Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni! Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost.  (Lk 12,49–51)

 

 

»PRIŠEL SEM, DA VRŽEM OGENJ NA ZEMLJO« Lk 12,49–63

 

Kakšen ogenj prinaša Jezus? Kaj bi rad dosegel? Razdeljenost zagotovo ni njegov cilj, a kaj hoče povedati s tako trdimi besedami? 

Na hitro bi lahko ugotovili, da te Jezusove namere res ne bo težko izpolniti, saj smo tako že vsevprek skregani in razdvojeni. Zamere nas hromijo in dušijo … Žal je mnogokje res tako. Vendar gre Jezusu za nekaj drugega. 

Torej ne gre za naše vsakdanje nesporazume in razprtije ter kljubovanja. Gre za dosledno odločitev za vero v troedinega Boga, za Jezusa Kristusa in njegov evangelij. 

Kakšen ogenj torej prinaša Jezus? 

Poglejmo, kaj nam na ravni osebnih odnosov predstavlja ogenj, na kaj v odnosih pomislimo ob besedi ogenj? Naj naštejem: strast, gorečnost, vnema, ognjevitost, hrepenenja …

Če postavimo to besedo o ognju v okvir ostalih Jezusovih izjav, lahko rečemo, da prihaja, da prinese ogenj pravega, resničnega, polnega življenja. Jezus prihaja, da prinese luč vere, v kateri bi življenje našlo svojo polnost, v kateri bi tekma, o kateri govori apostol Pavel, imela svoj cilj, in trpljenje preroka Jeremija svoj smisel. 

V hoji za Jezusom, pa naletimo še na eno težavo, ki se imenuje Resnica! Kaj je resnica, kdo ima prav? Kdor hoče živeti polno, ne more v odnosih le gladiti in dajati vsem prav. Ne, iskati mora resnico in se je v ljubezni scela okleniti. To pa prinaša spor med materjo in hčerjo, med sinom in očetom itd. A le resnica nas bo osvobodila, resnica, ki v človeku nikoli ne ugasne. Božja je, zato tli do konca. Bog ne obupa nad človekom, vedno čaka, da iskra resnice zaživi. Odprimo se tudi temu ognju in tvegajmo spopade, ki jih zvestoba Resnici zahteva. (po: E. Mozetič)

 

---

20. nedelja med letom 

 

Jezus v današnjem evangeljskem odlomku razkrije svojim prijateljem in tudi nam, svojo najbolj gorečo željo, torej prinesti na zemljo ogenj Očetove ljubezni, ki prižge življenje in po katerem je človek zveličan. Jezus nas kliče, naj razširjamo po svetu ta ogenj, po katerem bomo prepoznani kot njegovi resnični učenci. Ogenj ljubezni, ki ga je na svetu prižgal Kristus po Svetem Duhu, je ogenj brez omejitev, je ogenj za vse. To je bilo vidno vse od prvih časov krščanstva, saj se je pričevanje evangelija širilo kot dobrodejen ogenj in tako preraščalo vsakršen spor med posamezniki, družbenimi sloji, ljudstvi in narodi. Pričevanje evangelija zažge, požge vsako težnjo po uveljavljanju in ohranja dejavno ljubezen, odprto za vse, s preferenco do najbolj revnih in izključenih.

Pridružitev k ognju ljubezni, ki ga je Jezus prinesel na svet, zajame vse naše bivanje ter zahteva češčenje Boga in razpoložljivost za služenje bližnjemu. Češčenje Boga in razpoložljivost za služenje bližnjemu. Prva, častiti Boga, pomeni učiti se molitve češčenja, na katero običajno pozabljamo. Poglejte, zakaj vse vabim, da odkrijete lepoto adoracije (češčenja) in jo pogosto opravljate. In druga je razpoložljivost za služenje bližnjemu. Pri tem z občudovanjem mislim na številne skupnosti in skupine mladih, ki se tudi med počitnicami posvečajo temu služenju v korist otrokom, bolnim, revnim in osebam s posebnimi potrebami. Za življenje v duhu evangelija je potrebno pred vedno novimi potrebami, ki se pojavljajo na svetu, da so Kristusovi učenci, ki znajo odgovoriti nanje z novimi pobudami dejavne ljubezni. Tako se z obojim, češčenjem Boga in s služenjem bližnjemu, evangelij resnično razodeva kot ogenj, ki rešuje, ki spreminja svet, začenši s spremembo v srcu vsakega. (papež Frančišek)

 

Kadar potrebujete tolažbo, kratek predah v dnevu ali zagotovilo, da se bodo stvari sčasoma uredile, se lahko naslonite na Božje obljube ali preprosto posežete po psalmu, ki ga prinaša med nas Božja beseda. 

 

---

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

 

O prvotni antični škofiji v Claudiji Celeji je ohranjenih bolj malo podatkov. V 3. stoletju je v mestu deloval škof sveti Maksimilijan Celjski, ki je umrl mučeniške smrti. Že v 6. in 7. stoletju je bila škofija podrejena Oglejskemu patriarhatu. Iz tega obdobja sta znani imeni dveh škofov: Gavdencij, ki je živel v 6. stoletju in čigar ime se je ohranilo na napisu, najdenem v bližini današnjega mesta, in pa Janez, ki se je udeležil sinode v Gradežu leta 579 in sinode v Maranu leta 589 ali 590. Škofija je bila zatrta ob vdoru Avarov. 

 

Novodobna Škofija Celje je bila ustanovljena 7. aprila 2006, ko je papež Benedikt XVI. z bulo Varia inter munera škofijo izločil iz dotedanje Škofije Maribor, slednjo pa povišal v nadškofijo in sedež metropolije. Uradno je bila razglašena 21. maja istega leta. V škofiji se nahaja tudi največja cerkev v Sloveniji, to je Cerkev svetega Mohorja in Fortunata, sicer župnijska cerkev 

Župnije Gornji Grad. Najvišje ležeče svetišče je kapela sv. Cirila in Metoda, Podveža (1780 mnm) na Molički planini in spada pod Župnijo Luče. Najvišji vrh škofije je Koroška Rinka (2433 mnm), ki se nahaja na meji z Nadškofijo Ljubljana. Najbolj severna župnija je Župnija Zavodnje, najbolj južna Župnija Dobova, najbolj zahodna Župnija Solčava in najbolj vzhodna Župnija Sveti Rok ob Sotli.

Glavna škofijska ustanova je Duhovno-prosvetni center Dom sv. Jožefa, lociran na vzpetini pri cerkvi sv. Jožefa nad Celjem (Jožefov hrib ali Kalvarija), kje je mdr. tudi škofijska orglarska šola.

 

---

MAŠNI NAMENI

 

7.00 češčenje 

7.30 za vse župljane – žive in rajne 

10.00 za +Andreja Kunsta 

 

Helena (Alenka), cesarica  

19.00 za +Faniko in Gašperja Toman

 

19.00 za +Amalijo in Franca Merzelj –oblet. in Stankota Lobnikarja

Slavljenje – Bog je ljubezen 

 

19.00 za +Marijo Jernejc –osmina

 

17.00 za +Franca Šrama –oblet. (v Šentrupertu)

 

PET. – 22.8. 

Devica Marija Kraljica  

Poroka Eve in Tilna (v Grajski vasi)

19.00 za +Danijela Podgorška –30. dan

 

19.00 za +Antona Zupančiča

 

7.00 češčenje 

7.30 za vse župljane – žive in rajne 

10.00 za +Borisa Turnška

 

Duhovno bogat preostanek počitnic

 

Dežurni ministranti: Ana Vita Cvenk, Zoja Rožič K., ostali dobrodošli!

Bralci: v nedeljo: I. Nejc Lončar, Elza Vasle; II. Neža Novak, Jasenka Zupančič

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava