jezusa Kristusa, ki je v nas. Njegov Duh je v nas. In Duh je Božji Duh, ki vedno dela novo. Ta Duh lahko preobrazi in prenovi, kar je starega. To ni nikakršen beg v preteklost, ampak preobrazba skozi novo, ki je v nas po Kristusu. Sprejemamo svojo preteklost, a istočasno ji odvzemamo moč. Zaupamo, da je v nas nova resničnost, resničnost Jezusa Kristusa. In ta je močnejša kot naša preteklost.
Tako lahko v zaupanju v novo v nas gremo na novo pot, na našo pot, ki si jo je za nas zamislil Bog. To je pot sprave in pot preobrazbe. (po: A. Grün, Kaj nam omogoča živeti)

Današnja nedelja – 4. postna zaključuje drugo tretjino postnih nedelj, ki jih je šest. Smo že kar daleč v drugi polovici postnega časa, ki nam je že prvi dan klical, naj se spreobrnemo in verujemo evangeliju. Je čas milosti in rešitve. Je čas, ko naj bi si dali Bogu očistiti srca, in se bolj okleniti vsega kar je večno.
V tednu, ki je pred nami bodo nekateri dnevi še posebno čas milosti. To bo v torek na dan Celodnevnega češčenja, na prvi pete, v soboto, ko bo Dekanijsko svetoletno romanje in prihodnjo nedeljo, ko bo spovedni dan.

Naslovljeno na vas.

CELODNEVNO ČEŠČENJE ta torek, 1.4. od 9.00 do 19.00 ure

Ob 9.00 sv. maša, nato češčenje po razporedu:
Od 10.00 do 11.00 ure Gomilsko—Spodnje
Od 11.00 do 12.00 ure Gomilsko—Gornje
Od 12.00 do 14.00 ure posamezniki v tišini
Od 14.00 do 15.00 ure Grajska vas
Od 15.00 do 16.00 ure Šmatevž
Od 16.00 do 17.00 ure Zakl
Od 17.00 do 18. ure Šentrupert in Trnava
Od 17.30 ure bo spovedoval g. Janko Šket, ki bo nato vodil somaševanje
Ob 18.00 uri sv . maša in sklep češčenja
Naj bo ta dan v naši župniji pravi evharistični praznik z vodilom:
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo – presveto Rešnje telo!

Sveto leto 2025
Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.

Natačnejši program
Posebnega avtobusnega prevoza ne bo, ker ni dovolj interesa zanj.
V Celje se bomo peljali z osebnimi vozili. Je pa bilo na seji ŽPS dogovorjeno, da bi se vsi, ki ste to voljni storiti, zbrali pri Domu srečanj, kjer bi vzeli v avtomobile tudi tiste, ki nimajo lastnega prevoza; zato naj pridejo na to zborno mesto ob 8.30. uri.
V Celju se bomo zbrali v Marijini cerkvi od koder bo po uvodnem bogoslužju procesija v stolnico kje nas bo pred svetimi vrati sprejel naš škof (tisti, ki imate probleme s hojo, lahko počakate kar pri stolnici). Tam naj bi lepo sodelovali pri slovesnem bogoslužju. Ministranti naj bi nesli obleke seboj. Izkoristite tudi priložnost za sv. spoved.

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

MAŠNI NAMENI

NED. – 30.3.
4. postna nedelja
Amadej (Bogoljub) Savojski, vojvoda
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Antona Šlandra in vse Koprivove

PON. – 31.3.
Kornelija, mučenka
19.00 za +Marijo, Franca in Janija Rančigaj

TOR. – 1.4.
Agapa in Irena, mučenki
9.00 V zahvalo za zdravje (L. S.)
9.00-19.00 češčenje
! 18.00 za +Marijo Orožim in v. Mlinarjeve
za +Jožefa Zupančiča
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 2.4.
Frančišk Paolski, redovni ustanovitelj
19.00 za +Slavkota Begovića

ČET. – 3.4. prvi četrtek
Rihard, škof
19.00 za +Vikija Jelena
Molitev za duhovne poklice

PET. – 4.4. prvi petek
Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj
19.00 križev pot: za rast v ljubezni (vodijo mladi)
za + Andreja Kunsta
Litanije Jezusovega srca

SOB. – 5.4. prva sob.
Vincencij Ferrer, duhovnik
v Celju 9.30 Svetoletno romanje
19.00 za +Ljudmilo -obl. in Alojza Lukman
Litanije Matere Božje

NED. – 6.4. – tiha
5. postna nedelja
Irenej iz Srema, škof, mučenec
7.00 češčenje, spoved, še pri mašah
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Topovšek
Družiska sv. maša z 3. triado

V tem tednu:

Celodnevno češčenje, prvi četrtek, prvi petek, prva sobota, svetoletno romanje, …

Postne priprave za letošnje prvoobhajance – v soboto, 5.4. ob 15. uri v Domu srečanj.

Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, vsaj v torek še drugi
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Anka Trogar; II. Devetošolca
Urejanje in krašenje cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku:
›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovóril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pognojim. Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹« (Lk 13,6–9)

BESEDA O BESEDI

BOMO TUDI MI POKONČANI? Lk 13,1–9

Potem ko je Jezus soočen s preveč poenostavljenim zaključkom, da je zlo, ki doleti nekoga Božja kazen, povrne Bogu njegovo pravo podobo, Bog je namreč dober in tako nikakor ne more hoteti zlo. In da bi se varovali misli, da so nesreče, ki nekoga doletijo, neposredni učinek osebne krivde. S pogledom spreobrnjenja je Jezus pokazal na drugačno branje teh dogodkov. Nesreče in žalostni dogodki ne smejo v nas prebuditi radovednosti ali iskanja domnevnih krivcev, temveč morajo biti priložnost za premislek, s katerim premagamo samoprevaro, da lahko živimo brez Boga, ter priložnost, da poživimo z Gospodovo pomočjo prizadevanje za spremembo lastnega življenja. Bog se pred grehom pokaže kot poln usmiljenja, saj ne preneha klicati grešnikov, da se izognejo zlu ter začnejo rasti v njegovi ljubezni ter tudi začnejo konkretno pomagati bližnjemu v težavah. S tem bodo živeli v veselju milosti in se izognili večni smrti. Možnost spreobrnitve pa zahteva, da se naučimo gledati na dogodke življenja z vidika vere, spodbujeni s svetim strahom Božjim. Prava modrost med trpljenjem in žalostjo je, pustiti, da nas nagovori nestalnost človeškega bivanja ter da gledamo človeško zgodovino z očmi Boga, ki po načrtu nedoumljive ljubezni, hoče svojim otrokom vedno in samo dobro, a ki včasih tudi dovoli bolečo preizkušnjo, da bi nas pripeljal do večje dobrine.
Kristus nas vabi, da na zlo odgovorimo predvsem z resnim spraševanjem vesti ter s prizadevanjem prečistimo lastno življenje. Če ne, pravi, bomo vsi na isti način pokončani. Dejansko, osebe in družbe, ki nikoli ne postavijo samih sebe pod vprašaj, čaka usoda dokončnega poloma. Medtem ko spreobrnjenje, čeprav ne varuje pred problemi in nesrečami, omogoča soočiti se z njimi na ‘drugačen’ način. Spreobrnjenje premaga zlo v njegovi korenini, ki je greh, čeprav ne more vedno preprečiti posledic. (po: E. Mozetič)

3. postna nedelja — papeška nedelja

Gospod je milostljiv in usmiljen.
Gospod odpušča vso tvojo krivdo, ozdravlja vse tvoje bolezni.
On iz jame rešuje tvoje življenje, krona te z dobroto in usmiljenjem. (Ps 103,3–4)

Dokler živimo le v stanju pravičnosti, še nismo usmiljeni.
Usmiljenje nastopi takrat, ko krivice izničujemo z močjo ljubezni.
V sodobnem svetu zahteva storjena krivica natančno odmerjeno popravo.
Sankcioniranje storilca.
Kazen pri tem ne sme pozabiti na učinek svarilnega zgleda.
V Božjem svetu pa ne prevladuje logika kaznovanja, ampak imperativ odpuščanja. Na začetku je uvid, da smo zakrivili greh, zatem kesanje.
Sledi mu iskrena želja po poboljšanju, nakar smo deležni nebeškega usmiljenja, Jezusovega odpuščanja.
Božje usmiljenje ni vezano na dokazovanje, da smo krivdo odpravili, temveč na priznanje greha, ki ga v srcu obžalujemo.
Kako bi krivdo laži, prešuštvovanja, umora sploh lahko odpravili? Nobena kazen ne zadostuje, da bi vzpostavili prvotno stanje, kajti prvotno stanje se ne povrne.
Usmiljenje je ponudba odrešenja, ki upošteva grešno naravo človeka, njegov nenehni boj med dobrim in zlim.
Jezus ve za to naše breme, zato je z nami usmiljen in ne le pravičen.
Naša naloga je, da ravnamo po Božjem zgledu in da prinašamo usmiljenje drugim, čeprav se nam zdi, da zadostuje pravičnost.
Vendar pravičnost sama ni dovolj, saj razodeva le razum in ni počelo ljubezni.
Zmago lahko slavi le usmiljenje. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)

Ne ukvarjajte se preveč s potjo,
na katero vas je postavil Gospod.
Raje ves čas upirajte pogled vanj, ki vas vodi,
in v nebeško domovino,
v katero vas želi pripeljati.
(sv. Pij iz Pietrelcine)

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.
Povejte, ali naj organiziramo prevoz!
Datum se hitro prebližuje!!!

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

TEDEN DRUŽINE — geslo PRIČEVALCI UPANJA

V Tednu družine 2025 se bomo med 19. in 25. marcem vsak dan posvetili enemu od teh stebrov našega upanja ter zgledu Jožefa in Marije. Video nagovori in drugi posnetki bodo na voljo na povezavi portalov www.katoliska-cerkev.si in www.pridi.com. 

V svetem letu 2025 je geslo Tedna družine »Pričevalci upanja«. Namen tega tedna je, da ozavestimo, da smo vsi kristjani pričevalci in prinašalci upanja. Najprej smo to v družini, potem pa tudi v širšem okolju, kjer živimo. Upanje lahko prinašamo drugim le, če ga imamo najprej sami. Je zastonjski dar od Boga. Ne daje nam ga na zalogo, vendar iz dneva v dan. Bog želi da ta dar sprejmemo, ga negujemo, z njim sodelujemo in ga širimo. Kako to narediti? S pomočjo petih stebrov duhovnega življenja, ki so: Sveto pismo, molitev, zakramenti, skupnost in služenje.

PRAZNIK GOSPODOVEGA OZNANEJNA MARIJI—MATERINSKI DAN

Trgovine nas v teh dneh vabijo, naj materam kaj podarimo. Toda nikoli ne pozabimo: najlepše darilo je naše spoštovanje, skrb in otroška ljubezen do njih. Mati je srce vsake družine, vez, ki vse druži in povezuje, ogenj v srcu, ki vsakega greje. (po: P. Bosmans, Živi vsak dan)

Škofijski odbor za mlade lepo vabi na postni večer s slavljenjem, ki bo v petek, 28. 3. 2025 ob 20.30 v cerkvi Celje – Sv. Duh. Večer je namenjen vsem, ki imate radi slavilno glasbo in vam je ta način molitve blizu. Z nami bo skupina Zoé. Priložnost bo tudi za sv. spoved in druženje.
Poleg slavljenja bo priložnost za zakrament sprave in druženje.

MAŠNI NAMENI

NED. – 23.3.
3. postna nedelja
Jožef Oriol, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožefa (god) in Miro Rakun in vse Trapove

PON. – 24.3.
Katarina Švedska, red.
17.00 za +Marijo Juhart (god)

TOR. – 25.3. Materin. d.
Gospodovo oznanjenje
Sklep tedna družine
16.00 za +Franca Dolinška –oblet. (v Šentrupertu)
17.00 za +Matildo Vaš –osmina
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 26.3.
Evgenija, mučenka
17.00 za +Danijela Brišnika –oblet.

ČET. – 27.3.
Peregrin, redovnik
17.00 za +Milana in Bredo Natek

PET. – 28.3.
Bojan (Vojan), knez
17.00 križev pot: za žive in umrle pevce (cerkveni pevci)
Za vse +Travnarjeve

SOB. – 29.3.
Bertold, red. ustanov.
17.00 za +Stankota –oblet. in starše Slemenšek ter Jureta

NED. – 30.3.
4. postna nedelja
Amadej (Bogoljub) Savojski, vojvoda
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Antona Šlandra in vse Koprivove

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 17.45 uri. Vabljeni!

Priprava za animatorje oratorija bo v soboto ob 9.00 uri v Domu srečanj. Dobrodošli tudi na novo — vsi vključno od devetošolcev navzgor.

Napoved: 1. aprila dan celodnevnega čaščenja

Dežurni ministranti: Jakob Lončar, Tilen Ojsteršek, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Mojca Strožer; II. Aljaž Lončar, Nika Šlander
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas