Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hôtel dvigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govóril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 18,10–14)

BESEDA O BESEDI

JE TUDI V TEBI KAJ FARIZEJA? Lk 18,9–14

Farizejeva molitev se začne takole: »Bog, zahvaljujem se ti.« To je odličen začetek, saj je najboljša molitev hvaležnost in hvala. Vendar pa takoj vidimo razlog, za katerega se zahvaljuje: »da nisem kakor drugi ljudje«. In tudi razloži, zakaj: posti se dvakrat na teden, medtem ko se je bilo v tistem času obvezno postiti enkrat letno; daje desetino od vsega, kar ima, medtem ko je bila desetina predpisana samo za najpomembnejše pridelke. Skratka, baha se, ker po svojih najboljših močeh izpolnjuje podrobne zapovedi. Vendar pozabi največjo: ljubiti Boga in bližnjega. Ker je prepoln lastne gotovosti, lastne sposobnosti, da se drži zapovedi, lastnih zaslug in kreposti, osredotočen je le nase. Drama tega človeka je, da je brez ljubezni. Vendar pa tudi najboljše stvari brez ljubezni nič ne koristijo. In kakšen je rezultat brez ljubezni? Takšen, da na koncu človek, namesto da bi molil, hvali samega sebe. Gospoda ne prosi ničesar, saj ne čuti, da bi kaj potreboval ali bi bil dolžan, ampak da je upnik. Številne skupine, kristjani, katoličani gredo po tej poti.
In poleg tega, da pozabi na Boga, pozabi tudi na bližnjega, pravzaprav ga zaničuje: zanj nima cene, nima vrednosti. Ima se za boljšega od drugih. So »ostanki«, izmečki, od katerih se je treba distancirati. Kolikokrat vidimo, da se ta dinamika uresničuje v življenju in zgodovini! Kolikokrat tisti, ki je pred nami, kakor farizej pred cestninarjem, postavlja zidove, da bi povečal razdalje, da bi tako drugi postali še bolj zavrženi. Ali pa jih ima za zaostale in malovredne, zaničuje njihova izročila, izbriše njihove zgodbe, zasede področje, si prilasti dobrine. Koliko domnevnih vzvišenosti, ki se spreminjajo v zatiranja in izkoriščanja, tudi danes.
Lahko pogledamo tudi v svojo notranjost in vidimo, da je tudi za nas kdo manjvreden, primeren »za odpad«. Molimo, da bi prosili za milost, da se ne bi imeli za vzvišene, da ne bi postali cinični in posmehljivi. Prosimo Jezusa, naj nas ozdravi tega, da bi o drugih slabo govorili ali jih zaničevali. (po: E. Mozetič)

30. nedelja med letom – žegnanjska nedelja

Obletnica posvetitev cerkva

To je dan zahvale Bogu za naše štiri cerkve, za prednike, ki so jih zgradili in kvalitetno opremili, naslednje generacije pa dopolnjevale in vzdrževale. Prizanešeno jim je bilo tudi med vojnama in in v času po drugi svetovni vojni (na Kočevskem so jih preko petdeset porušili). Sedanji rod pa je poskrbel, da so vse obnovljene. Zato gre zahvala cerkvenim ključarjem, vsem dobrotnikom cerkva, … Velika zahvala tudi vsem, ki skrbite za urejenost in krašenje. Hvala vsem, ki doživljate cerkve kot svoj duhovni dom, dom Božjega ljudstva in radi prihajate domov, da so cerkve kraj molitve. Hvala!!!

V teh vrsticah se zamislimo v evangelij, ki se nam danes v cerkvi oznanja

Številne t.i. »nove oblike vernosti«, ki so danes v modi, pojmujejo odrešenje kot osebno pridobitev, ki jo pripisujejo meditativnim in prehranjevalnim tehnikam ali pa posebnim filozofskim spoznanjem. Krščanska vera pa odrešenje pojmuje kot zastonjski Božji dar v Kristusu, ki nedvomno zahteva osebni napor in izpolnjevanje zapovedi, toda bolj kot odgovor na milost, ne pa kot njen vzrok.
Preveč poenostavljeno bi bilo poistovetiti cestninarja s kristjani in farizeja s preostalimi. Tudi med kristjani nekateri pripadajo kategoriji farizejev in drugi skupini cestninarjev.
Nek kristjan se, na primer, obnaša kot farizej, ko sam od sebe postavi merila za dobro in slabo, na način, ki seveda natančno odgovarja tistemu, kar on počne. Mož ali družinski oče bo rekel: »Idealen mož, odličen družinski oče je tisti, ki se obnaša tako in tako …« in že potihoma opisuje samega sebe. Sveto pismo vse to imenuje samoopravičevanje. Toda ta, ki samega sebe opravičuje, ne bo nikoli izkusil, kaj pomeni, da mu je Bog naklonil, kakor cestninarju, da se je »vrnil domov opravičen«.
In cestninar nam svetuje preprost ter učinkovit način, kako stopiti pred Gospoda; potrebno je le reči: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!«. Čeprav kratka, ta molitev vsebuje vse. Bog in človek stojita drug pred drugim, Bog in človek, vsak s tistim, kar jima je najbolj lastno: človek s svojim grehom, Bog s svojim usmiljenjem. Molitev, ki je hkrati polna ponižnosti in zaupanja, a ki seže naravnost v Božje srce.  (po: R. Cantalamessa)

Sveto leto 2025

Natančnejši program

VSI SVETI, v soboto 1. novembra

Na praznik vseh svetih se spominjamo predvsem tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Morda so živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Božja milost. Ti so namreč znali z Božjo pomočjo tisto posvečenje, ki so ga pri krstu prejeli, v življenju ohranjati in izpolnjevati (prim. C 40). Praznik je tudi izraz vere Cerkve, da so poleg javno razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi drugi neimenovani možje in žene vseh časov.
Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8). To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih.
Cerkev je že od prvih časov dalje častila spomin svojih rajnih ter darovala priprošnje v njihovo korist, predvsem evharistično daritev, da bi potem, ko so bili očiščeni, mogli dospeti do blaženega gledanja Boga. Cerkev priporoča tudi miloščino, odpustke in spokorna dela v korist rajnim.

Za na grobove med prazniki bodo na voljo Karitasove sveče s pokrovčki, lesene sveče in zastavice.

MAŠNI NAMENI

NED. – 26.10.
30. ned. med letom, Žegnajska ned.
Demetrij Slunski, muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Petrovc –oblet.

PON. – 27.10.
Sabina Avilska, muč.
17.00 za +Marijo Grah

TOR. – 28.10.
Simon in Juda Tadej
17.00 za +Alfonza Tekavca –obl.
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 29.10.
Mihael Rua, duhovnik
17.00 za +Bernardo Jelen

ČET. – 30.10.
Mihael Rua, duhovnik redovnik
17.00 za +Jožefo Turnšek

PET. – 31.10.
Volbenk, škof
17.00 za +Natašo Kužner –oblet.

SOB. – 1.11.
VSI SVETI
Vigor, škof
7.30 za vse +Vovkove
14.00 za vse župljane – žive in rajne
Molitev za rajne na pokopališču
16.00 za vse +Karajeve (v Šentrupertu)
Molitev za rajne na pokopališču Šentrupert.
18.00 molitev rožnega venca za rajne, Gomilsko

NED. – 2.11.
Spomin vseh vernih rajnih
Malahija, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karola Semprimožnika (god)

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 17.45 uri. Vabljeni.

Dežurni ministranti: v počitnicah na 1 dan, na praznik in v nedeljo VSI
Bralci: v soboto in nedeljo: bodite na razpolago, ko boste pri maši
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas