Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: ›Ta je judovski kralj.‹  (Lk 23,35–38)

BESEDA O BESEDI

JEZUS SPOMNI SE TUDI MENE Lk 23,35–43

Evangelij pravi, da je ljudstvo ‘stalo in gledalo’ (Lk 23,35). Nihče ni rekel nič, nihče se ni približal. Ljudstvo od daleč gleda, kaj se dogaja. Isto ljudstvo se je zaradi lastnih potreb gnetlo okoli Jezusa, zdaj pa je do njega na razdalji. Zaradi različnih okoliščin življenja ali zaradi naših neuresničenih pričakovanj imamo tudi mi skušnjavo, da zavzamemo razdaljo do Jezusovega kraljevanja, da ne sprejmemo čisto do konca pohujšanja njegove ponižne ljubezni, ki nadležno vznemirja naš jaz
Zatem je druga skupina, v kateri so različne osebnosti: poglavarji ljudstva, vojaki in hudodelec. Vsi ti se Jezusu posmehujejo. Na enak način ga izzivajo: ‘Reši samega sebe!’ Ta skušnjava je hujša od tiste, ki jo ima ljudstvo. Tukaj skušajo Jezusa, kakor ga je skušal na začetku hudič, da bi se odpovedal kraljevanju na Božji način in bi to počel z logiko tega sveta: ‘Stopi s križa in porazi sovražnike!’ Če je Bog, naj pokaže moč in superiornost! Ta skušnjava je direkten napad na ljubezen: ‘Reši sebe’; torej ne druge, temveč sebe. Prevlada torej jaz z vso svojo močjo, s svojo slavo, s svojim uspehom. Ta skušnjava, prva in zadnja v evangeliju, je najhujša. A Jezus ne govori in ne odreagira, ne brani se, ne skuša prepričati, ne zagovarja svojega kraljevanja. Še naprej ljubi, odpušča, preizkušnjo živi po Očetovi volji, z gotovostjo, da bo ljubezen obrodila sadove. Da bi sprejeli Jezusovo kraljevo dostojanstvo, smo poklicani bojevati se proti tej skušnjavi ter usmeriti pogled na Križanega, da mu postanemo vedno bolj zvesti.
V evangeliju pa se pojavi še ena osebnost, ki je še bliže Jezusu. To je hudodelec, ki ga prosi, da se ga spomni v svojem kraljestvu! Ta človek, je verjel v njegovo kraljestvo. Ni se zaprl vase, temveč se je s svojo prtljago, s svojimi grehi, s svojim gorjem, obrnil na Jezusa. Bog se nas takoj, ko mu damo priložnost, spomni. Pripravljen je popolnoma in za vedno izbrisati greh, saj si njegov spomin ne zapomni storjenega zla in mu niso vedno pred očmi prizadejane mu žalitve, kot velja za naš spomin. Bog nima spomina za greh, temveč za nas. (po: E. Mozetič)

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

V cerkvenem letu pri bogoslužju vedno znova podoživljamo skrivnosti našega odrešenja od pričakovanja Odrešenika do dopolnitve časov; zaključujemo pa ga s slovesnim praznikom Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva. V evangeliju se nam je Jezus predstavil kot križani. Potrebna je res globoka vera, da v tem prebičanem, izmučenem in ponižanem Jezusu spoznamo svojega kralja in ga priznamo za vladarja našega življenja. To je spoznal in priznal desni razbojnik. »Jezus, spomni se me, ko bo prideš v svoje kraljestvo!« je prosil. In Jezus mu je obljubil: »Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju.«
Ko je bil vpeljan praznik Kristusa Kralja, je bilo slišati mnoge ugovore: zemeljskih kraljev, ki so bili nekdaj mogočni vladarji, je zmeraj manj, tisti, kar ji je še, pa imajo bolj malo moči in veljave. Kako naj torej ljudje sploh razumejo vladarsko moč Kristusa kralja? Kristus, ki ga priznavamo za svojega kralja, je čisto drugačen od vladarjev tega sveta. »Čeprav je bil Božje narave,« piše o njem apostol Pavel, »je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu.« Njegov edini vladarski prestol je tako križ, s katerega nam deli darove usmiljenja in odrešenja. Iz ljubezni do nas je prelil zadnjo kapljo krvi. Vsakega ljubi s čisto osebno ljubeznijo.
Križani Kralj nas uči, kakšna mora biti naša medsebojna ljubezen, da bo odsev njegove kraljevske ljubezni: darujoča se, dobrohotna, usmiljena, odpuščajoča. Zaživimo jo v našem vsakdanu! (po: S. Čuk, Misli srca)

NASLOVLJENO NA VAS

KARITAS – V četrtek, 24. novembra ob 17. uri bomo izdelovali adventne venčke v Domu srečanj. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni darovati svoj čas za dobro stvar. Izkupiček od darov bo tudi letos namenjen za potrebe Karitas.
Venčke boste lahko nabavili v nedeljo po obeh svetih mašah.

Zbiranje ozimnice – prosimo vas, če lahko namenite del svojih pridelkov družinam, starejšim in posameznikom, ki živijo v mestih in nimajo možnosti obdelave vrta.
Zbiranje v četrtek in petek od 16. do 17.ure v Domu srečanj.

Naslovljeno na vas

Teden Karitas (od 21. do 27. novembra 2022)
V letošnjem Tednu Karitas 2021 nas bo nagovarjalo geslo: »SKUPAJ DELAJMO ZA DOBRO«, ki je še posebej primerno za današnji čas. Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je ob tem povedal: »Nihče ni tako reven, da ne bi mogel tudi on sam prispevati svoj delež za skupno dobro. Naj letošnji teden Karitas in Klic dobrote tako odmeva v srcih nas vseh, da bomo na vsakem koraku sposobni stopiti skupaj in da bo v nas delovala nova moč in volja delati resnično dobro. Poklicani smo, da bi bolj in bolj postajali znamenje Božje ljubezni v svetu.«

Romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo 
V sredo, 23. novembra 2022, ob 12:00 bo sveta maša na Ponikvi, ki jo bo daroval predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Po sveti maši bosta za udeležence na voljo kava in čaj. Ob 14.00 bodo sodelavci Škofijske karitas Celje v Celju ob dvorani Golovec pripravili kosilo. Nato ste povabljeni na javno generalko ob 16:00 v dvorani Golovec v Celju. Sveto mašo bo neposredno prenašala TV Golica.

Klic dobrote 2022
V sredo, 23. novembra 2022, v dvorani Golovec v Celju, bo potekal že 32. dobrodelni koncert Klic dobrote za pomoč družinam v stiski. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite v Celju. Vstopnice so voljo na tel.: 01 300 59 60 ali e-pošti: info@karitas.si. Neposredni prenos pa bo na TV SLO – I. program, Radio Slovenija in Radio Ognjišče. 

Nedelja Karitas – pri obeh svetih mašah darovanje za Karitas. Dve tretjini darov sta namenjeni Škofijski karitas, ena tretjina Župnijski karitas.

Jezus: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti«.

MAŠNI NAMENI

NED – 20.11.
KR. KRALJ VESOLJSTVA
Gelazij I., papež
Začetek tedna Karitas
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše in stare starše Mahor
Zahvalna p. v imenu c. sv. Mateja

PON – 21.11.
Darovanje Device Marije
17.00 za +Jožefo Škoberne –oblet. in vse njene

TOR – 22.11.
Cecilija, dev., mučenka, zavetnica c. glasbe
17.00 za +Marijo (Minko) Kunst
Slavljenje—Bog je Ljubezen

SRE – 23.11.
Klemen I., papež, muč.
17.00 za +iz družine Javoršek

ČET – 24.11.
Andrej Dung-Lac, duhovnik, vietnam. muč.
17.00 za +Zofijo Rančigaj in vse +Stepišnikove (v Šentrupertu)

PET – 25.11.
Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka
17.00 za +Kristino in Ivana Pinter

SOB – 26.11.
Oblet. posvetitve celjske stolnice
17.00 za +Elizabeto in Franca Obreza

NED – 27.11.
1. ADVENTNA
Nedelja Karitas
Modest in Virgil, škofa
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Terezijo Topovšek, Mežnarjeve
Pri obeh mašah darovanje za Karitas

V tem tednu:
Mladinski bo v petek ob 18.00 uri v Domu srečanj. Vsi mladi vabljeni.

Dežurni ministranti: Jan in Alen Griguljak
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Magda Šalamon; II. Saša Griguljak, Lara Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubnimi darovi. Jezus pa je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.« Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo in bodo govoriliv mojem imenu: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi!« Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, a še las z glave se vam ne bo izgúbil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.« (Lk 21,5–8.17–19)

BESEDA O BESEDI

BODITE STANOVITNI Lk 21,5–19

Stanovitnost nam zagotavlja večno življenje. Pojavlja pa se vprašanje: Kakšna stanovitnost, pri čem moramo vztrajati? O neki stanovitnosti je govoril tudi evangelij prejšnje nedelje, če se še spomnimo. Saduceji so bili izredno vztrajni pri vprašanju, čigava bo žena po smrti, če jo je imelo za ženo kar sedem bratov. Je to takšna stanovitnost, ki nam zagotavlja življenje? – O drugi stanovitnosti govori današnji evangelij, ki opisuje dogajanje ob našem koncu. Jezus pravi, da bodo nad nas dvigali roke, nas preganjali, izročali v shodnice in ječe … Pri tem pa nas spodbuja: Vtisnite si v srca to, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal usta in modrost. Če skušamo sestaviti sliko iz treh evangelijev, lahko iz njih izluščimo dve jasni trditvi: Prava vera se mora odražati v stanovitnosti in samo stanovitnost bo nagrajena z večnim življenjem. – Da se bomo lažje orientirali, se vprašajmo, pri čem je Jezus vztrajal do konca, v čem je bil kot vzor vernika do konca dosleden. Pregovor pravi: kakršna smrt, takšno življenje. Pa poglejmo na križu visečega Jezusa, pri čem vztraja, kaj je njegova stanovitnost. – »Glej, tvoja mati«, reče Janezu, in materi: »Glej, tvoj sin.« Kako čudovito vztrajanje v ljubezni. Jezus se tudi na križu ne vrti okrog samega sebe, krivice ali česa podobnega. Živel je za druge in za druge umira! »V tvoje roke izročam svojo dušo,« nato reče Jezus na križu svojemu Očetu. Jezus ve, kaj je bistveno. To je edino, kar ostane, le njegova duša. Vse je dal od sebe, nič ni ostalo. Pri tem ni nobene zagrenjenosti. Ohranja svoje dostojanstvo, ki mu ga je podaril Oče. In Očetu ga zopet vrača. V celoti je bil Njegov ljubljeni sin. Njegova stanovitnost je bila stanovitnost v ljubezni in spoštovanju samega sebe kot Božjega sina. In nato čisto na koncu: »Dopolnjeno je!« Jezus je vztrajal do konca. Stanoviten je bil do konca v nalogi, ki mu jo je zaupal Oče. Po njegovem zgledu bodimo stanovitni tudi mi, pa si bomo pridobili Življenje, kakor nam obljublja današnji evangelij. (po: E. Mozetič)

33. nedelja med letom

Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati, naj tudi ne jé. (2 Tes 3,10)
V drugem berilu današnjega bogoslužja apostol Pavel poudarja pomen dela za človekovo preživljanje. Sedanjo ekonomsko krizo moramo vzeti zelo resno. Zaradi številnih vzrokov za to krizo je potrebno temeljito preveriti način globalnega ekonomskega razvoja. Jasen znak, ki se je pridružil tistim zelo perečim in dobro znanim, kot so trajanje nesorazmerja med bogastvom in revščino, pohujšanje lakote, ekološka kriza, je problem brezposelnosti. S tega vidika je strateško odločilno potrebno podpreti razvoj kmetijstva. Razvoj industrializacije je namreč večkrat zasenčil kmetijsko področje, ki je kljub novim spoznanjem in moderni tehniki izgubilo na pomenu, z velikimi posledicami tudi na kulturnem področju. Potrebno se mi zdi, da ponovno ovrednotimo kmetijstvo, ne v nostalgičnem smislu, temveč kot nepogrešljiv vir za prihodnost.
V sedanjem ekonomskem stanju je za najbolj dinamične ekonomije največja skušnjava ta, da iščejo ugodna povezovanja, ki pa imajo za najbolj revne države lahko usodne posledice. Tako bi se nadaljevala skrajna revščina za ogromno množico mož in žena in bi se hkrati nepovratno izrabili viri zemlje, ki jo je Stvarnik zaupal človeku, ali kot pravi prva Mojzesova knjiga, da bi jo obdeloval in varoval. Poleg tega pa se opaža kljub krizi, da se v deželah z zgodnjo industrializacijo še vedno spodbuja stil življenja z nenasitno porabo, ki je škodljiv za okolje, kakor tudi za reveže. Prišel je čas, da se je potrebno konkretno zavzeti za ravnovesje med kmetijstvom, industrijo in javnimi službami, da bo za vse dovolj kruha ter dela in da bodo kot dobrine za vse ohranjen zrak, voda in drugi osnovni viri. V ta namen je najbolj pomembno gojiti in razširjati jasno etično zavest, ki bo zmožna soočiti se z najbolj zapletenimi izzivi današnjega časa: vzgajati se za bolj razumno in odgovorno porabo, spodbujati osebno odgovornost skupaj s socialno razsežnostjo za kmetijske dejavnosti, utemeljene na trajnih vrednotah, kot so gostoljubnost, solidarnost in marljivo delo. (povzeto po: Benedikt XVI.)

Z veseljem bi se zahvaljevali Očetu, ki vas je usposobil za delež svetih v luči. 
On nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega Sina, (Kol 1,12–13)

Naslovljeno na vas

Pogled malo naprej, da si lahko kaj načrtujete in si rezervirate čas: Teden Karitas (od 21. do 27. novembra 2022)
V letošnjem Tednu Karitas 2021 nas bo nagovarjalo geslo: »SKUPAJ DELAJMO ZA DOBRO«, ki je še posebej primerno za današnji čas. Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je ob tem povedal: »Nihče ni tako reven, da ne bi mogel tudi on sam prispevati svoj delež za skupno dobro. Naj letošnji teden Karitas in Klic dobrote tako odmeva v srcih nas vseh, da bomo na vsakem koraku sposobni stopiti skupaj in da bo v nas delovala nova moč in volja delati resnično dobro. Poklicani smo, da bi bolj in bolj postajali znamenje Božje ljubezni v svetu.«

Romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo 
V sredo, 23. novembra 2022, ob 12:00 bo sveta maša na Ponikvi, ki jo bo daroval predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Po sveti maši bosta za udeležence na voljo kava in čaj. Ob 14.00 bodo sodelavci Škofijske karitas Celje v Celju ob dvorani Golovec pripravili kosilo. Nato ste povabljeni na javno generalko ob 16:00 v dvorani Golovec v Celju. Sveto mašo bo neposredno prenašala TV Golica.

Klic dobrote 2022
V sredo, 23. novembra 2022, v dvorani Golovec v Celju, bo potekal že 32. dobrodelni koncert Klic dobrote za pomoč družinam v stiski. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite v Celju. Vstopnice so voljo na tel.: 01 300 59 60 ali e-pošti: info@karitas.si. Neposredni prenos pa bo na TV SLO – I. program, Radio Slovenija in Radio Ognjišče. 

Sam naš Gospod Jezus Kristus in Bog, naš Oče, ki nas je v svoji milosti vzljubil in nam dal neminljivo tolažbo in blago upanje, naj opogumi vaša srca ter jih utrdi v vsakršnem dobrem delu in v vsakršni dobri besedi. (2 Tes 2,16–17)

MAŠNI NAMENI

NED – 13.11.
33. ned. med letom
Stanislav Kostka, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +žpk. Jožeta Lončarja (50.) obl.
zahvalna p. v imenu c. sv. Krištofa

PON – 14.11.
Lovrenc Irski, škof
17.00 za +Ivanko – oblet. in vse Hacetove

TOR – 15.11.
Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Brankota Košenina –oblet.

SRE – 16.11.
Marjeta Škot., kraljica
17.00 za +Antona Jelena –oblet.

ČET – 17.11.
Elizabeta Ogrska, redovnica
17.00 za +Marijo Rakun in vse Trapove (v Šentrupertu)

PET – 18.11.
Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
17.00 za +starše Natek in sorod.

SOB – 19.11.
Neža Asiška, devica
17.00 za +Karla in Marijo Tekavc

NED – 20.11.
KR. KRALJ VESOLJSTVA
Gelazij I., papež
Začetek tedna Karitas
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše in stare starše Mahor
zahvalna p. v imenu c. sv. Mateja

V tem tednu:
Mladinski—srečanje za dekleta in fante bo v petek ob 18.00 uri. Lepo vabljeni. Povabite še svoje prijatelje in znance.

Dežurni ministranti: Mitja Mak, Hana Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Elza Vasle; II. Petra Basle, Neža Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus jim je rekel: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne bodo več mogli; saj so enaki angelom in so Božji sinovi,
ker so sinovi vstajenja.« (Lk 20,34–36)

BESEDA O BESEDI

ČIGAVI BOMO? Lk 20,27–38

Evangelij današnje nedelje nam predstavlja Jezusa, obkroženega s saduceji, ki so zanikali vstajenje. Vendar so ravno glede te teme postavili Jezusu vprašanje, da bi ga spravili v zadrego in osmešili vero v vstajenje mrtvih. Pri tem so izhajali iz namišljenega primera: Neka žena je imela sedem mož, ki so umrli drug za drugim; vprašali so Jezusa: ‘Čigava bo torej ta žena, ko bo umrla?’ Jezus, ki je vedno krotak in potrpežljiv, najprej odgovori, da za življenje po smrti ne veljajo ista merila kot za to zemeljsko. Večno življenje je drugačno življenje v drugačni razsežnosti, kjer med drugim ne bo več poroke, ki je vezana na naše bivanje na tem svetu. Vstali, pravi Jezus, bodo kot angeli in bodo živeli v drugačnem stanju, ki ga sedaj še ne moremo okušati ali si ga predstavljati. Tako je Jezus to razložil.
Za tem pa gre Jezus, če lahko tako rečemo, v protinapad. S tako preprostostjo in izvirnostjo navaja Sveto pismo, da resnično z občudovanjem gledamo na našega Učitelja. Potrditev vstajenja je Jezus našel v prizoru, ko je Mojzes pred gorečim grmom in se Bog razodene kot Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov. Božje ime je povezano z imeni mož in žena, s katerimi se On veže, in ta vez je močnejša od smrti. Mi lahko tudi rečemo za odnos Boga z nami, z vsakim od nas: On je naš Bog! On je Bog vsakega od nas, kot da bi On nosil naše ime. To On z veseljem pove in to je zaveza. Zdaj veste, zakaj Jezus pravi: ‘Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.’ In tista odločilna in temeljna vez je zaveza z Jezusom. On sam je Zaveza, Življenje in Vstajenje. V Jezusu nam Bog podarja večno življenje. Podarja ga vsem in tako imamo po njem vsi upanje v življenje, ki je še bolj resnično kot sedanje. Življenje, ki nam ga Bog pripravlja, ni preprosto odprava tega sedanjega, je življenje, ki presega našo predstavo, saj nas Bog nenehno preseneča s svojo ljubeznijo in usmiljenjem.
Zato je to, kar se bo zgodilo, ravno nasprotno, kar so pričakovali saduceji. Ne projicirajmo tega življenja v večnost, v drugo življenje, ki nas čaka, ampak naj večnost osvetljuje in daje upanje zemeljskemu življenju vsakega od nas. (po: E. Mozetič)

32. nedelja med letom — zahvalna

HVALA ZA VSE
Gospod, zahvaljujem se ti za vse svoje življenje,
za luči in sence, za veselje in žalost, saj potrebujem vse.
Zahvaljujem se za sonce, prav tako tudi za dež:
sonce me lepo ogreje, dež me prijetno osveži.
Zahvaljujem se za pohvalo, enako pa tudi za grajo:
pohvala me spodbudi, okrepi, graja pa me modro pouči.
Zahvaljujem se za zdravje, pa tudi za kakšno bolezen:
zdravje mi omogoča, da delam, v bolezni pa čutim svojo nemoč.
Zahvaljujem se za občestvo, toda tudi za tiho samoto:
občestvo mi podarja ljudi, v samoti pa si z menoj Ti. Reinhold Abeln

Današnjo evangelijsko, pripoved s katero nam postreže Luka, si lahko kar živo predstavljamo. Še toliko bolj, če se miselno prestavimo v tisti čas. Ob sobotah zvečer je bilo v templju še posebej živahno. Zbirali so se učenjaki tistega časa. Iskali so odgovore. Odpirale so se številne debate. A dejstvo je, da so bili prisotni mnogi, ki niso bili enakih misli in prepričanj: farizeji, saduceji … in v tokratnem odlomku seveda tudi Jezus. Prepričanje saducejev je temeljilo na 5 Mojzesovih knjigah in tega nauka so se striktno držali. Zanje je značilno tudi to, da niso verjeli v posmrtno življenje. Kar ni bilo zapisano v peteroknjižju, zanje ni bilo merodajno. Ta večer s provokativnimi vprašanji ne stopajo pred druge Jude, temveč prav pred Jezusa, ki je veljal za novega preroka v mestu. Provokacija temu Galilejcu se skrivala v drobni »uganki« o ženi in več možeh, s katerimi je bila poročena v času življenja.
Se je tudi tebi že kdaj zgodilo, da ti je kdo zastavil vprašanje zgolj kot provokacijo? Situacija je namreč primerljiva z našim vsakdanom. Nekatere odgovor pravzaprav sploh ne zanima in je vprašanje namenjeno samo temu, da preizkuša tvoje prepričanje ali da te pripravi do prepira. Jezus je v njihovi »uganki« zaznal provokacijo, a je bil mojster odgovorov. Vedel je, da njih sam odgovor ne zanima, saj v vstajenje sploh ne verjamejo. Nikjer ni zapisano ali jih je s svojim odgovorom prepričal, a vendarle jim je dal misliti. Daje misliti tudi nam. In dejstvo je, da to, kar izvira iz tega večernega srečanja v templju, je, da torej obstaja življenje, ki pa bo popolnoma drugačno od tega, ki ga živimo tukaj. Da je bil Jezus še bolj provokativen, v komunikaciji s Saduceji utemelji svojo razlago in uporabi celo primer prav iz dela Svetega pisma, ki pa ga oni sami poznajo in »priznavajo«.
Bog je Bog živih. Takoj se odpira želja po racionalni razlagi nebes. Kako bo tam? Na kak način? Gospod, namesto jasnih odgovorov morda potrebujemo več vere. Bog živih živi v nas! Daj nam vere pa tudi moči, da se tudi sami znajdemo v provokacijah našega časa. (povzeto po: R. L. Hyde)

Naslovljeno na vas

ZAHVALA OB ZAHVALNI NEDELJI
Danes smo zapeli zahvalno pesem v župnijski cerkvi, je pa v naši župniji običaj, da zahvalo ponovimo tudi v podružničnih cerkvah.
Letos smo se odločili, da bomo imeli naslednje nedelje zahvalo v imenu posameznih podružničnih cerkva kar v župnijski cerkvi.
V nedeljo, 13. 11. za cerkev Sv. Krištofa, 20.11. za cerkev Sv. Mateja, 4.12. za cerkev Sv. Ruperta.

HVALEŽNOST: Vsak dan, ki ga preživimo, je ves napolnjen seveda najprej z Božjimi darovi, zato apostol Pavel upravičeno sprašuje Korinčane: »Kaj pa imaš, česar bi ne bil prejel?« (1 Kor 4,7). Je pa vsak naš dan napolnjen tudi z uslugami mnogih ljudi okrog nas.
Ljubezni, velikodušnosti, dobrote in še marsičesa, kar imamo za vrednote, ni mogoče meriti s količinskimi merami, pri tem gre za bogastvo srca. In to bogastvo presega vse materialno in merljivo.

Zahvaljujem se vsem župnijskim sodelavcem. Vaše sposobnosti in izkušnje so neprecenljive. Prav tako župniji namenjene moči in čas. Brez vas bogoslužnih sodelavcev, cerkvenih ključarjev – članov gospodarskega sveta, župnijskega pastoralnega sveta, pa tudi tistih, ki skrbite za čistočo in krašenje cerkva, ki s svojimi darovi omogočate vzdrževanje stavb in župnijskih dejavnosti, bi bilo župnijsko življenje nemogoče.
Hvala tudi za vse kar storite zame: posebno za stalno oskrbovanje s kosilom, s prinašanjem živil, čiščenjem župnijskih prostorov. Letos pa tudi vsem za vse kar ste vložili v pripravo in samo praznovanje duhovniških jubilejev in darov ob moji zlati maši. Molim, naj vam Bog obilno povrne.

VABILO na romanje vseh župnijskih sodelavcev (članov dosedanjega in novega ŽPS, ključarjev, pevcev, bralcev, krasilk, sodelavcev Karitas, …) bo v soboto, 12. novembra na Zasavsko Sv. goro. Odhod ob 8.00 uri, vrnitev do 15. ure. Prijavite se vsaj torka župniku posamez, še bolje pa preko svoje skupine.

MAŠNI NAMENI

NED – 6.11. –zahvalna
32. ned. med letom
Lenart, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Karola Semprimožnika
Zahvalna pesem pri obeh mašah

PON – 7.11.
Engelbert, škof
17.00 za +Amalijo –oblet. in Vinkota Topovšek

TOR – 8.11.
Gotfrid (Bogomir), škof
17.00 za +Rojnikove in Drevove

SRE – 9.11.
Posvetitev lateranske bazilike
17.00 za +Pintarjeve in Jakopove

ČET – 10.11.
Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj
17.00 za +Ivana Novaka (v Šentrupertu)

PET – 11.11.
Martin (Davorin), škof
17.00 za žive in rajne dobrotnike

SOB – 12.11.
Jozafat, škof, mučenec
17.00 za +Lojzko Tuš in sorod.

NED – 13.11.
33. ned. med letom
Stanislav Kostka, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 ta +žpk. Jožeta Lončarja (50.) obl.
Zahvalna p. v imenu c. sv. Krištofa

V tem tednu: zopet redno veroučna srečanja.

V Cerkvi v Sloveniji je od 6. do 12. novembra Teden zaporov.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh
Bralci v nedeljo: I. Jelen Majda, Jure Vasle; II. Melanija Hadolin, Aljaž Juhart
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je Jezus prišel na ono mesto, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, stopi hitro dol; danes moram ostati v tvoji hiši.« In stopil je hitro dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali, češ: »Ustavil se je pri grešnem človeku.« Zahej pa je stopil pred Gospoda in rekel: »Glej, Gospod, polovico svojega imetja dam ubogim in, ako sem koga v čem prevaral, povrnem četverno.« (Lk 19,5–8)

BESEDA O BESEDI

JEZUS ŽELI TUDI V TVOJO HIŠO PRINESTI VESELJE Lk 19,1–10

V Jerihi je živel mož, ki je bil prava izgubljena ovca, zaničevan in „izobčen“, ker je bil cestninar, celo šef vseh mestnih cestninarjev in prijatelj osovraženih rimskih osvojevalcev, tat in izkoriščevalec. Zahej se ni mogel približati Jezusu verjetno zato, ker je bil na slabem glasu in tudi majhne postave je bil. Zato se je povzpel na drevo, da bi videl Učitelja, ko bo šel mimo. To na videz nekoliko smešno početje pa vendar razodeva notranjo željo tega človeka, da bi prišel do stika z Jezusom. Tudi Zahej sam ne doume globokega pomena tega dejanja. Ne ve, zakaj, ne pozna vzroka, vendar to naredi! Še zdaleč si ne upa misliti, da bi lahko premostil razdaljo, ki ga je ločila od Gospoda. Zadovolji se, da ga bo samo videl iti mimo. Vendar ga Jezus, ko se približa drevesu, pokliče po imenu in mu reče: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši« (Lk 19,5). In takoj je ta mali mož, ki so ga vsi zavračali in je bil v anonimnosti kot izgubljen, splezal dol. Jezus pa ga presenetljivo pokliče po imenu! Zanimivo je to, da ime Zahej v prevodu pomeni prav „Bog se spomni!“
Jezus torej gre v Zahejevo hišo in s tem vzbudi kritiko vseh prebivalcev Jerihe. Tudi v tistih časih so veliko besedičili. Kako vendar? Ob vseh v redu ljudeh v mestu, gre prav k temu cestninarju? Da, saj je izgubljen prav ta človek. In Jezus reče: »Danes je v to hišo prišlo odrešenje, ker je tudi on Abrahamov sin« (Lk 19,9). V Zahejevo hišo je od tistega dne vstopilo veselje, mir, odrešenje.
Ne obstoja noben poklic in ne družbeni položaj, noben greh ali zločin kakršne koli vrste, ki bi človeka lahko izbrisal in Božjega spomina in iz Božjega srca tudi enega samega njegovega otroka. Bog se nas vedno, prav vedno spominja in nikoli ne pozabi nikogar, ki ga je ustvaril. Tudi mi se pustimo Jezusu poklicati po imenu. V globini srca prisluhnimo njegovemu glasu, ki nam pravi: „Danes moram ostati v tvoji hiši“, kar pomeni v tvojem življenju. Sprejmimo ga z veseljem, ker bo zagotovo spremenil naše življenje na lepše. Jezus to lahko naredi! (po: papež Frančišek)

31. nedelja med letom — žegnanjska

ZAKAJ ŽEGNANJSKA NEDELJA?

Vsaka posvečena cerkev kot svoj lastni slovesni praznik praznuje obletnico posvetitve, slovesni praznik naslova (zavetnika) in godove tistih svetnikov ali blaženih, katerih posmrtni ostanki so shranjeni ali pokopani v cerkvi. Posvečena cerkev obhaja pravo obletnico posvetitve na sam dan posvetitve oz. na nedeljo prej ali pozneje, če je to ena izmed navadnih nedelj. Obletnica posvetitve cerkve se sicer obhaja na najbližji dan, ki ni praznik ali slovesni praznik. Tiste cerkve, ki obletnice posvetitve (več) ne poznajo, obhajajo obletnico posvetitve v nedeljo pred praznikom vseh svetih, torej na žegnanjsko nedeljo. Ta dan smejo za obletnico posvetitve izbrati tudi druge posvečene cerkve (zlasti starejše).

Zahvala vsem, ki v naše cerkve prihajate, da so hiše molitve; vsem, ki tako požrtvovalno skrbite za njihovo urejenost in okrašenost, cerkvenim ključarjem, ki skrbite za ohranjanje in obnavljanje in vsem, ki s svojimi darovi to omogočate. Bog vam naj obilo poplača!

Popolni odpustek za duše v vicah v novembru lahko darujemo za naše rajne, če opravimo spoved, prejmemo sveto obhajilo, obiščemo pokopališče in molimo vero in Očenaš po papeževem namenu Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne. Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo ali na naslednjo nedeljo.

KARITAS vas vabi, da ob 1.novembru in med letom prižgete svečo manj ali manjšo svečo in del sredstev namenite za ljudi v stiski.
V cerkvi lahko vzamete sveče s pokrovom, lesene svečke in lučke – zastavice. Priporočeni dar je 1,50 EUR.
Na voljo so vrečke za Dar jeseni, ki jih lahko vzamete in vrnete, ko bomo zbirali ozimnico . Vabljeni ste, da viške pridelkov namenite družinam, starejšim in posameznikom, ki živijo v mestih in nimajo možnosti obdelave vrta ali obiranja sadja. Še posebej so hvaležni za pridelke, primerne za vlaganje in nadaljnjo obdelavo.

Naslovljeno na vas

Krščena sta bila
V nedeljo 23. oktobra sta prejela zakrament sv. krsta sestrica in bratec Tija in Liam Jerman. Staršem in botroma ter sorodnikom čestitamo in želimo veliko veselja z otrokoma, pa tudi veliko moči in volje za uspešno versko vzgojo.

OBLIKOVAN JE ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET 2022 do 2026
Hvala vsem, ki ste molili za modro izbiro članov ŽPS in ste potem tudi sodelovali pri izbiri članov novega ŽPS.
Člani novega ŽPS – izbrani, člani po službi, zastopniki župnijskih skupin – so: Basle Matic, Beloglavc Filip, Brdnik Simon, Cirar Martin, Jelen Majda, Jernejc Veternik Tanja, Krsnik Mira, Mahor Bogdan, Mahor Jani, Natek Robert, Novak Domen, Orožim Marija, Pencelj Sonja, Pintar Helena, Rakun Simeona, Rančigaj Marija, Rančigaj Marjana, Sirše Majda, Srebočan Ana, Stepišnik Sonja, Šlander Damjana, Štrajhar Miha, Vasle Marko, Zupančič Jasenka.

PRVA SEJA ŽPS V NOVEM MANDATU IN SESTAVU
Po uvodni molitvi je sledila seznanitev s Statutom za ŽPS, ki velja v Cerkvi na Slovenskem ali osvežitev poznavanja tega temeljnega dokumenta. Na podlagi njegovih določil so se vsi člani ŽPS razmestilinv tri skupine—komisije: v komisijo za bogoslužje, ki je izbrala za voditelja g. Simona Brdnika, v komisijo za oznanjevanje, ki je izbrala za voditeljico ga Marijo Rančigaj, ki je bila izbrana tudi za tajnico ŽPS, ter komisijo za dobrodelnost, ki je izbrala za voditeljico ga Marijo Orožim. Nato je bilo razdeljeno članom gradivo za letošnje pastoralno leto. Sprejet je bil program romanja župnijskih sodelavcev.

VABILO na romanje vseh župnijskih sodelavcev (članov dosedanjega in novega ŽPS, ključarjev, pevcev, bralcev, krasilk, sodelavcev Karitas, …) bo v soboto, 12. novembra na Zasavsko Sv. goro. Odhod ob 8.00uri, vrnitev do 15. ure. Prijavite se čimprej župniku posamez, še bolje pa preko svoje skupine.

MAŠNI NAMENI

NED – 30.10. žegnanjska
31. ned. med letom
Marcel, mučenec
7.00 češčenje, spoved med in po maši
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Alfonza Tekavca –oblet

PON – 31.10.
Bolfenk, škof
Dan reformacije—d.p.d.
17.00 za +Bernardko Vasle

TOR – 1.11.
VSI SVETI
Vigor,škof
10.00 za +Viktorja in vse Vovkove /spoved
14.00 za vse župljane – žive in rajne
molitev za rajne na pokopališču Gomilsko
16.00 za +Franca in vse Šramove (v Šentrupertu)
molitev za rajne na pokopališču v Šentrupertu
18.00 V župn. cerkvi molitev rožnega venca

SRE – 2.11.
Spomin vseh vernih rajnih
7.30 po papeževem namenu
16.00 za vse verne rajne (v Šentrupertu)
17.00 za Mirkota Stvarnika

ČET – 3.11. prvi četrtek
Viktorin Ptujski, škof, mučenec
17.00 za +starše Ducman in sorod. ter Vido Krajnc
Molitev za duhovne poklice

PET – 4.11. prvi petek
Karel (Drago) Boromejski, škof
17.00 za +Ferdinanda Orožima in vse Jakovčeve
Litanije Jezusovega srca

SOB – 5.11. prva sob.
Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika
17.00 za pokojne iz družine Jerman
Litanije Matere Božje

NED – 6.11. –zahvalna
32. ned. med letom
Lenart, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Karola Semprimožnika

V tem tednu ni verouka pač pa je praznična in nedeljska sv. maša.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri.

KOMEMORACIJA bo 1.11 ob 8. uri pred spomenikom pri šoli na Gomilskem.

Dežurni ministranti: Matevž, Tjaž Basle in Timotej Jordan, na praznik VSI
Bralci: na praznik bodite na razpolago, ko boste v cerkvi; v nedeljo: I. Mojca Strožer, Anka Trogar; II. Ivi Rančigaj, Saša Griguljak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹  Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 18,13–14)

BESEDA O BESEDI

KOMU SEM PODOBEN? Lk 19,1–10

»Samoprevara je v nekem pogledu večje zlo kot greh. Spreobrnitev lahko zabriše greh, ovira temu pa je zaslepljenost. Pravega farizeja ne poboljšaš.« Tako je o »svetem možu« iz današnjega evangelija zapisal nemški bogoslovni profesor Janez Krstnik Hirscher. Drugo ime za farizeja je hinavec, licemerec, svetohlinec, človek z dvema obrazoma. Eden – brez gube in madeža – je za javnost, drugi, ki ga skrbno skriva, pa je njegov pravi obraz. Tega gotovo pozna Bog, najbrž pa tudi tisti, ki živijo ob njem.
V današnjem evangeliju si nasproti stojita dva moža – farizej in cestninar – ki sta prišla molit v jeruzalemski tempelj. Prvi je pripadnik stranke najbolj pravovernih Judov, ki so do potankosti poznali vsa določila Mojzesove postave in jih tudi izpolnjevali. Cestninar pa je eden nižjih davčnih uradnikov, ki so na mitnicah pobirali pristojbine za ceste in mostove. Pri ljudeh so bili osovraženi, ker so bili v službi rimskih okupatorjev, pa tudi zato, ker so pogosto bili sleparji. Za farizeje so bili cestninarji najslabši med ljudstvom – drhaljo.
Farizej se ima za svetega in na to svojo svetost je silno ponosen. Pred Bogom se širokousti s svojimi dobrimi deli. V besedah še nekako priznava, da ni dober sam od sebe, zato pravi: »Bog, zahvalim te.« Vendar pa svoje zasluge razklada pred Bogom kot kramar svoje blago. Boga nič ne prosi, kakor da ničesar ne potrebuje. Povsem drugače se obnaša cestninar. V svoji kratki molitvi se sklicuje na Božje usmiljenje. Išče odpuščanje grehov pri Bogu, ker ve, da bo obogatel, če bo s kesanjem in z iskreno ponižnostjo izpraznil svoje srce. Potem bo v njem spet prostor za Boga in za ljudi.
»Dva človeka sta se vračala iz templja: farizej in cestninar,« razmišlja ob evangeliju pater Lojze Bratina. »Farizej se je vračal takšen, kakršen je prišel. Drugače pa cestninar: prišel je slaboten, vrača se okrepljen; prišel je ubog, vrača se obdarjen; prišel je duševno omajan, vrača se ozdravljen.« Bistveno vprašanje pri tem pa je: kakšen se danes vračam jaz iz našega templja, iz naše cerkve. (po: S. Čuk, Misli srca)

30. nedelja med letom — misijonska nedelja

Danes je misijonska nedelja. Povabljeni smo k premišljevanju o poslanstvu v osrčju krščanske vere. Cerkev je namreč misijonska po naravi; če to ne bi bila, ne bi bila več Kristusova Cerkev, ampak eno izmed združenj, ki bi kaj kmalu iztrošilo svoj smisel in izginilo.
Svet najbolj potrebuje evangelij Jezusa Kristusa.
Po Cerkvi nadaljuje svoje poslanstvo usmiljenega Samarijana in zdravi krvaveče rane človeštva; nadaljuje poslanstvo Dobrega pastirja in neprestano išče izgubljene na krivih in brezciljnih poteh. Hvala Bogu ne manjka pomenljivih izkušenj, ki pričujejo o moči preobrazbe evangelija. Lahko pomislimo na mnoga pričevanja o tem, kako evangelij pomaga premagovati zapiranje, spopade in rasizem ter spodbuja spravo, bratstvo in deljenje dobrin.
Misijon Cerkvi govori, da ni sama sebi namen, temveč orodje in posrednica kraljestva. Povabljeni smo k veselemu oznanjevanju v Cerkvi. Ne imejmo pred seboj strahu, ampak veselje, ki ga daje mirna vest in navdušenje nad Kristusom. Naredimo tisto, kar nam vest naroča. Bodimo zvesti Bogu, čeprav ne moremo storiti veliko. Vsak droben korak šteje, naj bo le narejen vedno v pravi smeri.
Kako preprosto lahko razumemo, kaj je naša naloga, da bomo resnični misijonarji. Bodimo kakor otroci. Odpovejmo se svojim predstavam in samovolji ter sprejmimo Njegovo voljo za življenjsko vodilo. Brez dvoma nas bo ta vodila v ljubečo skrb za bližnjega, še posebej za najbolj trpečega. Ne zadošča, da živimo za drugega, zanj moramo tudi umreti, še več, ne herojske smrti, ampak v preziru in zasmehovanju, ker se borimo za Božjo ljubezen, za Njegovo resnico … Tu se začne naše misijonsko delo. Naj traja vse življenje, ne le na misijonsko nedeljo. Po: E. Mozetič

Osrednje slovensko praznovanje misijonske nedelje bo danes potekalo v Župniji Rogaška Slatina. Ob 15.00 bo molitvena ura s pričevanjem slovenskih misijonarjev, ki so trenutno v domovini. Ob 16.00 bo slovesna sveta maša, pri kateri bosta prepevala otroški in mešani pevski zbor iz domače župnije. Somaševanje duhovnikov bo vodil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. 

Naslovljeno na vas

ZAKLJUČIL SE JE MANDAT DOSEDANJEGA ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA
Dosedanji ŽPS zaključuje svoj mandat. V normalnih okoliščinah bi se naj to zgodilo že pred dvema letoma. Ker pa so zaradi zdravstvenih razmer vse stvari zastale in drugih okoliščin je bilo izbiranje članov novega sestava ŽPS v naši škofiji šele preteklo nedeljo. Tako je dosedanji ŽPS deloval sedem let in pol. V celoti je ta ekipa delovala zelo zavzeto, požrtvovalno in tudi lahko rečemo uspešno, za kar jim gre priznanje in naša hvaležnost.
Dobri Bog naj vsem obilno povrne! V podaljšku so nekateri omagovali – Bog pa ve – kakšne so bile ovire.
Je pa bil ta mandat poseben ne le po trajanju, ampak tudi po dogajanju. Dva člana sta se iz župnije odselila, kar trije pa so o bili poklicani v večnost— ga. Anica Drev, ga. Marija Sovinc ter g. Karol Semprimožnik. Naj pokojne člane Bog, ki dobro plačuje, bogato nagradi v nebesih.

OBLIKOVAN JE ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET 2022 do 2026
Hvala vsem, ki ste molili za modro izbiro članov ŽPS in ste potem tudi sodelovali pri izbiri članov novega ŽPS.
Člani novega ŽPS – izbrani, člani po službi, zastopniki župnijskih skupin – so: Basle Matic, Beloglavc Filip, Brdnik Simon, Cirar Martin, Jelen Majda, Jernejc Veternik Tanja, Krsnik Mira, Mahor Bogdan, Mahor Jani, Natek Robert, Novak Domen, Orožim Marija, Pencelj Sonja, Pintar Helena, Rakun Simeona, Rančigaj Marija, Rančigaj Marjana, Sirše Majda, Srebočan Ana, Stepišnik Sonja, Šlander Damjana, Štrajhar Miha, Vasle Marko, Zupančič Jasenka.
Članom novega ŽPS naše občestvo čestita in se jim zahvaljuje za pripravljenost sprejeti poslanstvo, ki zahteva čas in moči.
Želimo jim blagoslova pri pomembnem poslanstvu, spremljajmo jih z molitvijo in jim pomagajmo, saj smo molili za vse člane občestva, naj nas Bog spodbuja in podpira, »da jim bomo tudi vsi ostali župljani pri tem odgovornem delu, vsak po svojih močeh pomagali s svojimi darovi …«
V programu je še kratko skupno romanje članov obeh ŽPS.

MAŠNI NAMENI

NED – 23.10. misijonska
30. ned. med letom
Janez Kapistran, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ido Lazar (2 krsta)
Misijonska nabirka

PON – 24.10.
Anton Marija Claret, škof, redovni ustanov.
18.00 za zdravje v družini M.

TOR – 25.10.
Darija, mučenka
Dan suverenosti –d. p.
18.00 za +Vilkota Natek

SRE – 26.10.
Lucijan in Marcijan, mučenca
18.00 za +Matildo Brinovec

ČET – 27.10.
Sabina Avil., mučenka
17.00 za +Marijo oblet. in vse Petrovčeve (v Šentrupertu)

PET – 28.10.
Simon in Juda Tadej, apostola
18.00 za +Elizabeto Brišnik -30. dan

SOB – 29.10.
Mihael Rua, duhovnik, redovnik
18.00 za +Šramove in Koširjeve
Premaknemo uro na zimski čas

NED – 30.10. žegnanjska
31. ned. med letom
Marel, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Alfonza Tekavca –oblet.

V tem tednu:
Roditeljski sestanek za starše devetošolcev bo v četrtek ob (!) 18.00 (!) uri.

Seja ŽPS – ustanovna v novem sestavu bo v petek ob 19.00 uri. Če bo le mogoče, pridite zagotovo. Vsa srečanja so v Domu srečanj.

Mladinski —srečanje za dekleta in fante bo v soboto ob 19.00. Oživimo!

Dežurni ministranti: Zala in Karin Jelen
Bralci v ned.: I. Lucija Blatnik, Simon Brdnik; II. Marija Rančigaj, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.