Oznanila – 7. nedelja med letom

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Slišali ste, da je bilo rečeno: »Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.« Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.« (Mt 5,43–48)

BESEDA O BESEDI

Pogosto vidimo ali tudi v svojem lastnem okolju doživljamo, kako otroci in mladi v domači družini ali med sosedi ravnajo v duhu naročila, ki nam ga daje Jezus v današnjem evangeliju – da ne vračajo krivice s krivico, hudobije s hudobijo. »Nehajte že vendar s tem!« pravijo otroci in mladi, ki so zaradi svojega še neomreženega srca Božje orodje za graditev miru. »Ja kam pa pridem, če bi vsaki barabi, ki mi v življenju nagaja, vedno znova odpuščal?« bi se vprašal marsikdo po »treznem« premisleku. »Ali ne bom s tem hudobnežem dajal potuhe?« Slovenski pregovor pravi: »Kdor hudim odpušča, dobrim škodi.« Jezus ne misli tako in to je tudi utemeljil s svojim zgledom odpuščanja na križu.
»Jezus ne brani državi, da se upira s kaznimi hudim, zločinskim nagonom hudobnih ljudi,« piše p. Albin Škrinjar. »Tudi ne brani posamezniku, da se zavaruje zoper človeško hudobijo in išče zadoščenja za krivico pred sodiščem. Vsekakor pa hoče Jezus gasiti v nas plamene maščevalnih želja, ki nas spodjedajo, nam nič ne koristijo, nasprotnike pa še bolj podžigajo k hudobiji. Miroljubnost blaži prepir.

IZBIRA ČLANOV ZA ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
za mandat 2020 — 2025

Pričevanja članov ŽPS

»V zadnjih letih so tudi po zaslugi srečanj za člane ŽPS in izobraževanj  člani  župnijskih  pastoralnih  svetov  postali  veliko bolj samostojni in opolnomočeni«, pravi Matej, eden izmed članov ŽPS, ki sodeluje tudi pri pripravi izobraževanj za člane ŽPS. »Veliko lažje spregovorijo o svoji veri in jo živijo. Če so pred leti na naših srečanjih govorili o tem, kaj vse bi bilo na pastoralnem področju  v  župniji  treba  narediti  ali  bi  moral  narediti  župnik, danes pridejo in ponosno povedo: ›Pri nas pa smo izpeljali tole … in sicer na naslednji način.‹«
Iz leta v leto v številnih župnijah rastejo čut odgovornosti za župnijo in prizadevanja mnogih članov župnijskega pastoralnega sveta za skupno dobro župnije. Župnik Ivan, ki je deloval na župniji, ki jo vodijo redovniki, je o vlogi ŽPS v župniji nedavno dejal: »Če v župniji ne bi imel ljudi, ki sem jih poklical, ko je bilo treba kaj narediti, in sem nanje res lahko računal, župnija in jaz ne bi preživela.«
Članica ŽPS Maja na vsakem srečanju pastoralne narave odkrito pove, kaj si misli o tem, kakšna je vloga nekoga, ki je pristal, da postane član ŽPS: »To pomeni, da moraš od sebe nekaj dat!« Kaj to zanjo pomeni, dokazuje njeno bogato sodelovanje v krajevni Cerkvi. »Če me nekdo prosi za sodelovanje, res redko odklonim.« In to velja ne le za njeno sodelovanje v župniji in škofiji, pač pa tudi v službi in v kraju, v katerem živi.

Kako lahko sodelujem v župniji?

Skrb za živo občestvo:

  • usposabljanje za vodenje različnih skupin in dejavnosti v župniji
  • spodbujanje medsebojnega zaupanja med verniki in potrjevanje le tega
  • priprava piškotov, peciva, drugih prigrizkov za župnijske dogodke, goste v župnišču
  • povabilo župnika na kosilo
  • srečanja družin, zakoncev, starejših, članov župnijskih skupin
  • agape in druženje župljanov po sveti maši
  • sprejemanje majhnih otrok in mladih družin pri bogoslužju
  • prizadevanje vseh župnijskih skupin, da ostanejo odprte za nove člane in rast
  • medsebojna pomoč in podpora
  • mladinski centri
  • dobri medsebojni odnosi med člani občestva in topla dobrodošlica novim župljanom
  • usposabljanje na Katehetsko pastoralni šoli, orglarski šoli in posredovanje znanja v župniji
  • organizacija dogodkov, slovesnosti, protokola
  • povezovanje s širšim kulturnim in družbenim življenjem v župniji
  • romanja
  • priložnostni dogodki

ODLOMEK IZ PASTIRSKEGA PISMA SLOV. ŠKOFOV ZA POSTNI ČAS 2020

»Domoljubje  ni  nič  drugega  kakor  povsem upravičena  in  potrebna  narodna  zavest,  ko vemo, kdo smo, od kod prihajamo in kaj moramo tudi v prihodnosti biti in ostati. Zrel človek se veseli svojega življenja, je ponosen in vzravnan,  sebe  sprejema  in  pričakuje,  da  ga  sprejemajo  in  spoštujejo  drugi.  K  tej  spoštovanja vredni vrednoti spada tudi njegova vera. Enako velja za njegovo pripadnost narodu in državi, katere državljan je. Ne samo da to pričakovanje nikakor ni pretirano, ampak je celo nujno potrebno, da v zdravi narodni samozavesti in ponosu vzgajamo tudi mlade rodove.
Posebno  pa  se  domoljubje  nanaša  na  lastno kulturo. Z besedo »kultura« ne mislimo samo na umetniško ustvarjalnost, ampak na vse duhovne značilnosti, zaradi katerih smo to, kar smo, in so torej bistvene za našo identiteto. Brez identitete je človek razklana osebnost, zato brez nje ni nihče, kdor je zrela osebnost. Gre samo za to, ali bomo ohranili identiteto, ki nam je bila položena v zibelko, ali pa se bomo prelevili v nekaj drugega, pravzaprav v ponaredek nekoga drugega, ki pa bo vedno ostal samo – ponaredek.«

POSTNA POSTAVA

Strogi post je na pepelnično sredo (26. 2.) in na veliki petek (10. 4.). To pomeni, da se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.

NAPOVEDUJEMO

Þ         Slavljenje ob sodobni krščanski glasbi z nagovorom in adoracijo bo v petek, 6. 3. ob 19.00 v Domu srečanj na Gomilskem. Med nami bo Tadej Vindiš iz skupine Svetnik! Mladim in mladim po srcu bo všeč!

Þ         Dekanijska Karitas Petrovče vabi v ponedeljek, 2. marca, ob 19.30 na 24. tradicionalni dobrodelni koncert “Z roko v roki”, ki bo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Vstopnice: v zakristiji, župnišču, na TIC-u Žalec, eno uro pred koncertom.

NEDELJA – 23. 02.

7. nedelja med letom

7.00

7.30

10.00

češčenje

za vse žive in rajne župljane

za † Marijo Semprimožnik

PONEDELJEK – 24. 02.

sv. Matija

17.30 za razumevanje v družini
TOREK – 25. 02.

sv.Valburga

17.30 za † Marjana Šmigla (osm.)
SREDA – 26. 02.

Pepelnica, strogi post

17.30 za † Mežnarjeve

med mašo pepeljenje

ČETRTEK – 27. 02.

sv. Julijan in Eunus

17.30 za † Matildo Jilg, roj. Brinovec, (obl.) in + Iva Jilga

za † Madgo (Marijo) Mahor

PETEK – 28. 02.

sv. Ožbolt

17.30 križev pot (vodi ŽPS)

za † Brankota Košenina

SOBOTA – 29. 02.

sv. Hilarij

17.30 za † Marijo Laznik, vse Laznikove in Mojco Rojnik
NEDELJA – 1. 3.

1. postna nedelja

 

7.00

7.30

10.00

češčenje

za vse žive in rajne župljane

v Šentrupertu za † Franca Kneza

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši:  Anja Rožič Plazovnik, Magda Šalamon
                              pri 2. sv. maši: Karmen Posedel Golob, Simeona Rakun

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Dežurni ministranti: Rok in Zala Rojnik

S pepelnico začenjamo postni čas. Vabljeni h križevemu potu ob petkih zvečer. Naj bo ta čas zaznamovan z več molitve, odpovedi in dobrih del.

V februarju smo se na domačem pokopališču poslovili od Marjana Šmigla.  Gospod naj mu da večni mir pri sebi!

VEČER Z EKSORCISTOM

V sredo 26. 02. ob 18.30 bo versko srečanje za odrasle. Med nami bo
eksorcist (izganjalec hudih duhov) Marjan Veternik,

župnik v Žičah. Predavanje v Domu srečanj bo obogateno z njegovimi večletnimi izkušnjami. Opozarja nas, da je zlo med nami, v nas in ni vseeno, kako živimo, kaj verujemo, saj smo nenehno v duhovnem boju.

 

Oznanila – 6. nedelja med letom

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom… Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ne prešuštvuj!‹ Jaz pa vam pravim: Kdor koli s poželenjem gleda žensko, je v srcu že prešuštvoval z njo. Če te desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi bilo vse tvoje telo vrženo v pekel.« (Mt 5,17–19)

BESEDA O BESEDI

Današnji evangelijski odlomek, vzet iz Jezusovega govora na gori, vsebuje na videz trde in težke zahteve. Za koga smo slišali, da si je izdrl oko ali odsekal roko? Koga smo videli oditi od oltarja, da bi se spravil s sprtim bratom? Ali res ne smemo pogledati lepe in urejene ženske? Ali naj obsodimo vse, ki so doživeli zakonski brodolom, pa skušajo – kakorkoli že – splavati na suho?

Jezus ve, da so v človeku poleg dobrih tudi slaba nagnjenja. Ve, da jih ne moremo zlahka in na hitro izkoreniniti. Želi pa, da bi jih z vztrajnim prizadevanjem preraščali in prepojili z nadnaravnim gledanjem. Opozarja nas, da se ne smemo nikoli zadovoljiti z doseženo pravičnostjo, kot so to delali samozavestni pismouki in farizeji, temveč moramo vedno znova preverjati njeno pristnost.

Vsaka lepota, tudi ženska, je odsev Božje lepote. Zato jo smemo gledati. Toda ne poželjivo, temveč zrelo in spoštljivo. Pri ločitvah zakona je krivda navadno porazdeljena med dva ali celo med tri, deleži te krivde pa so različni. Zato tudi evangelijska obsodba prešuštva ne more veljati za vse enako. Smemo jo razlagati kot opomin, da je urejen zakon vrednota, za katero moramo storiti vse, kar je mogoče, da jo ohranimo.       Po: F. Cerar

IZBIRA ČLANOV ZA ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
za mandat 2020 — 2025

Spomladi 2020 končuje petletni mandat sedanja zasedba župnijskega pastoralnega sveta. Po vseh župnijah v vseh slovenskih škofijah bo zato potekala izbira novih članov za nov petletni mandat.

Že zdaj napovedujemo datum, ko bomo izbirali nove člane. To bo na četrto postno nedeljo, 22. marca 2020.

V župnijskih oznanilih vas bomo sproti spodbujali k molitvi in razmišljanju o pravi izbiri, možnem sodelovanju v župniji in dejavnostih v novem mandatu. Predvsem pa molimo: v zahvalo sedanjemu mandatu za opravljeno delo, v priprošnjo za nas, za modro izbito novih članov ter za nove izbrane, da bi skupaj iskali in se vključevali v Božji načrt za našo župnijo.

Molitev za modro izbiro članov župnijskega pastoralnega sveta

Dobri Bog,
pred nami je za našo župnijo pomemben dogodek,
dan, ko bomo izbirali člane župnijskega pastoralnega sveta.
Pomagaj nam, da bomo v svojih bratih in sestrah
po navdihu Svetega Duha prepoznali tiste,
ki bodo to nalogo v naši župniji opravljali najbolje
in jo bodo sprejeli z odprtim srcem in odgovornostjo.
Pomagaj nam, da jim bomo tudi vsi ostali župljani
pri tem odgovornem delu, vsak po svojih močeh,
pomagali s svojimi darovi, in bomo tako skupaj skrbeli
za bogato življenje naše župnije.

Kako lahko sodelujem v župniji?

Na področju bogoslužja:

  • čiščenje bogoslužnih prostorov, zakristije
  • krašenje cerkve
  • pranje in likanje cerkvenega perila (prti, prtički,..)
  • cerkveno petje (organisti, pevovodje, pevci, instrumentalisti)
  • oblikovanje sodelovanja pri bogoslužju
  • branje beril, prošenj, oblikovanje in branje uvodov in zahval
  • usposabljanje za bralce beril
  • priprava seznama bralcev
  • skrb za projekcijo
  • vodenje in sodelovanje pri molitveni uri
  • vodenje molitve rožnega venca
  • vodenje in sodelovanje pri ljudskih pobožnostih (križev pot,šmarnice, …)
  • odklepanje in »varovanje« cerkve
  • skupine za ministrante
  • ministriranje
  • mežnarjenje
  • pobiranje nabirke
  • zvonjenje in pritrkavanje
  • ozvočenje v cerkvi in na pokopališču …

ODLOMEK IZ PASTIRSKEGA PISMA SLOV. ŠKOFOV ZA POSTNI ČAS 2020

»Bog nas je obdaril s spominom, da bi iz preteklosti živeli  za  prihodnost  in  ohranjali  živo  zavest, kdo smo, za kaj vse moramo biti hvaležni Bogu in katerim zavezam in obljubam moramo ostati zvesti.

Med lepe spomine na dogodke izpred treh desetletij  spada  spomin  na  našo  takratno  zavzetost, družbeno odgovornost in enotnost večine prebivalcev Slovenije. Lotili smo se skoraj nemogočih in neverjetnih nalog osamosvojitve in demokratizacije. Uspešni smo bili, ker smo v to verjeli in bili enotni. Skoraj nihče ni stal ob strani, skoraj nihče ni rekel: »Kaj me briga!« Nihče tudi ni izključeval drugega. Celo Cerkvi ni takrat nihče očital, da se »vtika v politiko«. To je dragocena izkušnja, na katero ne bi smeli pozabiti…

Premalo se zavedamo še tretje ravni odgovornosti, odgovornosti za celotno družbo in za razmere v državi, katere državljani smo. Predvsem smo odgovorni za to, kdo nam vlada, saj sta od oblasti v največji meri odvisni sreča in blaginja nas vseh.

Sem sodi tudi odgovornost za naravno okolje, sredi katerega živimo. Tu se še posebej pokaže,  koliko  je  kdo  odgovoren  za  prihodnost nas  vseh.  Brezbrižno  odmetavanje  odpadkov, potratna poraba energije in razmetavanje hrane so skrb vzbujajoči pojavi naše neodgovornosti za skupno dobro. Kot kristjani sicer ne pristajamo  na  ideologije,  ki  pravijo,  da  med  človekom in drugimi živimi bitji ni bistvene razlike. Ta razlika je, saj smo samo ljudje svobodna in odgovorna bitja s pravicami in dolžnostmi. A ravno to naše dostojanstvo nam narekuje odgovoren odnos do drugih živih bitij in do prihodnjih rodov, ki imajo pravico, da pridejo živet na Zemljo, kjer bo lepo živeti.

Nemalokrat se upravičeno pritožujemo nad slabimi razmerami. Ni pa prav, če rečemo, da se ne da ničesar narediti, in ostanemo doma, ko pride trenutek volitev ali drugega glasovanja. Če bi pred tridesetimi leti tako ravnali, ne bi izpeljali vsega tistega, na kar smo danes ponosni.«

Brezplačni programi škofijske Karitas v Vrbju: 17.2. ob 9.00 Medicinska pedikura; 19.2. ob 9.00 Predavanje o novostih socialno varstvenih prejemkov; 19.2. ob 17.00 Skupina za svojce s težavami z zasvojenostjo; 20.2. ob 18.30 Kateheza Vera, upanje, ljubezen.
NEDELJA – 16. 02.

6. nedelja med letom

7.00

7.30

10.00

češčenje

za vse žive in rajne župljane

za vse † Blaževe

PONEDELJEK – 17. 02.

sv. Silvin

17.30 za † Ivana Čulka
TOREK – 18. 02.

sv. Frančišek Regis

15.00 pogreb z mašo za † Marjana Šmigla
SREDA – 19. 02.

sv. Konrad

17.30 za † Ivano Grah (30. dan)
ČETRTEK – 20. 02.

bl. Jacinta Marto

17.30 za † starše Marijo in Franca Derča
PETEK – 21. 02.

sv. Peter Damiani

17.30 za † Danico Košenina (obl.)
SOBOTA – 22. 02.

Sedež apostola Petra

17.30 za † Ano Pristalič in vse njene
NEDELJA – 23. 02.

7. nedelja med letom

 

7.00

7.30

10.00

češčenje

za vse žive in rajne župljane

za † Marijo Semprimožnik

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Sandi Završnik, Anka Trogar

                                 pri 2. sv. maši: Robi Natek, Petra Rančigaj

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Dežurni ministranti: Tjaša Glušič, Zala Jelen

Srečanje župnijskega pastoralnega sveta bo v sredo, 19. marca 2020 ob 19.00. Člani vabljeni na predzadnje srečanje tega mandata!

Napovedujemo:

Þ  Slavljenje ob sodobni krščanski glasbi z nagovorom in adoracijo bo v petek, 6. 3. ob 19.00 v Domu srečanj na Gomilskem. Med nami bo Tadej Vindiš iz skupine Svetnik! Mladim in mladim po srcu bo všeč, vabljeni!

Þ   Dekanijska Karitas Petrovče vabi v ponedeljek, 2. marca, ob 19.30 na 24. tradicionalni dobrodelni koncert “Z roko v roki”,ki bo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Vstopnice: v zakristiji, župnišču, na TIC-u Žalec, eno uro pred koncertom.

Oznanila – 5. nedelja med letom

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši.

Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta,  ki je v nebesih.« (Mt 5,14–16)

BESEDA O BESEDI

Sveti Anton Padovanski je v enem od svojih govorov dejal: »Živa je govorica, ko govorijo dela. Umolknejo naj, prosim, besede, govorijo naj dela. Polni smo besed, smo pa brez del, in zato nas zadene Gospodovo prekletstvo; preklel je namreč smokvino drevo, na katerem ni našel sadu, ampak le listje.« Povedano je pravzaprav tisto, kar nam danes v evangeliju govori Jezus: »Vi ste sol zemlje … Vi ste luč sveta.«

Ta luč mora biti pristna, ne umetna: ne moremo v javnosti nastopati kot »svetniki« (taki, ki »svetijo«), če je dejansko v naših srcih zaradi sebičnosti, zaverovanosti vase prej temno kot svetlo. »Naša luč mora svetiti tako, da se bo videlo, da je to Božja luč, in da bodo ljudje slavili Boga, ne nas,« piše p. Albin Škrinjar. »Mi smo kakor mesec, mrzel in teman, ako ga sonce ne ogreje, ako z njegove površine ne odseva sončna svetloba… Tudi najmanjši žarek ne sije z nas, ne da bi bil od Sonca – Boga. Bog hoče, da njegova luč odseva v našem življenju…«

Drugo ime za svetlobo je dobrota, ljubezen. To je »utelešena vera«. Preden sem kristjan, moram biti človek. Če hočem biti dober kristjan, moram biti dober človek. Lepo govorjenje pred Bogom ne velja veliko, pomembno je, kako in v kolikšni meri naše življenje potrjuje naše govorjenje.                         Po: S. Čuk

PISMO BOLNIKOM PAPEŽA FRANČIŠKA

ob svetovnem dnevu bolnikov 2020 »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28)

Dragi bratje in sestre!

  1. Jezusove besede: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28), odražajo solidarnost Sina človekovega z vsemi, ki so ranjeni in obteženi. Jezus tistim, ki doživljajo tesnobo zaradi lastne krhkosti, bolečine in šibkosti, ne postavlja zakonov, ampak jim ponuja usmiljenje in tolažbo s svojo navzočnostjo. Jezus gleda ranjeno človeškost, njegove oči se zazrejo v srce vsakega posameznika. Njegov pogled ni brezbrižen, ampak zajema ljudi v njihovi celostnosti, vsakega posameznika v njegovem zdravstvenem stanju, nikogar ne zavrže. Vse vabi, da vstopijo v njegovo življenje in so deležni njegove nežnosti.
  2. Zakaj Jezus Kristus tako čuti? Ker je on sam postal šibek, izkusil je človeško trpljenje in od svojega Očeta prejel počitek. Le tisti, ki so sami izkusili trpljenje, lahko tolažijo druge. V življenju je veliko resnih oblik trpljenja: neozdravljive in kronične bolezni, psihične bolezni, bolezni, ki zahtevajo rehabilitacijo ali paliativno oskrbo, različne oblike invalidnosti, otroške ali starostne bolezni … V takšnih okoliščinah nam včasih primanjkuje človeške topline, zato je potreben oseben pristop do bolnikov, ne le pristop zdravljenja, temveč tudi oskrbe v luči celostnega človeškega zdravljenja. Ko se posamezniki srečajo z boleznijo, ni ogrožena le njihova telesna celostnost, ampak tudi odnosna, intelektualna, čustvena in duhovna razsežnost njihovega življenja. Zato poleg terapije potrebujejo podporo, skrb in pozornost, skratka ljubezen. Ob vsakem bolniku stoji tudi družina, ki prav tako trpi in potrebuje podporo ter bližino.
  3. Dragi bolni bratje in sestre, v bolezenskih preizkušnjah zagotovo potrebujete kraj, kjer boste našli počitek. Cerkev želi vedno bolj postajati »gostišče« usmiljenega Samarijana, ki je Kristus (prim. Lk 10,34), torej dom, v katerem boste našli njegovo milost, ki se odraža v bližini, sprejemanju in olajšanju. V tem domu boste srečali ljudi, ki jih je v njihovi šibkosti ozdravilo Božje usmiljenje. Ti vam bodo pomagali nositi križ in vam na trpljenje pomagali pogledati v novi luči.

Ključno vlogo pri prizadevanju za počitek in prenovo naših bolnih bratov in sester igrajo zdravstveni delavci: zdravniki, medicinske sestre, zdravstveno in upravno osebje, pomočniki in prostovoljci.

  1. Dragi zdravstveni delavci, nikoli ne pozabimo, da so diagnostični, preventivni in terapevtski postopki, raziskave, zdravljenje in rehabilitacija vedno v službi bolnika. Pri delu naj si vedno prizadevamo za spodbujanje dostojanstva in življenja vsakega človeka ter zavračanje kakršnega koli kompromisa v smeri evtanazije, pomoči pri samomoru ali zatiranja življenja, tudi v primeru neozdravljive bolezni. Spomnimo se, da je življenje sveto in pripada Bogu, zato je nedotakljivo in si ga nihče ne more prisvajati (prim. Donum Vitae, 5; Evangelium Vitae, 29–53). Življenje je treba sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca: to hkrati zahtevata tako človeški razum kot vera v Boga, stvarnika življenja. V nekaterih primerih je ugovor vesti nujna odločitev, če želite dosledno izrekati »da« življenju in človeku. Vaša strokovnost, ki jo bo sprožila krščanska dobrodelnost, bo vsekakor najboljša služba resnični človekovi pravici, pravici do življenja. Ko ne boste mogli več zdraviti, boste še vedno lahko poskrbeli za dejanja in postopke, ki bodo bolnikom nudili udobje in olajšanje.
  2. Na 28. svetovni dan bolnikov mislim na naše številne brate in sestre po vsem svetu, ki nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, saj živijo v revščini. Zato se obračam na zdravstvene ustanove in vlade po vsem svetu, naj zaradi ekonomskega vidika ne zanemarjajo socialne pravičnosti. Upam, da bomo z združitvijo načel solidarnosti in subsidiarnosti lahko sodelovali in tako vsem zagotovili dostop do ustrezne oskrbe, ki bo varovala in ponovno vzpostavila zdravje. Iskrena hvala prostovoljcem, ki  služite bolnikom, s čimer pogosto nadomestite strukturne pomanjkljivosti, hkrati pa se v vaših dejanjih nežne ljubezni in bližine odraža podoba Kristusa, usmiljenega Samarijana.

V Vatikanu, 3. januarja 2020

Škofijska klasična gimnazija in Jegličev dijaški dom v Šentvidu v Ljubljani vabita osmošolce in devetošolce na INFORMATIVNA DNEVA v petek, 14. 02. ob 9. in 15. uri ter v soboto 15. 02. ob 9. uri. Vabljeni vsi, ki se odločate o vpisu v srednjo šolo in bi si želeli ogledati tudi življenje na katoliški šoli in dijaškem domu.

Programi škofijske Karitas Celje v tem tednu v Domu v Vrbju: v torek ob 9.00 bo usposabljanje za nove prostovoljce; v sredo ob 13.00 prikaz frizerskih storitev in brezplačno striženje; v četrtek 9.00 – 13.00 svetovalni pogovor (Muzejski trg 8, Celje).

NEDELJA – 09. 02.

5. nedelja med letom

7.00

7.30

10.00

češčenje

za vse žive in rajne župljane

za † Karla Sirše (obl.)

PONEDELJEK – 10. 02.

sv. Sholastika

17.30 za † starše Natek
TOREK – 11. 02.

Lurška Mati Božja

17.30 za † Jožefo Rančigaj in vse njene 
SREDA – 12. 02.

sv. Evlalija

17.30 za † Marijo Brinovec in vse Travnerjeve
ČETRTEK – 13. 02.

sv. Foška in Maura

Gomilsko

17.30

Šentrupert

za † Ivana Mahorja

 

za † Binija in vse Stepišnikove

PETEK – 14. 02.

sv. Valentin

17.30 za zdravje (n)
SOBOTA – 15. 02.

sv. Klavdij Kolombiere

17.30 za † Franca Završnika
NEDELJA – 16. 02.

6. nedelja med letom

 

7.00

7.30

10.00

češčenje

za vse žive in rajne župljane

za vse  †  Blaževe

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Majda Jelen, Nejc Lončar

                                 pri 2. sv. maši: Tilen Hadolin, Petra Basle

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Dežurni ministranti: Marko in Mitja Mak

 

VERSKO SREČANJE ZA ODRASLE

Z veseljem sporočamo, da med nas prihaja

misjionar JOŽE ŠÖMEN.

Srečanje bo v sredo 12.2. zvečer ob 18.30 v Domu srečanj na Gomilskem.

Jože Šömen – sedaj župnik v Slivnici pri Mariboru – je več let deloval  v Zairu, danes DR Kongo, ki je največja posaharska afriška država s preko 84 milijoni prebivalcev in 35 milijonov katoličanov. Zaradi velikih rudnih bogastev je država v konfliktih in izpostavljena izkoriščanju Zahoda …

 

Oznanila – Svečnica

BESEDA ŽIVEGA BOGA

In glej, bil je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ in je pričakoval Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil z njim. Razodeto mu je bilo od Svetega Duha, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Maziljenca.

Prišel je po navdihnjenju v tempelj. Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili po predpisu postave, ga je tudi on vzel v naročje, in slavil Boga. (Lk 2,25–28)

BESEDA O BESEDI

Dar. Dar je sad ljubezni. Darovati more samo, kdor ljubi. Sebičnež ne daruje. Kar ima, zadržuje zase, pa še tujega bi se rad polastil.

Večja je ljubezen, dragocenejši je njen dar. Marija daruje najdragocenejše – Sina. Sin daruje največ – sebe.

Vse naše življenje je darovanje. Toliko smo prijatelji, družina ali skupnost, kolikor znamo darovati. Tudi služba, delo in poklic je darovanje. Zavest, da darujemo in da smo obdarovani, nas osrečuje in nam lepša vsakdanjost.

Meč. Marija je darovala, pa ji je videc napovedal, da ji bo dušo presunil meč. Jezus je daroval, pa mu je vojak prebodel srce. Daroval se je za nas – kako smo mu vrnili? Daroval se je Očetu, pa se je v trenutku najvelikodušnejšega darovanja čutil najbolj zapuščenega.

Vsako darovanje ima svoj meč. Katero prijateljstvo ni bilo nikdar ranjeno? Kateri mož ni nikdar ranil svoje žene in ona njega? Kateri otrok ni nikoli ranil srca svoje matere? Katera mati ni kdaj ljubljenemu otroku odrekla najbolj goreče želje?

Meč je našemu darovanju tako potreben kot zemlja zrnu. Če ne pade vanjo in ne umrje, ne more postati rodovitno. Po: F. Cerar

GOSPODOVO DAROVANJE — SVEČNICA

Štirideset dni po božiču (2. februarja) obhajamo praznik Jezusovega darovanja v templju. Praznik je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan po stari navadi po cerkvah blagoslavljamo sveče.

Ta je dan, ko sta mati Marija in sveti Jožef odnesla novorojenega sina v tempelj v Jeruzalemu in se zahvalila Bogu. Po judovski postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako očistiti.

Ko jih je Simeon v templju videl, je po Božjem razodetju spoznal, da je Jezus mesija, na katerega Izrael in svet čakata. Vzel je otroka v naročje, se zahvalil Bogu in naznanil, da bo otrok luč celotnemu svetu. V spomin temu dogodku, se prižgejo sveče, kot simbol očiščenja.

Ker je ta dan v ospredju darovanje ali posvetitev Bogu, redovniki in redovnice po vsem svetu obhajajo svoj praznik, »dan posvečenega življenja«.

Eden od osmih kristjanov žrtev verskega preganjanja

Jezus se v svojih učencih, kristjanih, nenehno daruje za rešitev sveta, zato tudi danes veljajo besede: »Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas.«

Po poročilu nevladne organizacije Open Doors je eden od osmih kristjanov na svetu žrtev preganjanja zaradi vere, kar je približno 260 milijonov oseb. Poročilo World Watch List 2020, ki je bilo predstavljeno italijanskim poslancem, obsega podatke od 1. novembra 2018 do 31. oktobra 2019 in kaže na zelo visoko raven diskriminacije kristjanov – število naj bi naraslo kar za 15 milijonov.

Za kristjane najnevarnejša država ostaja Nigerija, in sicer zaradi plemena Fulani in islamistov Boko Haram. Kot kažejo rezultati, v 73-ih državah kristjani doživljajo visoko raven preganjanja. V enajstih državah je preganjanje kristjanov opredeljeno kot ekstremno. Že osemnajst let je na prvem mestu Severna Koreja, kjer je po poročanju Open Doors od 50.000 do 70.000 kristjanov zaprtih v delovnih taboriščih zaradi vere. Sledijo države, kjer že več let vlada vojna in kjer prevladuje islamska fundamentalistična komponenta, kot so Afganistan, Somalija, Libija in Pakistan.

Po podatkih poročila je bilo skoraj 10.000 cerkva zaprtih ali napadenih. Več kot 8000 pa je primerov zlorab nad ženskami zaradi verske diskriminacije. Gre za vrh ledene gore, kajti primere te vrste je še vedno težko odkriti, kar velja tudi za prisilne poroke. Po ocenah bi naj vsaj 23 žensk kristjank bilo vsak dan žrtev spolnega nasilja.

V ospredje stopa tudi Latinska Amerika, kjer je v nevarnosti življenje duhovnikov in vernikov, ki se zoperstavljajo organiziranemu kriminalu v državah, kot sta Kolumbija in Mehika.      Vir: https://portal.pridi.com/

OB SKLEPU MESECA VERSKEGA TISKA

»Družina« v vsak slovenski dom

»Spoštovani zbrani, ob koncu meseca verskega tiska, se vam uredništvo Družine zahvaljuje za zvestobo in podporo. Tednik Družina z vsebinami utrjuje vrednote, predaja vero in je vez s Cerkvijo.  Za vse, ki še niste naročniki so pripravili posebno naročniško akcijo in vas prosijo, da si po maši vzamete nekaj časa in izkoristite posebno ponudbo.

Danes so na voljo posebne naročilnice, ki vam bodo omogočile prejemanje treh zaporednih številk tednika brezplačno, ob tem vam Družina podarja priložnostno darilo (prejeli ste ga tudi vsi naročniki skupaj z Družino): kuharsko knjižico Kuhajmo s Markom Čižmanom. Ob izhodu iz cerkve vam bodo ministranti tistim, ki želite, razdelili naročilnice, ki jih izpolnite in oddajte v zakristiji ali kasneje v župnišču.«

Naj ne bo krščanske hiše brez verskega tiska.

PROGRAMI ŠKOFIJSKE KARITAS CELJE

V torek, 4. 2., bo v domu Karitas v Vrbju ob 9.00 usposabljanje za nove prostovoljce Karitas (vodita Matej Pirnat in Saraja Šepec), ob 17.30 pa srečanje za sodelavce na temo »Drugačen svet« (pričuje Andrej Vrabič). Dopoldne od 10.-11. ure istega dne je brezplačno pravno svetovanje (na naslovu Muzejski trg 8, Celje).

NEDELJA – 02. 02.

Jezusovo darovanje,

svečnica

7.00

7.30

10.00

češčenje

za vse žive in rajne župljane

v Šentrupertu za † Ivana Štuseja

PONEDELJEK – 03. 02.

sv. Blaž

17.30 za † Franca Vasle (obl.) in vse

Horvatove

TOREK – 04. 02.

sv. Oskar

17.30 za † Jelko in dva Alojza Kobala
SREDA – 05. 02.

sv. Agata

17.30 za † Franca Kneza (30. dan)
ČETRTEK – 06. 02.

sv. Pavel Miki in drugi Japonski mučenci

17.30 za † Franca obl. in Pavlo Jernejc 

za † Marijo Pintar

PETEK – 07. 02.

prvi petek

 

17.00!

dopoldne obiskovanje bolnikov

za † Miro Turk (obl.)

SOBOTA – 08. 02.

prva sobota

17.30 za † Marijo (obl.), Alojza Tiselj in vse njihove
NEDELJA – 09. 02.

5. nedelja med letom

 

7.00

7.30

10.00

češčenje

za vse žive in rajne župljane

za † Karla Sirše (obl.)

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Elza Vasle, Ivi Rančigaj

                                 pri 2. sv. maši: Saša Griguljak, Damjana Rojnik

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Dežurni ministranti: Matevž Lončar, Anže Klančnik

Srečanje za birmance, njihove starše in botre bo v sredo 5. 2. ob 19.30 v Domu srečanj na Gomilskem. Med nami bo gostja ga. Polona Vesel Mušič, ki bo podelila svoje znanje in pričevanje s področja birmanske pastorale.

Med zimskimi počitnicami (24. — 28. 2.) škofijska Karitas v domu v Vrbju organizira varstvo za otroke s kvalitetnim programom. Za otroke iz družin z manjšim dohodkom je brezplačno, ostali prispevajo od 20 do 50€, po svojih zmožnostih. Info: Saraja Šepec, 051 278 481. Prijave do 10. februarja. Prijavnice dobite v župnišču!

Oznanila – 3. nedelja med letom

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko pa je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal dva brata: Simona, z imenom Peter, in njegovega brata Andreja, ko sta mrežo metala v morje; bila sta namreč ribiča.  Reče jima: »Hodíta za menoj in napravil vaju bom za ribiča ljudi.« In takoj sta mreže popustila in šla za njim.  (Mt 4,18–20)

BESEDA O BESEDI

Ne zakopljite talentov! Stavite na velike ideale, tiste ideale, ki razširijo srce, na tiste ideale služenja, ki storijo, da so vaši talenti rodovitni. Življenje nam ni podarjeno zato, da ga ljubosumno ohranjamo sami zase, temveč nam je podarjeno zato, da ga darujemo. Dragi mladi, imejte velikodušno srce! Ne bojte se sanjati o velikih stvareh!

Kako težko je v našem času sprejeti dokončne odločitve! Mika nas začasno. Smo žrtve težnje, ki nas sili v začasnost …, kakor da bi želeli ostati mladostniki. Je kar malce očarljivo ostati mladostnik, in sicer za vse življenje. Ne bojmo se dokončnih obveznosti, obveznosti za vse življenje! In tako bo življenje rodovitno! In to je svoboda: imeti pogum sprejeti te odločitve z velikodušnostjo.

Kaj pomeni biti velikodušen? Pomeni, da imamo veliko srce, da imamo veličino duha. Pomeni, da imamo velike ideale, željo izvrševati velike stvari, da odgovorimo na to, kar Bog zahteva od nas: vestno izpolnjevati vsakdanje dolžnosti, vsakdanja dejanja, obveznosti, srečanja z ljudmi. Pomeni delati majhne vsakdanje stvari z velikim srcem, odprtim za Boga in za druge.                                                Papež Frančišek

NEDELJA SVETEGA PISMA

Pričevanja s Svetopisemskega maratona (v Ljubljani)

  • Doživela sem lepoto in moč Božje besede, ki je odgovor na vprašanja v vsakodnevnem življenju. Doživela sem zbranost pri branju, predvsem notranjo umirjenost in poglobitev.
  • Bil sem prvič in mi je bilo zelo všeč. Bom poskusil priti vsak večer vsaj za urco.
  • Brala sem psalma 69 in 80 in oba sta bila kot, da sta namenjena zame.
  • Nisem si predstavljala, da občutiš tako veselje, ko javno bereš Božjo besedo.
  • Začutila sem ozdravljenje, izhod iz depresije, za to se v preizkušnjah zatekam k Svetemu pismu.
  • Božja beseda je neusahljivi vir žive vode. Pijmo jo!
  • Kako te Sveto pismo nagovori in kako iz Svetega pisma razbereš in čutiš utrip današnjega življenja!
  • Brali smo o Pavlovem prijetju – kako so ga skušali obdolžiti in si po svoje prilagajali Postavo – tako kot danes! Sveto pismo je neverjetno aktualno tudi v današnjem času…
  • Kako je to mogoče, ali kakšno naključje, da te je tisto poglavje,  ki si ga bral na glas pri ambonu nagovarjalo tisti trenutek, pa nisi vedel vnaprej, katero poglavje boš bral.
  • Ob prebiranju Svetega pisma se umirim in takrat začutim Božjo bližino. Bog mi po njegovih besedah odgovarja na moja vprašanja.

Vir: www.svetopismo.si

Svetopisemski maraton na Gomilskem

V petek ob 14.00 so birmanci otvorili letošnji svetopisemski maraton. Začeli so z branjem Lukovega evangelija in božično zgodbo. V nadaljevanju se je zvrstilo več kot 25 bralcev, ki so brali Janezov evangelij in Apostolska dela.

Naj ta dogodek tudi v tistih, ki niste sodelovali, prebudi zavest in vero, da je Božja beseda živa in učinkovita ter zmožna spremeniti človekovo srce, če smo le za to odprti.

Odpusti mi, Nataša

Odlomek iz knjige, ki govori o spreobrnjenju preganjalca kristjanov v času komunizma v Rusiji (S. Kurdakov, Odpusti mi, Nataša):

Ponoči sem ob prvi priložnosti, ki mi je ponudila, to je bilo na mojem pogradu na akademiji, razgrnil tiste liste papirja in jih še enkrat prebral. Jezus je govoril in nekoga učil moliti. Še bolj sem postal radoveden in bral dalje. To prav gotovo ni bilo proti državi! Pisalo je, kako je treba biti boljši človek in kako je treba odpuščati tistim, ki ti store kaj slabega. Nenadoma so besede s papirja segle v moje srce. Bral sem in dobre Jezusove besede so se me polastile. Bilo je prav nasprotno od tistega, kar sem pričakoval. Pomanjkanje razumevanja, ki je bilo kot plašnice na moji očeh, se je takrat razblinilo in besede so se vtisnile globoko v mojo notranjost. Zdelo se mi je, da je nekdo z menoj v sobi in me uči teh besed in njihovega pomena. Ves sem bil prevzet. Znova in znova sem jih prebiral, potem pa začel premišljevati. Moje besede so se od začudenja ustavljale: to je torej tisto, v kar je verovala Nataša…

PROGRAMI ŠKOFIJSKE KARITAS CELJE

Škofijska Karitas Celje v tem tednu izvaja naslednje programe v Domu v Vrbju pri Žalcu: v torek ob 9.00 HACCP in varstvo pri delu, v sredo ob 9.00 Novosti na področju pokojninske zakonodaje in Medicinska pedikura, v četrtek ob 9.00 pa je možnost svetovalnega pogovora.

Tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami (24. — 28. 2.) škofijska Karitas v domu v Vrbju organizira varstvo za otroke s kvalitetnim programom. Za otroke iz družin z manjšim dohodkom je brezplačno, ostali prispevajo od 20 do 50€, po svojih zmožnostih. Info: Saraja Šepec, 051 278 481. Prijave do 10. februarja!

 

NEDELJA – 26. 01.

3. nedelja med letom

SVETOPISEMSKA

7.00

7.30

10.00

češčenje

za vse žive in rajne župljane

za † Magdo (Marijo) Mahor

PONEDELJEK – 27. 01.

sv. Angela Merici

17.30 za † Ivano Grah (osm.)
TOREK – 28. 01.

sv. Tomaž Akvinski

17.30 za † Vladka Juharta
SREDA – 29. 01.

sv. Valerij

17.30 za † starše Dobnik in vse  njihove
ČETRTEK – 30. 01.

sv. Martina

Gomilsko

17.30

Šentrupert

za † Amalijo in Andreja Urankar

 

za † (Marijo) Miro Rakun

PETEK – 31. 01.

sv. Janez Bosko

17.30 za † Tomaža Lončarja
SOBOTA – 01. 02.

sv. Brigita Irska

17.30 za † Marijo Semprimožnik in starše
NEDELJA – 02. 02.

Jezusovo darovanje SVEČNICA

7.00

7.30

10.00

češčenje

za vse žive in rajne župljane

v Šentrupertu za † Ivana Štusej

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Sonja Mandelc, Jure Vasle

                                 pri 2. sv. maši: Tea Pogorevc, Nika Šram

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Dežurni ministranti: Jošt Polak, Jan Griguljak

Napovedujemo srečanje za birmance, njihove starše in botre. Naslednjo sredo 5. 2. ob 19.30 bo med nami gostja ga. Polona Vesel Mušič, ki bo podelila svoje znanje in pričevanje s področja birmanske pastorale.

V tem mesecu smo se poslovili od Franca Kneza in Ivane Grah. Oba sta nam bila velik zgled v pobožnosti, dobroti in sodelovanju v župnijskem življenju. Za to smo jima hvaležni. Naj bosta v nebesih priprošnjika za vse nas, še posebej mlajše generacije, da bi ju znali posnemati.

V nedeljo je svečnica, pri sveti maši bomo blagoslovili sveče. To je tudi dan posvečenega življenja, ko praznujejo redovniki in redovnice.  V soboto se bodo sešli na praznovanju v Celju. Imejmo jih v svoji molitvi.