Oznanila za 28. navadno nedeljo

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na potí in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. (Mt 22,8–10)

BESEDA O BESEDI

ŽENIN VABI NA SVATBO TUDI VSAKOGAR IZMED NAS Mt 22,1–14

Prilika, ki smo jo slišali, nam govori o Božjem kraljestvu kot o svatbi. Glavna oseba je kraljev sin, ženin, v katerem z lahkoto prepoznamo Jezusa. V priliki ni nikoli omenjena nevesta, temveč le številni povabljeni, tako želeni in pričakovani. Ti povabljeni smo mi, vsi mi, kajti z vsakim od nas želi Gospod obhajati svatbo. Svatba je začetek občestva za vse življenje in to želi Bog za vsakega od nas. Naš odnos z Njim ne more biti samo odnos, kot je med kraljem in vdanim podanikom, med gospodarjem in zvestim služabnikom ali pa med učiteljem in poslušnimi učenci, temveč je odnos ljubljene neveste in ženina. Ali drugače rečeno, Gospod nas želi, nas išče in nas vabi in mu ni dovolj, če samo izpolnjujemo dolžnosti in spoštujemo njegove zapovedi, temveč hoče z nami resnično občestvo življenja, odnos v medsebojnem dialogu, zaupanju in odpuščanju.
Krščansko življenje je ljubezenska zgodba z Bogom, v kateri Gospod zastonjsko prevzame pobudo in v kateri se nihče ne more hvaliti, da ima povabilo samo on. Nihče ni privilegiran pred drugim, je pa privilegiran pred Bogom. Vprašamo se lahko, če vsaj enkrat na dan »izpovemo« Gospodu svojo ljubezen do njega, če se med tolikimi besedami spomnimo tudi nanj. Če se izgubi ljubezen, krščansko življenje postane nerodovitno, postane telo brez duše, nemogoča moralnost, skupek načel in zakonov. A Bog pričakuje življenjski odgovor, odgovor ljubezni. Nevarnost tiči v rutinskem krščanskem življenju, ko smo brez zagona, brez navdušenja ter zadovoljni z običajnim. Poživimo torej »spomin na ljubezen«, saj smo ljubljeni, povabljeni na svatbo, ker je vsak dan čudovita priložnost, da odgovorimo na povabilo.
Evangelij nas opozarja, da je povabilo lahko tudi zavrnjeno. Številni povabljeni so rekli ‘ne’, ker so bili zasedeni s svojimi interesi in ker niso bili pripravljeni vstopiti v to, kar zahteva ljubezen. Poglejte, prav zaradi tega se tudi mi kdaj oddaljimo od ljubezni. Ne obračajmo se v smer, da bi naše življenje postalo prazno. (po: E. Mozetič)

28. nedelja med letom

Znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti
sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju. 
Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. 
A kljub temu je bilo lepo, da ste postali soudeleženi v moji stiski.
Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu
v veličastvu potešil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu. (Flp 4,12–14.19)
 
Apostol Pavel danes v drugem berilu hvali Filipljane zaradi njihovega daru, za »soudeležbo pri njegovi stiski«. Njihovo darežljivost jim povrne z molitvijo. Njegova molitev je več kot prošnja. Je tolažba in hvalnica obenem. Bog bo vse njihove potrebe – naj si bodo materialne ali duhovne – po bogastvu svoje velike milosti potešil z veličastvom v Kristusu Jezusu. Bog jim daje delež pri tem veličastvu. To je največji dar, na katerega sploh moremo upati. Grška beseda za veličastvo (doxa) pomeni tudi oblika ali forma. S tem ko nam Bog daje delež pri Jezusu Kristusu, nam podarja sijaj Božjega življenja. Vodi pa nas tudi v enkratno podobo, ki jo je namenil vsakemu od nas. Po Jezusu Kristusu najdemo svoj lastni jaz, svojo enkratno, neokrnjeno, prvotno in brezhibno podobo, ki si jo je Bog naredil o nas.
Kakšen okus pa zapuščaš ti s svojimi besedami, s svojim izžarevanjem? Kakšen »vonj« izhaja od tebe? Kako se počuti tisti, ki mu nekaj podariš? Se čuti obdarovan, počaščen ali ponižan? Božje veličastvo, Božji sijaj, ki je zasijal v Jezusu Kristusu, je tudi v tebi! Bog bi te rad privedel v tvojo enkratno, edinstveno podobo. (po: A. Grün, Veselje bo popolno)

Če današnje prvo berilo poudarja Božjo zvestobo lastni obljubi, pa nas evangeljska prilika o svatbi vabi k razmisleku o človeškem odgovoru.
Gospod nas vsak dan vabi, da se udeležujemo evharistije »v svatovskem oblačilu« njegove milosti, saj je ta vnaprejšnje okušanje večne gostije v nebesih. Če z grehom umažemo ali celo raztrgamo to oblačilo, nas Božja dobrota ne zavrne ali celo prepusti naši usodi, temveč nam ponudi z zakramentom sprave možnost, da za praznovanje spet pridobimo svatovsko oblačilo. (po: Benedikt XVI)

Naslovljeno na vas

Zvon v šmatevški cerkvi se dobro privaja na novo okolje in novo službeno mesto, hvala vsem, ki ste se preteklo nedeljo udeležili njegove predstavitve in zahvale za to pomembno izboljšavo zvonjenja v šmatevškem zvonike. Hvala vsem, ki ste ali še boste prispevali za poravnavo stroškov zamenjave. Bog povrni tudi vsem, ki ste pripravili zvonik za ta poseg – gasilci odstranili sršenje gnezdo, g. cerkvena ključarja, ki sta z nekaterimi, ki so priskočili na pomoč, povečala lino zvonika in jo nato zopet spravila v prvotno stanje. … Naj ta zvon čim dlje in čim lepše opravlja svoje poslanstvo! Mi pa mu prisluhnimo, ko nas bo vabil k vsakdanji molitvi ali bogoslužju v šmatevško cerkev.
Odsluženi zvon pa boste lahko obiskali pri župnišču. Hitro pa boste na njem opazili razpoko, ki mu daje status odsluženega. Dokončno naj bi našel mesto nekje pri cerkvenem obzidju.

Vabilo

DRAGA ZAKONCA

Letos slavita pomembno obletnico poroke. Ozirata se nazaj na tisti dan, ko sta pred oltarjem izrekla svoj nepreklicni »Da«. Z zaupanjem gledata naprej – na pot pred vama. Vajinega jubileja se veselijo vajini najdražji, pa tudi vsa župnija. Zato vaju vabimo, da se v nedeljo, 22. oktobra 2023 udeležita slovesnosti zakonskih jubilantov, ki bo ob 10.00 uri v župnijski cerkvi na Gomilskem, nato pa še družabnega srečanja v župnijskem Domu srečanj. To bo lepa priložnost za zahvalo Bogu in poživitev medsebojne povezanosti na skupni življenjski poti.
Vabilo na to skupno praznovanje velja za vse pare, ki ste letos že ali še boste obhajali 5. 10., 15., 20., 25., 30., 35., 40., 45., 50. obletnico poroke in vse, ki ste že bili zlati. Za vse, ki ne boste dobili vabila na vaš naslov, ker nam manjkajo podatki, naj velja to skupno vabilo.
Hvaležni vama bomo, če bosta svojo udeležbo najavila (ni pa nujno) na: Župnija Gomilsko – tel. (03) 572 61 98 Vnaprej: »Hvala!«
V pričakovanju vajine udeležbe vaju toplo pozdravljamo.

Župnijski pastoralni svet in vaš župnik

V tem mesecu se v Rimu dogaja sinodalno zasedanje. Molimo k Svetemu Duhu, naj razsvetljuje, navdihuje in usmerja to dogajanje.

MAŠNI NAMENI

NED – 15.10.
28. ned. med letom
Pelagija, spokornica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Mihaela in Adelo Drča in Stvarnikove

PON – 16.10.
Hedvika, kneginja
18.00 za +Gerharda Seitla

TOR – 17.10.
Ignacij Antiohijski, škof, mučenec
18.00 za +Elizabeto Obreza
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 18.10.
Luka, evangelist
18.00 za +Marijo Juhart

ČET – 19.10.
Izak, mučenec
18.00 za +Vikija Jelena -30. dan

PET – 20.10.
Irena (Mira), mučenka
18.00 za +Ido Lazar

SOB – 21.10.
Uršula, dev., mučenka
18.00 za +Tilko Juvan

NED – 22.10.
28. ned. med letom
Misijonska nedelja
Janez Pavel II., papež
7.00 češčenje
7.30 za zdravje (V.)
10.00 za vse župljane -zlasti zakonske jub.
Slovesnost zakonskih jubilejev
Danes je darovanje za misijone. Bog povrni!

V tem tednu:
Sestanek sodelavcev Karitas bo ta ponedeljek ob 18.45
Srečanje za starše veroučencev 7. razreda bo v četrtek ob 16.30 uri v Domu srečanj. Vsi starši prav lepo vabljeni!

Napoved: Slovesnost zakonskih jubilejev bo v ned., 22. okt. ob 10. uri.

Dežurni ministranti: Mitja Mak, Maks Turnšek, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. na razpolaga naj bodo tisti, ki bodo pri prvi sv. maši; II. zakonca jubilanta
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila za 27. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih: ›Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Gospod je to narédil in čudovito je v naših očeh.‹ Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.« (Mt 21,42–43)

BESEDA O BESEDI

POSTANIMO ŽIV IN BOGAT VINOGRAD Mt 21,33–43

Današnji evangeljski odlomek na alegoričen način pripoveduje opomine prerokov, ki so jih izrekli skozi zgodovino Izraela. Ta zgodovina pripada tudi nam, saj gre za zavezo, ki jo je Bog hotel skleniti s človeštvom, in je k temu poklical tudi nas. Ta zgodovina zaveze, kakor vsaka ljubezenska zgodovina, pa ima svoje pozitivne trenutke, pa tudi izdaje in zavrnitve. Da bi razumeli, kako Bog Oče odgovarja na zavrnitev in zavračanje svoje ljubezni ter predloga svoje zaveze, evangeljski odlomek položi na ustnice gospodarja vinograda vprašanje: ‘Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?’. To vprašanje poudari, da Božje razočaranje glede zlobnega obnašanja ljudi ni zadnja beseda! Tu je torej velika novost krščanstva, saj torej Bog, kljub temu da je razočaran nad našimi napakami in grehi, ne prelomi svoje besede, se ne zaustavi, predvsem pa se ne maščuje! Bog se ne maščuje! Bog ljubi in nas čaka, da nas objame.
Preko ‘zavrženih kamnov’ – in Kristus je prvi kamen, ki so ga zidarji zavrgli – preko stanja slabosti in greha, Bog še naprej daje v obtok ‘novo vino’ iz svojega vinograda, to je usmiljenje. To je ‘novo vino’ iz Gospodovega vinograda. Samo ena ovira je lahko pred to vztrajno in nežno Božjo voljo, in to je naša nadutost, ošabnost, ki včasih postane tudi nasilna! Pred takšno držo, in kjer ni sadov, pa Božja Beseda ohrani svojo moč grajanja in opominjanja: ‘Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.’
Nujnost, da s sadovi odgovorimo na Gospodov klic, nas kliče postati njegov vinograd, pomaga nam razumeti, kaj je novo in izvirno v krščanstvu. To ni skupek moralnih predpisov in norm, temveč je predvsem predlog ljubezni, ki jo je Bog po Jezusu storil in še naprej dela človeštvu. Je povabilo, da vstopimo v to zgodovino ljubezni in postanemo živ in odprt vinograd, bogat s sadovi in upanjem za vse. Zaprt vinograd lahko namreč postane divjina ter rodi le divje grozdje. (po: E. Mozetič)

27. nedelja med letom—šmatevška nedelja /z zamikom/

Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih. Kar ste se od mene naučili, prejeli, slišali in videli, to delajte. In Bog miru bo z vami. (Flp 4,8–9)

Apostol Pavel v današnjem drugem berilu našteva, katere kreposti naj kristjani živijo. Živijo naj resnico, namesto da letajo za navideznimi vrednotami družbe in njihovimi iluzijami. Uresničujejo naj nravno dobro, to , kar se spodobi, kar je častno. Pravičnost je osrednja krepost. Pomeni, da sem pravičen sam do sebe in do svoje narave, pa tudi do ljudi v njihovi vsakokratni posebnosti. In kristjani naj v svojem življenju odsevajo notranjo čistost. Pri tem naj ne izžarevajo ostrine, ampak ljubeznivost. S svojim načinom življenja naj se ljudem priljubijo in sami uresničujejo tiste kreposti, ki jih najdejo v svojem okolju. Tedaj bodo ljudje v njihovi okolici čutili, da kristjani niso obskurtna sekta, ampak s svojim življenjem uresničujejo pravo človečnost.
Pavel opozarja kristjane v Filipih na vrednote poznane iz grške filozofije, in jih vzpodbuja, naj uresničujejo to, kar so videli in slišali pri njem. Ne gre le za nauk, ki ga je Pavel oznanjal, ampak tudi za njegov zgled, ki jim ga je dal s svojim življenjem. On sam je očitno uresničil vse človeške kreposti in vrh tega s svojim obnašanjem izžareval duha Jezusa Kristusa. Kreposti naj bodo napolnjene z Jezusovim duhom. Tedaj izžarevajo človečnost, ki je v Jezusu na enkraten način zasijala v tem svetu.
Katere kreposti pa so tebi pomembne, da bi tvoje življenje lahko uspelo? Kateri ljudje v tvoji okolici so zate vzor kreposti in kako občutiš samega sebe v primerjavi z njimi? Kako daleč je tvoja krščanska vera dejansko poglobila tvojo človečnost? (po: A. Grün, Veselje bo popolno)

Evangelij današnje nedelje se zaključi s še posebej strogim Jezusovim opozorilom namenjenim duhovnikom in starešinam ljudstva: ‘Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove’ (Mt 21,43). To so besede, ki dajo misliti, kako veliko odgovornost ima tisti, ki je bil poklican delat v Gospodov vinograd, še posebej tisti, ki je prejel oblast, ter spodbujajo k obnovi popolne zvestobe Kristusu. On je ‘kamen, ki so ga zidarji zavrgli’ (prim Mt 21,42).

Naslovljeno na vas

SLOVESNOST V CERKVI SV. MATEJA
21. septembra praznuje sv. Matej, apostol in evangelist. Slovesnost pa se obhaja navadno na najbližjo nedeljo – letos je bila ta 24. septembra. Pa smo to praznovanje zamaknili za štirinajst dni, da hkrati opravimo slovesno zahvalo Bogu in ljudem za zamenjavo velikega zvona, ki po mnenju stroke ni več primeren za uporabo, kaj šele, da bi bil uglašen z ostalima dvema.
Ob zamenjavi srednjega zvona v zvoniku župnijske cerkve z dvema novima bronastima zvonovoma, smo ga dali za župnijsko cerkev v Črenšovcih, kjer je kmalu nastopil novo poslanstvo. Mi pa smo v zameno dobili zvon z župnijske cerkve na Remšniku (krstne cerkve našega škofa Maksimilijana), kjer je kot edini zvon vse od konca druge svetovne vojne v župniji ob meji z Avstrijo opravlja svoje poslanstvo in odmeval še v sosednji državi. Zato je razumljivo, da je župljanom prirastel k srcu, a so ga odstopili, ker se zavedajo, da je bil posvečen, da dokler bo zmožen, služi češčenju Boga in poje ljudem v veselem praznovanju, kakor tudi v sivem vsakdanu in tudi v žalosti ob zadnjem slovesu. Zato bo ta zvon predstavljal tudi neko vez med župnijama.
Danes se Bogu veseli zahvaljujemo za to lepo cerkvico, ki je edina v vseh treh škofijah Mariborske metropolije posvečena temu velikemu svetniku . Zahvaljujemo se za ta zvon, ki je priromal k nam (na Remšnik je bil kot brezdomec rešen s Kočevskega, kjer so med številnimi cerkvami porušili tudi tisto, kateri je pripadal ta zvon). Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom te šmatevške cerkve, ki ste omogočili tudi to izboljšavo petja zvonov. Hvala! Hvala! Hvala!

ŽUPNIJSKO ROMANJE v OGLEJ — to soboto, 14. oktobra
»Kdor bo vztrajal do konca, bo zveličan«, nam zagotavlja Sveto pismo. Tudi mi vztrajamo in upamo, da bo v tretje poskus romanja v Oglej uspel. Romanje bo med 7. in 19. uro. Na avtobus boste lahko vstopali na običajnih mestih z startom izpred trgovine v Trnavi. Prednje sedeže dajmo na voljo tistim, ki vožnjo težje prenašajo. Prispevek je še vedno 40 evrov. Kar nekaj takrat prijavljenih romarjev sedaj na ta termin ne more na pot, zato je še nekaj prostih mest za tiste, ki se vam prej ni izšlo. Prijavite se čim prej Simonu B. na tel. Št. 041 783 952.

MAŠNI NAMENI

NED – 8.10.
27. ned. med letom
Šmatevška ned. -zamik
Pelagija, spokornica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za vse dobrotnike cerkve (v Šmatevžu)
Zahvala za zamenjavo velikega zvona

PON – 9.10.
Abraham in Sara
18.00 za +Marijo –oblet. in Ivana Knez

TOR – 10.10.
Danijel (Danilo), mučenec
18.00 za +Ivana –oblet. in vse Baševe
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 11.10.
Filip, diakon
18.00 za +Ano Pristalič in vse njene

ČET – 12.10.
Maksimilijan Celjski, škof , mučenec
18.00 za +Marijo Ribič (v Šentrupertu)

PET – 13.10.
Edvard, kralj
18.00 za +starše Vitanc in Dobnik

SOB – 14.10.
Silvan, mučenec
7.00 odhod na romanje, sv. maša tam

NED – 15.10.
28. ned. med letom
Pelagija, spokornica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Mihaela in Adelo Drča in Stvarnikove

V tem tednu:
Seja ŽPS v četrtek ob 19. 00 uri v Domu srečanj. Vabljeni vsi člani.

Župnijsko romanje v soboto, 14. oktobra v Oglej.

Napoved: Slovesnost zakonskih jubilejev bo v ned., 22. okt. ob 10. uri

Dežurni ministranti: Manca Glušič, Nika Ledinšek, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Mojca Strožer, Magda Šalamon; II. Aljaž Lončar, Simeona Rakun
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila za 26. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel velikim duhovnikom in starešinam ljudstva: »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ Ta je odgovóril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovóril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo.« (Mt 21,28–31)

BESEDA O BESEDI

NA DELO V VINOGRAD Mt 21,28–32

V zasnovi evangeljske pripovedi se tudi današnja prilika o dveh sinovih vključuje kot ponoven pregled, kako so se ljudje odločili spričo oznanila o kraljestvu. Če priliko presojamo samo po sebi, je zelo preprosta. Imamo “ne”, ki postane “da”, in “da”, ki postane “ne”. Naslovljence pripovedi razkriva začetni stavek: “Kaj se vam zdi?”, ki smo ga hoteli, čeprav ga ni v besedilu, nadaljevati na začetku 31. vrstice s temi besedami: “Povejte mi.” Jezus pred tem dogajanjem razpravlja z velikimi duhovniki in starešinami ljudstva. Torej govori s tistimi uradnimi predstavniki ljudstva, ki s svojimi odločitvami vpletejo celotni Izrael. Usoda ljudstva v odnosu do oznanila kraljestva se odloča v njih. Večina bo poslušala njih, ne Jezusa.
V besedilu so označeni z “vi” in so postavljeni v nasprotje s cestninarji, to je z javnimi grešniki, in prostitutkami. To izrecno nasprotje predpostavlja še neko drugo nasprotje. Javni grešniki in prostitutke so tisti, ki ne spolnjujejo postave; so tisti, ki v skladu s priliko rečejo “ne”. Drugi, “vi”, so pravoverni, tisti, ki so postavi rekli “da”: to je zvesti Izrael.
Sedaj pa je nastopilo novo dejstvo, ki vpleta vse, tako tiste, ki mislijo, da so v pravem odnosu do Boga, kakor tiste, ki to niso. To novo dejstvo je dalo Janezovo oznanjevanje, ki, če uporabimo govorico prilike, zveni kot povabilo k delu v “vinogradu”, to je k spolnjevanju Božje volje. Bog vsem nalaga, naj priznajo, da so grešniki in se odprejo vdoru njegovega kraljestva v zgodovino.
Od tega ključnega trenutka naprej obeh kategorij ljudi, ki si v našem besedilu stojijo nasproti, ne moremo več soditi na temelju postave, ampak v odnosu do oznanila kraljestva. Tedaj se strani zamenjata. Tisti, ki so doslej govorili “ne”, se kesajo, se odprejo oznanilu in gredo delat v vinograd, da bi dali sadove. Tisti pa, ki so bili za “da”, niso šli v vinograd, kar dokazuje dejstvo, da niso »verjeli«. Še slabše. Celo tedaj, ko ugotovijo, da se javni grešniki in prostitutke kesajo, še naprej vztrajajo v odklanjanju. In na ta način ostanejo zunaj vinograda, ki ga Jezus imenuje “moja Cerkev” (16,18). (po: M. Galizzi, Evangelij po Mateju)

26. nedelja med letom — rožnovenska – srečanje starejših

Molitev rožnega venca

Različne molitve ljudi, ki so bili prijatelji z Bogom, nas lahko navdihnejo in nam pomagajo, da postanemo pogumnejši v pogovoru z njim. Vendar pa nobena že sestavljena molitev ni magična formula, ki bi imela vpliv že zaradi svojih besed. Bog je svoboden, in ko molimo, je zanj pomemben samo naš odnos. Najraje posluša uboge, tiste, ki prosijo s srcem, ki iščejo dobro drugega.
Molitev rožnega venca nam pomaga srečati Jezusa, Marijo, njuno življenje in nam tako pomaga vztrajati v njuni navzočnosti. Zato z zvestobo rožnemu vencu lahko prihajaš vedno bližje Božjemu srcu in lahko izprosiš vse. Toda, saj je najbrž razumljivo, Bog nam ne prešteva, koliko desetk ali celih rožnih vencev smo ali nismo zmolili na dan. Bog je vesel srca, časa, truda, ko želimo biti zares z njim in ko mu izkažemo zaupanje kot Očetu.
Molitev rožnega venca si moramo vzeti kot čas, ki ga prebijemo z Marijo. Z njo potujemo skozi Jezusovo življenje in tako premišljujemo skrivnosti vere. Ta molitev nam podarja bližino z Marijo, ker je prva lahko spremljala največjo skrivnost – Boga, ki je postal majhno dete, se prepustil našim rokam in napravil v ljubezni do nas največji korak. Bila je nevsiljivo navzoča ob svojem sinu v vseh obdobjih njegovega življenja. Na enak način je navzoča tudi v našem, če le hočemo sprejeti njeno roko, kar lahko storimo z molitvijo.
Rožni venec je tako preprosta molitev, da nam omogoča, da ga lahko molimo tudi med drugimi opravili ali pa prekinemo intenzivno delo s kratko zdravo Marijo. Tako svoje delo lahko nenehno izročam Bogu in mu dajem prvo mesto. Potem tudi rezultat pripada njemu. (po: E. Mozetič)

MOLITEV NA JESEN ŽIVLJENJA
»Ti si moje upanje, o Gospod, moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti. Nate sem se opiral od materinega telesa, od naročja moje matere si moj varuh, tebi velja moja hvalnica za vedno. Dal si mi videti stiske, mnoge in hude. Znova mi boš dal življenje, znova me boš vzdignil iz oceanov. Povečal boš mojo veličino, znova me boš potolažil.« (Ps 71,5-6.20-21)

Naslovljeno na vas

Mesec oktober je, prav tako kot maj, posvečen naši nebeški Materi Mariji: v maju njej na čast nabiramo šmarnice – duhovne šopke, imenovane po dišečem spomladanskem cvetju, v oktobru pa ji pletemo vence iz ‘najlepših jesenskih rož’ – častimo jo z molitvijo rožnega venca. Ta pobožnost, ki je postala vsakdanja duhovna hrana mnogih ljudi, je zrasla iz otroške vere preprostih src pred približno sedemsto leti. Povsod so se je z ljubeznijo oprijeli verniki vseh slojev in vse je obogatila, saj je to čudovita šola življenja s Kristusom pod Marijinim vodstvom.
Pred vsako sv. mašo je vsaj 15 minut molitve rožnega venca. Vsaj v oktobru se tej molitvi v večjem številu pridružite, pa tudi doma vsaj kakšno desetko vsak dan.

ŽUPNIJSKO ROMANJE v OGLEJ
Oglej je kraj v severni Italiji z izjemno bogato zgodovino in kulturno dediščino. Tam je bilo pomembno cerkveno središče, pod katerega je dolga stoletja spadal tudi velik del ozemlja danešnje Slovenije. Več lahko preberete v oznanilih nedelje, 2.7. št 27.
Tja smo se namenili že pred leti, ko smo poromali na otok Barbano, pa nam je zaradi prometnih zastojev zmanjkalo časa. Letos smo imeli za prvo avgustovsko nedeljo že vse pripravljeno za romanje v Oglej, tudi romarjev se je prijavilo več kot kot za en avtobus, pa je prišlo ravno en dan pred tem najhujše vremensko razdejanje, da smo morali romanje absolutno odložiti.
Zdaj pa je možno, da to uresničimo v soboto, 14. oktobra med 7. in 19. uro. Kar nekaj takrat prijavljenih romarjev sedaj na ta termin ne more na pot, zato je še dovolj prostih mest za tiste, ki se vam prej ni izšlo. Prijavite se do te srede, 4. oktobra Simonu B. na tel. Št. 041 783 952.

MAŠNI NAMENI

NED – 1.10. 
26. ned. med letom, rožnovenska
Terezija D. J., devica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Rojnik –30. dan
srečanje starejših in bolnih
Pri mašah kvatrna nabirka za bogoslov.

PON – 2.10.
Angeli varuhi
18.00 za +Jožeta in Slavko Tiselj
Začetek tedna za življenje

TOR – 3.10.
Evald, mučenec
18.00 za +Mirkota Stvarnik –oblet, sorod.
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 4.10.
Frančiški, redovni ustanovitelj
Dekanijska rekolekcija
18.00 za +Frančiško –oblet., god in Franca Rožič

ČET – 5.10. prvi čet.
Apolinarij, škof
18.00 za +Mateja Valenčaka –30. dan (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET – 6.10. prvi petek
Bruno, ustanovitelj Kartuzijanov
18.00 za +Ivana in Štefanijo Rančigaj in njune
Litanije Jezusovega srca

SOB – 7.10. prva sob.
Rožnovenska Mati Božja
18.00 za +Karola Semprimožnika
Litanije Matere Božje

NED – 8.10.
27. ned. med letom
Šmatevška nedelja -zamik
Pelagija, spokornica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za vse dobrotnike cerkve (v Šmatevžu)
Zahvala za zamenjavo velikega zvona

V tem tednu: POZOR! Sv. maše med tednom ob 18.00 uri do premika ure na zimski čas.

Napoved: župnijsko romanje v soboto, 14. okobra v Oglej.
Slovesnost zakonskih jubilejev bo v nedeljo, 22. oktobra ob 10. uri

Dežurni ministranti: Karin Jelen, Neža Rožič Kelenberger, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Elza Vasle; II. V Šmatevžu Lucija Blatnik, Neža Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila za 25. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zad- njih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ Odgovóril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ (Mt 20,8–16)

BESEDA O BESEDI

»JE TVOJE OKO HUDOBNO, KER SEM JAZ DOBER?« Mt 20,1–16a

Današnja Božja beseda nam hoče povedati, da je Bog neskončno dober in vsakomur želi samo dobro. Gospod najema delavce za delo v vinogradu in tiste, ki so delali samo eno uro, plača enako kot tiste, ki so delali ves dan. Mar ni to krivica! Ogorčenje tistih, ki so delali ves dan, je upravičeno tako dolgo, dokler gospodar ne pove razloga svojega ravnanja: »Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Plačilo ni povezano z delom delavcev, ampak je nagrada, ki je povezana z Božjo velikodušnostjo. Zato imajo v ne- besih prostor tisti, ki so živeli na zemlji le nekaj ur in niso bili sposobni narediti če- sa dobrega, in tisti, ki so se vse življenje žrtvovali in delali za dobro vsega človeštva. Takšna je Božja logika, ki jo moramo sprejeti, sicer ne bomo videli Božjega kraljestva. Bog je dober in usmiljen, zato naše oko naj ne bo hudobno in preračunljivo, ko si rečemo: delal bom to in to, da bom prišel v nebesa. Božje misli niso naše misli, kajti mi mislimo po človeško, Bog pa je daleč nad tem in želi vsakega človeka sprejeti v svoje kraljestvo, četudi se je spreobrnil na smrtni postelji. Vendar se na to grešnik ne more zanašati, saj nas Bog lahko pokliče nenadoma in zato ne bo časa za spreobrnjenje. Trudimo se vse življenje tako živeti, da bomo dobili svoje plačilo za delo v Božjem vinogradu, in privoščimo tudi tistim, ki so v to vložili manj truda. (po: E. Mozetič)

25. nedelja med letom — slomškova nedelja

Letošnja osrednja slovesnost Slomškove nedelje
je na današnjo nedeljo, 24. septembra 2023, v Zavodu A. M. Slomška, Vrbanska c. 30, Maribor. Ob 15.00 bo molitvena ura in nato, ob 16.00 somaševanje škofov in duhovnikov. Somaševanje bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.
Letos obhajamo 170-letnico izida Slomškove mladinske pesmarice »Šola vesela lepega petja za pri- dno šolsko mladino«, Mohorjeva družba Celovec, 1853. Ta spomin je hkrati pobuda, da obhajanje letošnje Slomškove nedelje posvetimo razmišlanju o glasbi, prepevanju ter o pomenu vpletenosti kulturnega udejstvovanja za svoje izobraževanje in za versko življenje.
Hkrati pa bo praznovanje letošnje Slomškove nedelje tudi zahvala za dokončno rešitev Zavoda A. M. Slomška. Praznovanje bo letos potekalo pod geslom Šola vesela.
Slomšek se je kot ljubitelj glasbe in petja dobro zavedal, da ima glasba pomembno pozitivno vlogo v življenju človeka. On sam med drugim pravi: »Ptico boš spoznal po petju, pa človeka tudi; ako lepo petje, ima tudi lepo srce. In kar se o človeku posamezno – se lahko reče o vsem ljudstvu. Iz obilnosti srca se glasijo usta, in kjer ni čednih pesmi, tam tudi prebivati ni veselo.« Pesem naj človeka spremlja od rojstva do smrti, tako pravi Slomšek. Zato je spodbujal petje doma v okviru družin, pri vsakdanjem delu, pri druženju ljudi, v šoli. Kot duhovnik in škof je rad in večkrat poudarjal pomen lepega petja pri bogoslužju in je bogo- slovce ter duhovnike spodbujal, da bi se glasbeno izobrazili in redno skrbeli za lepo pesem ter tako skrbeli za dostojno in doživeto obhajanje bogoslužja.
Prisrčno vabilo na osrednjo slovesnost velja vsem, zaradi aktualnosti letošnje teme, pa še posebej staršem šoloobveznih otrok (članom zakonskih skupin), cerkvenim pevcem in članom ŽPS. Dobrodošli!
Mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl

Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas.

Naslovljeno na vas

DRAGI STAREJŠI ŽUPLJANI
Prav prav lepo vabljeni na letošnje vaše srečanje, ki bo v nedeljo, 1. oktobra 2023 ob 10.00 uri na Gomilskem.
Prvi del srečanja bo v župnijski cerkvi, kjer bomo skupaj pri nedeljski sv. maši. Bogoslužje bo vodil lazarist g. Vlado Bizant iz Celja, iz župnije sv. Jožefa.
Od 9.30 ure naprej bo na razpolago za sv. spoved. Med sv. mašo boste tisti, ki boste želeli, prejeli sv. bolniško maziljenje. Lepo vabljeni k sv. obhajilu. Zaželeno je tudi, da bi sedeli bolj spredaj. Če težje vstajate, kar mirno sedite vso mašo.
Drugi del srečanja pa bo takoj po sv. maši v župnijskem Domu srečanj, kjer boste ob okrepčilu, prijetnem druženju morda tudi kaj zapeli…
Dobrodošli tudi, če boste prišli samo na ta drugi del srečanja okrog 11. ure.
Kdor bi imel težave glede prevoza ali spremstva, naj sporoči v župnišče (tel 041 673 716) ali kateremu sodelavcu Karitas.

Župnijska karitas z župnikom

Pastoralno katehetska šola

Škofija Celje, voditelj: Klemen Sitar
Prešernova 23, 3000 Celje
Telefon.: 041/276 937, Elektronski naslov: klemen.sitar@skofijacelje.si
Spletna stran: škofija Celje
Informativni dan: petek, 15. septembra 2023, ob 16.00, Prešernova 23, Celje (1. nadstropje – Škofija Celje)
Vpis: petek, 15. septembra 2023, ob 16.30 in petek, 22. septembra 2023, ob 16.00 Prešernova 23, Celje (1. nadstropje – Škofija Celje)
Začetek predavanj: bo objavljen naknadno
Vabljeni!
Je priprava za veroučitelje ali samo osebno versko oblikovanje. Kdor lahko, naj le izkoristi to priložnost!

POPLAVE 2023 – Kdor želi pomagati prizadetim v poplavah, lahko svoj dar odda v cerkvi, v nabiralnik Karitas ali dobi tu položnico.
Hvala vsem, ki ste, ali še boste darovali!

MAŠNI NAMENI

NED – 25.9.
24. ned. med letom
Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana in Kristino Pinter
dva krsta
15.00 V Mariboru – slovesnost Slomškove nedelj.

PON – 25.9.
Sergij, menih
19.00 za +Marijo Kunst

TOR – 26.9.
Kozma in Damijan, mučenca.
19.00 za +Zofijo Vasle —oblet.
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 27.9.
Vincencij Pavelski, ustanovitelj lazaristov
19.00 za +Elizabeto Brišnik

ČET – 28.9.
Venčeslav, mučenec
19.00 za +Vikija Jelena—osmina

PET – 29.9.
Mihael, Gaabrijel, Rafael, nadangeli
19.00 za +Majdo in Silvota Lenko

SOB – 30.9. kvatre
Hieronim, duhovnik, cerkveni učitelj
19.00 za +Milko (r. d.) in Antona Jelen

NED – 1.10.
26. ned. med letom -rožnovenska
Terezija D.. J., devica
7.00 čščenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Rojnik –30. dan
Srečanje starejših in bolnih
Pri mašah kvatrna nabirka za bogoslovje

V tem tednu:
Sestanek za starše birmancev bo v četrtek ob 17.30 uri v Domu srečanj.

Napoved: Slovesnost v Šmatevžu bo 8. oktobra ob 10. uri

Dežurni ministranti: David Zupančič, Tilen Ojsteršek, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Anka Trogar; II. Nika Bastl Enci, Tilen Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila za 24. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, kólikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.« (Mt 18,21–22)

BESEDA O BESEDI

KAKO NAJ ODPUŠČAMO Mt 18,21–35

Kolikokrat moramo odpustiti, smo slišali. A postavlja se mi na videz protislovno vprašanje: Ali je gospodar služabniku odpustil? Da in ne hkrati. V odlomku vidimo danes oboje: kako gospodar, ki predstavlja Boga, odpusti svojemu služabniku, pa tudi kako mu ne odpusti in ga da zapreti v ječo in mučiti, dokler mu dolga ne vrne. Tako lahko razumemo, da gospodar, kljub temu da je pripravljen odpuščati, ni pripravljen popuščati. Kaj pričakuje od svojih služabnikov?
1. Zavest zadolženosti: Kje naj se naučimo zavesti zadolženosti, če ne v zavzetem obhajanju zakramenta svete spovedi. Naše spovedi so običajno preveč površne, da bi resnično začutili težo svojih grehov. Prav tako so tudi naši odnosi vse preveč mimogrede. Biti zadolžen, pomeni živeti na tuj račun. Smo kdaj na to pomislili? Ali se zavedamo, da drugi plačuje zaradi naših grehov?
Prav tako resno vprašanje pa se glasi tudi z druge strani. Ko opozarjaš drugega, ali te drugi sploh hoče slišati, naj ne živi na tvoj račun, naj te ne izkorišča? Ali se v obeh vlogah resnično zavedamo svoje zadolženosti?!
2. Resnična hvaležnost za odpuščanje: Kako naj bomo drugemu hvaležni, da nam je odpustil, če se ne zavedamo svojega greha? Pa naši odnosi sploh sežejo do tja, da je nekaj greh? Na splošno se zdi, da smo se utirili v nek način življenja, postavili najbolj široke okvire, znotraj katerih se gibljemo in znotraj katerih nam je dovoljeno grešiti. Ker ne grešimo čez mero, nam drugi tudi nima kaj odpuščati, zato ni razloga za hvaležnost za odpuščanje. Tudi če nam nekdo odpušča, tega ne vemo, ker se ne ustavimo ob svojem grehu.
Ko rečemo, da se nam nekaj ne da storiti, se zavedamo greha? Ali se zavedamo, da zaradi tega mogoče drugi ne bo počival? In koliko je veliko večjih grehov!
3. Drža usmiljenja in odpuščanja tudi do drugih: Te drže ni, če ni prvih dveh: torej zavesti zadolženosti in hvaležnosti za odpuščanje. (po: E. Mozetič)

24. nedelja med letom

O ODPUŠČANJU

Odpuščanje ne izključuje kaznivega dejanja, vendar se ne začne pri njem, ampak pri človeku, ki ga je storil, trdi Konrad Stauss. Ne gre preko tega dejanja in njegovih posledic, s katerimi mora žrtev živeti. Odpuščanje upošteva resničnost žrtve, ki ni živela samo z bolečino, doživljala travm in izgubljenosti, ampak tudi sovraštvo do odgovornih. Po Konradu Staussu je resničnost žrtve svet bolečih čustvenih ran, poln sovražnosti in sovraštva zaradi doživete krivice.
Včasih se zato morajo sovraštvo, jeza in razočaranje izživeti v vsej svoji moči, da se lahko pripravi pot odpuščanju.
Odpuščanje se ne zgodi brez bolečine in mržnje, ampak vključuje oboje. Šele ko se izrazi ogorčenje in obtožba krivice, ki se je komu zgodila, je odprta pot za odpuščanje. Če se skuša preprečiti, da bi se žrtev soočila z negativnimi čustvi ter z njimi povezanimi obtožbami in ogorčenjem, nastane velika nevarnost, da prizadejane rane sprožijo plaz negativnih misli in čustev.
Ob tem nam lahko pomaga tudi duhovnost, ki zmore resnično vplivati na naše življenje in na dejansko počutje. Duhovnost, ki se ne boji sovraštva in jeze, ki vzdrži celo misel na maščevanje. To je duhovnost, kakršno na primer najdemo v psalmih, ki ne pozna samo cele palete različnih čustev, ampak celo vzpodbuja k temu, da si jih dopustimo in jih izrazimo – in prav na ta način delujejo zdravilno.
Odpuščanje torej ne spregleda dejanja. Gleda nanj z vsemi posledicami, s katerimi mora žrtev živeti. Ne izogiba se občutkom jeze, besa in sovraštva, toda se nikoli ne ustavi pri njih. (po: W. Müller, Odpuščanje)

MAVRICA Slovenska katoliška revija za otroke, starše, katehete in vzgojitelje: otrokom na zanimiv način odgovarja na vprašanja o Bogu in večnosti, predšolskim otrokom ponuja obilo branja skupaj s starši, šolarjem širi obzorja, budi radovednost, prava revija za vse navihane, radovedne, vedoželjne otroke. Izhaja mesečno. Naroča se zdaj ob začetku veroučnega leta.

REVIJA NAJST – razvijamo talente, razmišljamo o odnosu fant-dekle, 
klikamo po pop sceni, raziskujemo svet, odkrivamo evangelij in ga prinašamo svetu. Revija je zelo zanimiva in koristna za zadnjo triado in naprej. Je dvomesečnik. Naročnina za 6 številk letno je 33,00 €.  
Darilo ob naročilu: majica Najst.

Naslovljeno na vas

URNIK VEROUKA (z nekaterimi spremembami)

1. in 4. razred Gomilsko v četrtek ob 13.30. – 14.15
1.razred Trnava v ponedeljek ob 13.15 – 14.00
2. razred Gomilsko v sredo ob 12.45 – 13.30
2. in 4.razred Trnava v sredo ob 7.15 – 8.00
3. razred Gomilsko v četrtek ob 12.45 -13.30
3.razred Trnava v ponedeljek ob 7.15 – 8.00
5. razred v ponedeljek 13.30 – 14.15 in 14.15 – 15.00
6. razred v sredo 14.00 – 14.45 in 14.45 – 15.00
7. razred v pon. 14.00 – 14.45, po potrebi tudi v čet. ob 15.00 – 15.45
birmanci—I. skupina v ponedeljek ob 15.00 – 15.45
birmanci—II. skupina v četrtek ob 14.00 – 14.45

PRISPEVEK STARŠEV ZA KATEHEZO /velja kot lani:
Zbor dekanov in prodekanov Škofije Celje je na seji dne 11. maja 2022 sprejel sklep, da: »Določi se enotni priporočeni dar za katehezo (poleg stroškov učbenikov) za Škofijo Celje. Najvišji prispevek za veroučno leto 2022/23 na enega veroučenca znaša 20€, kjer je več veroučencev v isti družini, se plača enotni prispevek 30€ (na družino).

Pojasnilo, kako bo veljalo pri nas: Prispevek je priporočeni dar, zato smejo tisti, ki težko dajo, dati manj ali nič. Seveda pa tudi ne bo nihče branil dati več, če bo kdo dobrovoljno tako namenil. Vrata bodo odprta vsem otrokom in mladim, ki želijo s pravim namenom obiskovati verouk – da bi rastli v veri in ljubezni.. Dar naj bi izročili starši sami, ne po otroku (lahko po maši ali po sestanku za starše, …). Hvala!

POPLAVE 2023 – Kdor želi pomagati prizadetim v poplavah, lahko svoj dar odda v cerkvi, v nabiralnik Karitas ali dobi tu položnico.
Hvala vsem, ki ste, ali še boste darovali!

SREČANJE STAREJŠIH IN BOLNIH – bo v nedeljo, 1. oktobra ob 10.uri.
Po sveti maši bo druženje v Domu Srečanj.

MAŠNI NAMENI

NED-17.9.
24. ned. med letom
Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Staneta oblet. in Roziko Keblič

PON – 18.9.
Irena, mučenka
19.00 za +Marto Kunst (r. d.)

TOR – 19.9.
Januarij, škof, mučen.
19.00 za +Jožeta Zupančiča
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 20.9.
Andrej Kim, mučenec
19.00 za +Jakoba –oblet. in Julijano Korošec in sorod.

ČET – 21.9.
Matej, apostol, evangelist
19.00 za +Ivana in Mladena Krsnik in Marijo Stepišnik (v Šentrupertu)

PET – 22.9.
Mavricij, mučenec
19.00 za +Milko in Franca Rančigaj

SOB – 23.9.
Pij iz Pietrelcine, redovnik, mistik
19.00 za +Ljudmilo in Alojza Lukman

NED – 24.9.
24. ned. med letom
bl. Anton Martin Slomšek, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana in Kristino Pinter
dva krsta

V tem tednu:
Seja ŽPS bo v sredo ob 20.00 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni vsi člani.

Sestanek Karitas bo v četrtek ob 19.45. uri.

Dežurni ministranti: Hana Rančigaj, Kristina Štrajhar, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Matjaž Rožič; II. Petra Basle, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž