BESEDA ŽIVEGA BOGA
Prišel sem, da vržem na zemljo ogenj, in kako želim, da bi se že vnel! Biti pa moram krščen s krstom in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši. (Lk 12,49–50)
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Prišel sem, da vržem na zemljo ogenj, in kako želim, da bi se že vnel! Biti pa moram krščen s krstom in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši. (Lk 12,49–50)
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane
in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se njihov gospod vrne s svatbe, da mu takoj odpró, ko pride in potrka. Blagor služabnikom, ki jih gospod
ob svojem prihodu najde čuječe! Resnično, povem vam, da se bo opasal in jih posadil za mizo in bo pristopil ter jim stregel. (Lk 12,35–37)
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Rekel pa mu je nekdo iz množice: »Učenik, rêci mojemu bratu, naj dediščino deli z menoj!« On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.« (Lk 12,13–15)
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, mnogo stvari te skrbí in vznemirja, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet.« (Lk 10,41–42)
Beri naprej