Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« (Lk 4,5–8)

BESEDA O BESEDI

SKUŠNJAVE Lk 4,1–13

Današnji evangelij nam ponuja veliko vsebin za razmislek. Je prava priložnost, da se v začetku letošnjega posta vprašamo, kje smo in kam gremo.
Najprej se moramo zavedati resnosti spopada med dobrim in zlim, ki bije v nas. Hudič nas skuša, to je dejstvo. Vprašanje je le ali se tega zavedamo in ali se temu upiramo. Poglejmo, o kakšnih skušnjavah nam govori evangelsko soočenje. Po logiki skušnjav, s katerimi hudič skuša Jezusa, lahko tudi sami odkrivamo, kje vse so nam nastavljene pasti.
Iz kamna kruh – tipična logika današnjih reklam, vse na lahko, vse takoj. Še med pisanjem te pridige sem dobil neko povabilo z naslovom: Vsi tečemo za denarjem … Ne dovolite si, da bi vam ga primanjkovalo. Lahko bi rekli, da je prva naloga posta spoznati sorodnost reklame in skušnjave ter ju skušati ločiti, oz. se potruditi prepoznati hudičeve pasti. Dejstvo je, da nas vse skupaj vleče v neko lenobnost in komodnost. Človek se hitro poleni, utrdi in okrepi pa počasi. Skušnjav je več, mogoče nas prva vleče v lenobnost, brezciljnost in na koncu v razvrednotenje vsega.
Vrzi se dol, angelom bom zapovedal … – živeti zase, da bodo drugi skrbeli za nas. Tudi to je danes do konca razvpita logika tega sveta. Poskrbeti zase, imeti svoj mir, biti sam svoj gospodar, ne obremenjevati se z drugimi itd. Gesla današnje družbe in vse bolj tudi naša. Nikoli ni bilo toliko denarja in hkrati toliko ljudi v stiski – ne v prvi vrsti finančni, ampak predvsem duševni stiski. A za to je vedno najtežje zbrati denar. Praznih stanovanj po mestih je polno, takih, ki nimajo kam, pa vedno več.
Vsa kraljestva sveta ti dam, če me počastiš … – pohlep po denarju in slavi, pomembnosti in moči. Vedno več tajkunov, korupcija do konca, časti se pomembne in velike. Jezus pa slavi Očeta, ker se razodeva majhnim in ubogim.
Kaj meniš? Prepoznaš tudi svoje konkretne vsakodnevne pasti? (po: E. Mozetič)

1. postna nedelja

POSTNI ČAS – PRILOŽNOST ZA KONKRETEN BOJ PROTI SKUŠNJAVAM

Na začetku posta so nam preko Božje besede predstavljene skušnjave. Ali obstaja tudi orožje proti njim? Da, post nam ponuja tudi tri vrste orožja v boju proti njim: odpoved, dobra dela in molitev. Povežimo ga s skušnjavami.
Prve skušnjave niti ne prepoznamo, če se ne začnemo odpovedovati. Saj se nam niti ne zdi več problem, če iščemo le, kako bi bilo lažje. Zdi se, da smo iznajdljivi, ustvarjalni, napredni. Z vsem se preskrbimo, da ne bi bilo pretežko. Pa ni to pogosto tudi nasedanje lenobi? Ali ne postajata zaradi tega naše telo in naš duh lenoben? Odpoved v postu nam zbistri duha in poživi telo!
Druga skušnjava govori o skrbi zase in pozabljanju na bližnjega. Kje še vidimo drugega, če se ne zamislimo nad seboj in svojim egoizmom. Če pozabimo, da je ljubezen prva zapoved, bomo tudi na bližnjega pozabili. Dobra dela v postu nam prebujajo zaspano zavest, da smo bratje in sestre med seboj, naj si pomagamo!
Če ne častim Boga, častim koga drugega. Izberimo spet Boga na križu, Boga ubogih in zapostavljenih. Tam ni prostora za iskanje denarja, slave, pomembnosti in moči. Molitev naj nam razjasni pogled na Boga!
Včasih se opravičujemo z besedami, da vse to že delamo. Da poznamo tako Evangelij, kot nauk Cerkve. A ne spreglejmo, da je tudi hudič poznal Sveto pismo, celo z njim je odgovarjal. Kljub temu je ostal popoln upornik Bogu. Poznati in ne živeti je le še večja past!
Naj nas postni čas iz spoznanja povede v življenje, zvesto v odpovedovanju, bogato v molitvi in polno dobrih del. Pa začni že danes! (po: E. Mozetič)

Družina si prizadeva za nedeljo, za »dan veselja in počitka«. Tako jo opredeli 2. vatikanski cerkveni zbor v Konstituciji o svetem bogoslužju. Ne sme si toliko prizadevati za nedeljo kot prosti dan, skupni počitek, praznik ljudi, ampak za nedeljo kot »Gospodov dan«, to je kot dan evharističnega shoda, iz katerega izhaja in proti kateremu se obrača, v edinosti s časom in prostorom, v celotnem kristjanovem življenju. Vsi drugi vidiki nedelje pridejo pozneje: so pomembni, a ne bistveni. Za družino je evharistični shod nujen. Krščanska družina namreč svoje življenje organizira, vzgaja sebe in svoje otroke na način, da bo sveti maši dala prednost pred vsako drugo dejavnostjo, saj je nedelja Gospodov dan.
Velikonočno skrivnost, ki se po apostolskem izročilu opira na dan Kristusovega vstajenja, obhaja Cerkev vsak osmi dan; ta dan se po pravici imenuje Gospodov dan ali nedelja. Ta dan se morajo verniki zbrati, da se ob poslušanju Božje besede in z udeležbo pri evharistiji spominjajo trpljenja, vstajenja in poveličanja Gospoda Jezusa ter se zahvalijo Bogu, ki jih je »prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih« (1Pt 1,3). Zato je nedelja prvi in glavni praznični dan, ki ga je treba oznanjati ter vneto priporočati, da bo postal tudi dan družinskega veselja. (po: Družina, delo in praznovanje – Svetoletno srečanje družin)

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

OBLETNICA SMRTI IZIDORJA ZAVRŠNIKA

10. marca 2025 mineva 82 let od smrti Božjega služabnika duhovnika Izidorja Završnika, ki je v streljanju talcev v mariborskih zaporih daroval svoje življenje iz ljubezni do bližnjega, ko je stopil iz vrste namesto mladega fanta. Škofijski spominski dan bomo obhajali na svetoletnem romanju v celjsko stolnico v nedeljo, 9. marca s pričetkom ob 15.uri v Marijini cerkvi, nato sv. maša v stolnici. Slovesnost bo vodil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Vabljeni tudi gomilski župljani.

Na Gomilskem, v njegovem domačem kraju, pa bo slovesno bogoslužje na dan njegove smrti v ponedeljek, 10. marca, ob 17.00. bogoslužje bo vodil upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.

Priporočajmo slovenskemu mučencu naš narod, prosimo za odpuščanje in spravo in posnemajmo ga v ljubezni do bližnjega.
»Kako naj ljudje v teh časih verjamejo, da jih Bog ni zapustil, če bi jih jaz zapustil? Kakšen je pastir, ki zapusti svoje ovce, ko jih napadejo grabežljivi volkovi?« (Izidor Završnik)

Zapisano po obvestilu Celjske Škofije

Drage sestre in bratje! Mladi duhovnik Izidor Završnik je bil član in nato tudi duhovnik našega občestva. Zato je še kako prav, da se ga spominjamo in obhajamo obletnico njegovega in odhoda v večnost—rojstva za nebesa. Toliko bolj, ker je edini v naši škofiji, ki nosi naziv Božji služabnik—kandidat za razglasitev za blaženega.
Lepo vabljeni k udeležbi na slovesnosti 10.3. ob 17.00 uri v župnijski cerkvi na Gomilskem. Povabite še druge!

MAŠNI NAMENI

NED. – 9.3.
1. postna nedelja
Frančiška rimska, red
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Mladena –obl. in Ivana Krsnik
15.00 v Celju: ob obletnici smrti Izidorja Z.

PON. – 10.3.
40 mučencev
17.00 bogoslužje ob obletnici smrti I. Z.
za zmagovito ljubezen
za +Karola Semprimožnika
za +Sonjo Mandelc
za +Marijo Grah
za +Ido Lazar

TOR. – 11.3.
Benedikt, škof
17.00 za +starše Ducman in Vido Krajnc
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 12.3.
Inocenc I., papež
17.00 za +Roziko in Janeza Potočnik in Slavo Rančigaj

ČET. – 13.3.
Kristina, mučenka
17.00 za +Ivana Rojnika –oblet.

PET. – 14.3.
Matilda, kraljica
17.00 križev pot: za vse ljudi v stiski (vodijo sodelavci Karitas)
za +Marijo –oblet. in Karla Tekavc

SOB. – 15.3. kvatre
Placid, redovnik
17.00 za +Pavlo in vse Petrovčeve

NED. – 16.3.
2. postna nedelja
Herbert, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Tomaža Lončarja in Bernardko Vasle—oblet.
Družinska sv. maša, 5. razred
Pri mašah nabirka za bogoslovje

V tem tednu bo v ospredju obhajanje obletnice smrti Izidorja Z.
Vrle gospodinje prosimo da prispevajo kakšne dobrote za na koncu.

Občni zbor Župnijske Karitas bo v sredo, 12.3.2025 ob 18. uri.

Napoved: 22.3. bo Karitasova velikonočna delavnica za otroke.

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle; II. Petra Basle, Saša Pikl
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver, ki je v očesu tvojega brata.« (Lk 6,41–42)

BESEDA O BESEDI

SVET PRIČNI SPREMINJATI PRI SEBI Lk 6,39–45

Preden se lahko uspešno borimo proti kakršnim koli krivicam, se moramo najprej zazreti vase in spremeniti svoje srce.
V marsikaterem evangeljskem sporočilu je moč razbrati prizadevanje za boj proti najrazličnejšim krivicam po svetu. Vendar pa Jezusov način boja ni takšen, kot si ga velikokrat zamišljamo. Kot prvo nas Jezus poziva, naj pogledamo v svoje srce, preden se bomo lotili popravljanja napak drugih.
Videti predvsem napake drugih in opozarjati na krivice, ki se dogajajo po svetu, ne da bi pri tem sami aktivneje sodelovali pri uspešnem reševanju, je precej preprosto. Mnogo težje se je zazreti v lastno življenje in videti, ali resnično izpolnjujemo tisto, o čemer pridigamo drugim.
Eden od razlogov, zakaj je tako pomembno, da najprej sami pri sebi spoznamo, o čem pridigamo, je, da naše sporočilo ne bi naletelo na gluha ušesa. Sveti Pavel VI. je o tem dejal: »Sodobni človek posluša priče bolj kot učitelje, in če posluša učitelje, je to zato, ker so priče.«
Biti moramo torej priče svojega pričevanja, preden bomo lahko drugim svetovali, kako naj kaj počnejo.
In dobrodelnost do drugih mora biti v ospredju vsakega boja za pravico. To bi moralo oblikovati naša stališča in tudi naša dejanja.
Kot pravi misel, se ne moremo le od daleč “boriti z ognjem”, ker bomo tako zanetili samo vedno več plamenov. Namesto tega se moramo boriti proti krivicam tako, da najprej pogledamo v svoje srce, popravimo, kar tam najdemo, nato pa v duhu dobrodelnosti po svetu prinašajmo mir. (po: E. Mozetič)

8. nedelja med letom

KRISTJANI IN POLITIKA

Niso posebno redki med današnjimi verniki, ki jim beseda politika vzbuja neprijetne občutke in se z njo ne želijo ukvarjati. O politiki imajo na splošno slabo mnenje, vsako sodelovanje, ki bi bilo povezano s politiko, pa že vnaprej odklanjajo.
Kaj sploh je politika? Skrb in delo za skupno dobro. Skupnost, v kateri vsi živimo in iz katere ne moremo, je država. Politika je torej skrb in delo, da bi nam bilo v državi dobro. Kdor zavrača politiko, ker jo ima za nekaj slabega, ima tudi samo državo in skrb zanjo za nekaj slabega. Kdor odklanja vsakršno politiko, odklanja s tem soodločanje, kaj se bo zgodilo z državo, v kateri sam živi, katere član je, katera pravzaprav predstavlja tudi njega. Ko to odločanje v celoti prepušča drugim, je po svoji volji podoben slepcu, ki se da voditi drugim, čeprav ima za slepe tudi tiste, ki ga vodijo in ki jih prav zaradi tega odklanja. Kaj se dogaja dve slepcema, ki drug drugega vodita, pa nam pove Jezus v današnjem evangeliju.
Politika, kot skrb za javno dobro, je torej dobra. Ni pa tako dobra, da je človek ne bi mogel zlorabiti. O možnosti takšne zlorabe govori Jezus, ko pripoveduje o človeku, ki pravi: »Brat, dopusti mi, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,« sam pa ne vidi ali noče videti, da ima v lastnem očesu bruno. Človeku je kar žal, da je med našimi politiki in strankarskimi voditelji preveč takšnega obnašanja. Zaradi njih je politika v celoti prišla na slab glas in tu je vzrok, da jo nekateri že načelno odklanjajo.
Pravi kristjan, ki mu je mar za dobro in resnico, je ne bi smel odklanjati. Še manj jo zlorabljati. Resnični kristjan, ki živi svojo vero in skuša prinašati Jezusa v svet (kar je poslanstvo vsakogar, ki se ima za Jezusovega učenca), bo široko odprl oči, ker noče biti slep in ker tudi ne dovoli, da bi ga vodili slepci. Tak kristjan bo tudi znal otrebiti svoje oči in ne opozarjati na iver v očesu drugega. (po: p. F. Cerar)

Nekega dne je star kmet sedel v senci na pragu svoje siromašne hiše. Poleg hiše je bila pot, ki je vodila v vas. 
Mimo je šel nek človek, ki je videl kmeta v senci in si je mislil: »Poglej ga, lenuha – nič ne dela. Cel dan samo sedi v senci in nič ne dela.«
Malo kasneje je mimo šel drug človek in je pomislil: »Glej ga, srečneža. Ta človek je Don Juan. Cel dan sedi pred hišo in opazuje ženske, ki hodijo mimo. Mogoče celo katero ‘obdela’.
Kmalu za tem pa je mimo šel gozdar. Cel dan je delal v gozdu in je pomislil: »Ta človek je garač. Cel dan je trdo delal, sedaj pa si je zaslužil malo počitka.«

V resnici ne moremo veliko vedeti o človeku, ki v senci sedi pred svojo hišo, lahko pa veliko povemo o teh treh ljudeh, ki so šli mimo hiše: Prvi je lenuh, drugi je »babjak« in tretji je garač.

Vse, kar govoriš, govori o tebi; posebno, ko govoriš o drugih ljudeh! (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025
Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta
Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

OBLETNICA SMRTI IZIDORJA ZAVRŠNIKA

10. marca 2025 mineva 82 let od smrti Božjega služabnika duhovnika Izidorja Završnika, ki je v streljanju talcev v mariborskih zaporih daroval svoje življenje iz ljubezni do bližnjega, ko je stopil iz vrste namesto mladega fanta. Škofijski spominski dan bomo obhajali na svetoletnem romanju v celjsko stolnico v nedeljo, 9. marca s pričetkom ob 15.uri v Marijini cerkvi, nato sv. maša v stolnici. Slovesnost bo vodil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Vabljeni tudi gomilski župljani.

Na Gomilskem, v njegovem domačem kraju, pa bo sveta maša na dan njegove smrti v ponedeljek, 10. marca, ob 17.00. Bogoslužje bo vodil upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.

Priporočajmo slovenskemu mučencu naš narod, prosimo za odpuščanje in spravo in posnemajmo ga v ljubezni do bližnjega.
»Kako naj ljudje v teh časih verjamejo, da jih Bog ni zapustil, če bi jih jaz zapustil? Kakšen je pastir, ki zapusti svoje ovce, ko jih napadejo grabežljivi volkovi?« (Izidor Završnik)

Zapisano po obvestilu Celjske Škofije

Z ROKO V ROKI

28. DOBRODELNI KONCERT – PONEDELJEK, 3. 3. 2025, 19.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA – ŽALEC
Vstopnice (15 EUR): župnišče Gomilsko, Tic-Žalec, uro pred koncertom.

To nedeljo poslušamo pri sv. mašah Pastirsko pismo našega škofa.

MAŠNI NAMENI

NED. – 2.3.
8. nedelja med letom
Julijana, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za vse Blaževe

PON. – 3.3.
Kunigunda, kraljica
17.00 za +Pavlo Polak –oblet. in starše Jernejc

TOR. – 4.3. pust
Kazimir, poljski, kraljevič
17.00 za +Štefana Šlandra –obl., Koprivove
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 5.3. strogi post
Pepelnica
Hadrijan (Jadran), muč.
17.00 za +Karla Sirše
Pepeljenje
ZAČETEK POSTNEGA ČASA

ČET. – 6.3. prvi četrtek
Marcijan, opat
17.00 za +Antona Zupančiča –oblet.
Molitev za duhovne poklice

PET. – 7.3. prvi petek
Perpetua in Felicita, mučenki
17.00 križev pot: za trpeči ukrajinski narod (vodijo člani ŽPS)
za +Štefanijo Rančigaj

SOB. – 8.3. prva sob.
Janez od Boga, red. ust.
17.00 v dober namen (V.)

NED. – 9.3.
1. postna nedelja
Frančiška rimska, red.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Mladena –obl. in Ivana Krsnik

V tem tednu
Merjenje (brezplačno) krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi bo izvajala Krajevna organizacija RK Braslovče to nedeljo, 2.3. od 8.30 do 10.00 ure v Domu srečanj. Velja izkoristiti priložnost.

Karitas zbira očala, še uporabna, ki jih lahko odstopite za misijone, kamor se aprila odpravlja skupina 6 študentov medicine. V cerkvi je škatla.

Dežurni ministranti: David in Domen Zupančič, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Majda Jelen; II. Neža Novak, Jasenka Zupančič
Urejanje in krašenje cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus se je ozrl po svojih učencih in govóril: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki. (Lk 6,20–23)

BESEDA O BESEDI

BLAGOR UBOGIM Lk 6,17.20–26

Uboštvo je dvoumna beseda. Pomeni lahko dve diametralno nasprotni stvari: revščino kot vsiljeno socialno stanje, ki razčlovečuje in se je zato proti njej potrebno boriti; in svobodno izbrano uboštvo, kot življenjski slog, ki ga je treba gojiti. V današnjem odlomku Jezus govori o blagru ubogih, t.j. o pozitivnem uboštvu. Sveto pismo pred Kristusovim prihodom nikoli ne govori o svobodni izbiri materialnega uboštva. Največ, kar pove na tem področju, je dolžnost pomagati revnim; nikoli pa ne govori o tem, da naj bi se človek svobodno odločil za uboštvo. Zakaj? Preprosto zato, ker Božje kraljestvo še ni prišlo! Ni še obstajal tisti višji razlog, tisto neskončno večje dobro, za pridobitev katerega postane razumno odpovedati se, če je potrebno, tudi vsem drugim dobrinam, celo očesu, roki in življenju samemu. – Toda kaj je to Božje kraljestvo, ki je povzročilo resničen »preobrat vseh vrednot«? Božje kraljestvo, z drugimi besedami, je Bog sam. – Njegov prihod je povzročil neke vrste »vladno krizo« na svetovni ravni, radikalno reorganizacijo. Odprl je nova obzorja. – Jasno je, da obilje materialnih dobrin samo po sebi ne izključuje Kraljestva, onemogoča pa ga napačna uporaba le-teh. Nekdo bi bil lahko materialno zelo bogat, pa je vendarle »ubog v duhu«, t.j. nenavezan, pripravljen, da uporabi materialne dobrine tudi v dobro drugih. Odpira lahko npr. nova delovna mesta, namesto da bi odpiral nove bančne račune ali pa si gradil nove vile. – Marsikdo med nami občuti kompleks, ker je v mladosti trpel pomanjkanje ali pa je kot otrok stradal. Ko se tak človek sreča z obiljem, pohlepno plane na stvari, kot da bi hotel nadomestiti zamujeno, ali pa iz strahu, da bi kaj zamudil. Toda danes moramo najti ravnotežje. Blaginja nam je malce stopila v glavo. – In še nekaj pozitivnega je potrebno dodati. Izbira uboštva in prav razumljenega preprostega življenja je izbira za veselje. Jezus obljublja »blagor« ubogim v duhu, obljublja srečo, veselje srca že na tem svetu, ne šele na onem. (po: E. Mozetič)

6. nedelja med letom

Tako govorí Gospod:
»Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na bitje iz mesa,
njegovo srce pa se odmika od Gospoda.«
Blagoslovljen pa mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo zaupanje. (Jer 17,5.7)

Kdo si ne želi blagoslova, kdo ne beži pred prekletstvom? O enem in drugem nam govori današnje berilo iz knjige preroka Jeremija.
Ljudje moramo drug drugemu zaupati, saj bi bilo sicer življenje nemogoče. Mož zaupa ženi, žena možu, prijatelj prijatelju, vernik duhovniku, učenec učitelju, kupec trgovcu … Vi, ki to berete, zaupate tistemu, ki je to napisal. Jožef je zaupal Mariji, prav tako je zaupala ona njemu. Bog je zaupal svojega Sina človeški materi in njenim ljubečim rokam.
Sina človeški materi in njenim ljubečim rokam.
Je pa to zaupanje omejeno, ker smo ljudje zmotljivi ali celo pokvarjeni ter sposobni zaupanje zlorabiti. V takem primeru postane zaupanje v človeka »prekleto«. Takšno je tudi, če se človek odmika od Boga in namesto njega obožuje človeka. Vsak »kult osebnosti« se prej ali slej izkaže kot zmota, v časih tudi kot nesreča. Samo Gospod je vreden popolnega zaupanja in to nam hoče povedati Jeremija, ko pravi, da je tisti, ki vanj zaupa, blagoslovljen. (po: Beseda da besedo)

Kdo so srečni ubogi danes? To zagotovo niso ne reveži, brezdomci, brezposelni, ljudje, ki si ne morejo privoščiti poleg kosila še večerje. To so tisti, ki se priznavajo za uboge pred Bogom, saj je vse njegovo in ničesar človek ne sme zadržati zase, temveč je treba vse deliti z drugimi.
Ozrimo se okoli sebe! Kateri ljudje so simpatični, sončni, zaželeni? Tisti, ki znajo deliti z drugimi, podarjati, biti solidarni. Z eno besedo: ljubiti.
Kateri pa so antipatični in nihče ne bi z njimi živel? Skopuhi, lakomneži, sebičneži, ljudje, ki se vrtijo samo okoli sebe in svojega jaza. Ubogi v duhu so vedno tisti, ki znajo nadomestiti besedo ‘jaz’ z besedo Bog; tisti, ki uporabljajo bogastvo kot sredstvo za ustvarjanje blaginje in miru za vse. (po: https://revija.ognjisce.si/)

Dragi šolarji, veroučenci!

Pred vami je počitniški teden. Bodo zares zimske počitnice. Naj bodo lepe in vesele in blagoslovljene. Osvežite si telo in dušo.
Bog z vami in vi z Njim!

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta
Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

FEBRUARSKA SEJA ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA

Bo ta ponedeljek, 17. 2. Skupaj naj bi iskali najboljše smernice za naše skupno in osebno »romanje« skozi sveto leto s posebnim poudarkom na postni čas, ki je skoraj tu. Vsak član ŽPS naj bi bil vesel zaupanja, ki mu je bilo izkazano s tem, da je bil izbran na to mesto in potrjen od škofa, hkrati pa se zaveda, kako lahko veliko dobrega stori za občestvo.
Vi vsi pa sodelujte s člani ŽPS. Kadar imete kakšno dobro zamisel, predlog, rešitev, ali pa tudi nestrinjanje, povejte članu ŽPS, da zadevo prenese na sejo. Pa z molitvijo podprite delo ŽPS!

VERSKO SREČANJE ZA ODRASLE

Bo naslednji ponedeljek, 24. 2.2025 ob 19.00 uri v župnijskem Domu srečanj na Gomilskem. Tema: rodbina Cukala.
Tema srečanja: rodbina Cukala, zlasti dr. Franc Cukala, mentor in mecen Izidorja Završnika. Voditelj: Miha Drolc.

Z ROKO V ROKI
28. DOBRODELNI KONCERT – PONEDELJEK, 3. 3. 2025, 19.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA – ŽALEC
Na koncertu bodo nastopili: Ansambel Modrijani, Ani Frece Križanič, Darja Gajšek, Ansambel Braneta Klavžarja, Grešna sapica, Folklorna skupina Kobula, Osnovna šola Petrovče, Trobilni kvintet Veseli ventilčki z Glasbene šole Žalec. Vstopnice (15 EUR): župnišče Gomilsko, Tic-Žalec, uro pred koncertom.

MAŠNI NAMENI

NED. – 16.2.
6. nedelja med letom
Julijana, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ano Zakšek –oblet., Mohorjeve
C. ključarji sprejemajo za ogrevanje

PON. – 17.2.
Sedem ustan. servitov
17.00 za +Jožefo Rančigaj in vse njene

TOR. – 18.2.
Janez iz Fiesole, redovnik, slikar
17.00 za +župnika Adolfa Pikla in ostale gomilske duhovnike
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 19.2.
Konrad iz Piacence, spokornik
17.00 za +Antona Zupančiča

ČET. – 20.2.
Jacinta in Frančišek Marto, fatimska vidca
17.00 za +Jožefa Rakuna

PET. – 21.2.
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Danico Košenina, obl.

SOB. – 22.2.
Sedež apostola Petra
17.00 za +Franca Turnška in sestro Roziko

NED. – 23.2.
7. nedelja med letom
Julijana, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Natašo Kuzner (r. Urankar)

V tem tednu
Seja ŽPS bo ta ponedeljek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vabljeni vsi člani.

Napoved: naslednji ponedeljek, 24.2. bo Versko srečanje za odrasle.

Dežurni ministranti: v počitnicah boste tisti, ki boste doma, prišli po en dan v tednu.
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Mojca Strožer; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da so se njih mreže trgale. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. (Lk 5,4–7)

BESEDA O BESEDI

GREŠNIK SEM, A KLJUB TEMU LAHKO SLEDIM JEZUSU Lk 5,1–11

V odlomku iz Lukovega evangelija Jezus Petra prosi, da bi vstopil v njegov čoln in od tam učil množice. Ko jim je nehal govoriti, ga je povabil, naj vrže mreže in zgodil se je čudežen ulov. – Ko je Peter videl, da so se mreže trgale zaradi velike količine rib, je padel k Jezusovim nogam in rekel: ‘Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek.’ To je prvi Petrov odločilni korak na poti učenca, Jezusovega učenca, obtožiti sebe: ‘Sem grešnik.’ To pa je tudi prvi korak vsakega izmed nas, če želimo napredovati v duhovnem življenju; če želimo služiti in slediti Jezusu, moramo obtožiti sami sebe: brez tega ne moremo hoditi v krščanskem življenju.
A obstaja tveganje. Vsi namreč vemo, da smo grešniki, vendar pa ni lahko obtožiti samih sebe, da smo konkretno grešniki. Navajeni smo reči ‘sem grešnik’, vendar na isti način kot rečemo ‘sem človek’ ali ‘sem slovenski državljan’. Obtožiti sebe pomeni občutiti lastno bedo: čutiti se bedni, ubogi pred Gospodom. Gre za to, da občutimo sram. In gre za nekaj, kar se ne stori z besedami, ampak s srcem; gre za konkretno izkušnjo, kot takrat, ko Peter reče Jezusu, naj gre od njega, ker je grešen človek. Resnično je čutil, da je grešnik, in potem je čutil, da je rešen. Zveličanje, ki nam ga prinaša Jezus, potrebuje to iskreno priznanje, saj ne gre za neko kozmetično stvar, ki ti malo spremeni obraz z dvema potezama: res je, da spreminja, vendar pa mu je za to, da bi vstopilo, potrebno narediti prostor z iskrenim priznanjem lastnih grehov; na ta način se izkusi Petrovo osuplost.
Današnji evangelij nas sprašuje: Znamo resnično zaupati v Gospodovo besedo? Ali si pustimo vzeti pogum zaradi naših padcev? Poklicani smo bodriti vse, ki se počutijo grešnike in nevredne pred Gospodom, potrte zaradi lastnih napak. Reči jim moramo Jezusove besede: ‘Ne bojte se.’ Očetovo usmiljenje je večje od tvojih grehov! Večje je! Ne bojte se … 
Devica Marija pa naj nam pomaga vedno bolj razumeti, da biti učenci pomeni hoditi po sledeh, ki jih je zapustil Učitelj. To so sledi Božje milosti. (po: E. Mozetič)

5. nedelja med letom

Ob Jezusu je bila velikanska množica ljudi. Bili so zelo lačni Boga in so želeli slišati njegovo besedo. Želel je izkoristiti priložnost, da bi jim razodel, kako deluje Bog in njegovo kraljestvo. Ko jih je nehal učiti, jim je želel na viden način pokazati, kaj pomeni biti poslušen Božji besedi in storiti, kar nam pravi.
Čeprav je bil Simon utrujen od brezplodnega dela, je kljub temu storil, kar mu je naročil Jezus: »Na tvojo besedo bom spustil mreže.« Ni se zaprl v svoje razočaranje nad celonočnim neuspelim lovom rib in v svojo utrujenost. Bolj je zaupal njegovim besedam kot svojemu razumu, ki mu je govoril, da je to početje pri belem dnevu prava neumnost in se bo osramotil pred vso množico.
V celotnem Svetem pismu lahko  prebiramo povabila k zaupanju. Bog vedno znova pravi, naj skočimo, ker nas bo ujel. Pogosto reče samo: “Skoči.” Želi, da mu povsem zaupamo; kolikor bolj mu zaupamo, toliko lažje se prebijamo skozi življenje.
Ta dogodek nam pove tudi pomembno resnico o tem, kako Bog deluje v vsakem in po vsakem od nas v svojo slavo. Od nas pričakuje večje stvari, kot jih lahko storimo sami. Ko sodelujemo z njim pri tem, kar želi narediti, bomo dosegli veliko več, kot bi lahko storili sami.
Bog za svoje apostole izbira običajne ljudi in uporablja običajne okoliščine našega vsakdanjega življenja in dela, da bi druge pritegnil v svoje kraljestvo. Tudi nam daje enako naročilo, kot ga je dal Simonu: “loviti ljudi” za Božje kraljestvo. To bomo lahko uresničili, če bomo dopustili, da njegova luč sveti v nas in po nas.
Bog Oče želi, da drugi v nas vidijo Kristusovo luč v načinu, kako živimo, govorimo drugim, se pogovarjamo z drugimi, se odzivamo na različne situacije, delamo doma ali v službi. 

Sveto pismo o upanju

Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. (Jer 29,11) 

Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja. (Rim 15,13) 

Naslovljeno na vas.

Odpustki v svetem letu 2025

Papež Frančišek v buli o napovedi rednega svetega leta 2025 v sedanjih zgodovinskih razmerah, v katerih »človeštvo, ki je pozabilo drame preteklosti, stoji pred novo in težko preizkušnjo, v kateri se veliko ljudi sooča z brutalnostjo nasilja« vse kristjane poziva, naj postanejo romarji upanja. Že v buli o napovedi izrednega jubilejnega leta usmiljenja 2025 je poudaril, da so odpustki v tem okviru pridobili »poseben pomen« (Misericordiae vultus, 22), saj Božje usmiljenje »postane Očetova prizanesljivost, ki po Cerkvi, Kristusovi nevesti, doseže grešnika, ki mu je bilo odpuščeno in ga osvobodi vseh posledic greha« (prav tam). Podobno tudi danes sveti oče pojasnjuje, da nam dar odpustkov »omogoči, da odkrijemo, kako brezmejno je Božje usmiljenje. Ni naključje, da je bil v preteklosti izraz ‘usmiljenje’ zamenljiv z izrazom ‘odpustek’ ravno zaradi tega, ker hoče izraziti polnost Božjega odpuščanja« (Spes non confundit, 23). Odpustek je torej jubilejna milost.

Po papeževi volji želi tudi ob rednem jubilejnem svetem letu 2025 to »sodišče usmiljenja«, katerega naloga je, da odloča o vsem, kar zadeva podeljevanje in uporabo odpustkov, spodbuditi srca vernikov, da bi gojili in negovali pobožno željo po pridobitvi odpustka kot daru milosti, ki je lasten in značilen za vsako sveto leto in določa naslednje predpise, da bi verniki lahko izpolnili pogoje, »po katerih bo uresničevanje svetoletnih odpustkov možno in učinkovito« (Spes non confundit, 23).

Sveto leto 2025

Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta
Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na:
Katoliška cerkev: Jubilej 2025

MAŠNI NAMENI

NED. – 9.2.
5. nedelja med letom
Apolonija, devica, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Binija Stepišnika –oblet.

PON. – 10.2.
Sholastika, devica, redovnica
17.00 za +Jožefa in Frančiško Rožič

TOR. – 11.2.
Lurška Mati Božja,
Svetovni dan bolnikov
17.00 za +Matildo Brinovec (r. d.)
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 12.2.
Feliks, opat
17.00 za +Julijano in Jakoba Korošec

ČET. – 13.2.
Jordan Saški, redovnik
17.00 za +Franca Dolinška

PET. – 14.2.
Valentin (Zdravko), duhovnik, mučenec
17.00 za +Andreja Kunsta

SOB. – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za +Milana in Bredo Natek

NED. – 16.2.
6. nedelja med letom
Julijana, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ano Zakšek –oblet.

V tem tednu:
Vaš dar za ogrevanje bodo c. ključarji sprejemali to in prihodnjo nedeljo(9.2. in 16.2) v zakristiji po obeh sv. mašah. Bog vam povrni!

Dežurni ministranti: Jan in Alen Griguljak, ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Anka Trogar II. Barbara Cijan, Tilen Natek
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas