Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.« (Lk 6,43–45)
BESEDA O BESEDI
GOVORICA TE IZDAJA Lk 6,39–45
Dva odlomka Božje besede, ki se bereta na 8. navadno nedeljo, imata skoraj enak naslov oz. vsebino. Prvo berilo iz Sirahove knjige in pa odlomek iz Lukovega evangelija. In najbrž poznate slovenski pregovor, ki pravi: »Česar polno je srce, to usta rada govore.« Po govorjenju je mogoče prepoznati notranjost človeka, njegovo srčno kulturo. Tu lahko uporabimo Jezusove besede iz evangelija: »Vsako drevo se spozna po sadu«, kajti besede so sad mišljenja, sad človekovega gledanja na svet. Kdor gleda na svet razsvetljen z Božjo lučjo, bo njegovo govorjenje svetlo, spoštljivo, spodbujajoče; kdor pa ima svoje oči usmerjene le v zemeljske reči, tudi v svojem govorjenju ne bo nič višji: zmožen bo besed zavisti, besed, ki vse poteptajo v blato, ki vse zamorijo.
Profesorica Berta Golob, žena žlahtnega srca, ima v svoji knjižici Daljave prihodnosti, nekakšnem »pismu mladim«, poglavje z naslovom Govorica te izdaja (tako so rekli služabniki velikega duhovnika apostolu Petru, ko so mu hoteli povedati, da je učenec Jezusa Galilejca). Mladim postavlja v razmislek: »Si se že kdaj vprašal, kako se pravzaprav izražaš? Kakšen je slog sporazumevanja pri vas doma? Se obmetavate z žaljivkami? Ali dosegate svoje namene z grobimi zapovedmi in ukazi ali s prijazno prošnjo in nasvetom? Se nad tvojim domom, kdaj razkadi gosta megla kletvic? Kako se pogovarjaš s sovrstniki?«
Še bolj kot za mlade veljajo ta vprašanja za nas odrasle. V nekdanjem kesanju na začetku maše smo pred Bogom priznavali, da smo »veliko grešili v mislih, besedah in dejanjih«. Danes prosimo Boga odpuščanja po novem, grešimo pa še zmeraj po starem. In to zelo veliko prav v besedah. (po: S. Čuk, Misli srca)
8. nedelja med letom
Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. (prim. Lk 6,43–44)
Razmišljanju o drevesih človek načeloma ne posveča veliko časa. Nanje smo pozorni, ko so recimo še posebej visoka, mogočna ali pa, ko jih veter poškoduje oz. celo podre. V tem primeru bi celo opazili, da je na tleh polno sadja ali da so plodovi poškodovani. Večina od nas bi ob tem zagotovo lahko določila vrsto sadja in celo identificirala vrsto drevesa s katerega je to padlo.
Ko je Kristus rekel, da lahko drevo prepoznamo po njegovem sadu, je uporabil analogijo, ki jo razumemo vsi. Tudi če nikoli nismo gojili sadnih dreves, smo načeloma poznamo njihove plodove. Mnoge od njih tako ali tako uživamo kot hrano vsak dan. Če so drevesa pravilno oskrbljena s kvalitetno zemljo, vodo, zadostnimi gnojili in ustreznimi rastnimi pogoji, bo večina drevja plodna.
Jezus pravi, da ljudi prepoznaš po sadu. S tem ni mislil, da bi vsi mi ob ustreznih rastnih pogojih lahko imeli jabolka, ki bi visela z naših teles. Lahko pa pridelamo številne duhovne sadove.
Odrešenikov križa je ustvaril trajen sad. Ker nas je Bog po krstu izbral in naredil za »nova bitja«, z njegovo milostjo lahko izražamo Kristusovo življenje tukaj na zemlji ter mu s svojimi dobrimi deli in odnosi do ljudi prinašamo svoj sad. Ta je trajen, saj ni »fizičen«; ne more zgniti ali se uničiti. Je kakršen je. Ta plod je rezultat, kako je naše življenje podarjeno Bogu, koliko je prepojeno s predanostjo njemu, ki je naša »zemlja, voda, rastni pogoj …«. Če je življenje predano njemu, polno ljubezni do njega in do bližnjih ljudi, je to večni in obilni sad, ki traja večno! (po: T. Tkach)
Drevo se spozna po sadu, človek pa po svojem govorjenju. Dobro drevo rodi dober sad, besede dobrega človek pa tolažijo, razveseljujejo, prinašajo mir. – Prav bi bilo, da se ob tem evangeljskem odlomku tudi vsakdo od nas vpraša, kakšen besede prihajajo iz naših ust. Z njimi ljudi razveseljujemo ali jih prizadenemo? Z njimi Boga častimo in se mu zahvaljujemo ali pa ga celo žalimo.
Prosimo Jezusa za odpuščanje, če so bile naše besede takšne, da bi bilo bolje, da jih ne bi bili izrekli. (po: AK)
Naslovljeno na vas
Molitveni nameni apostolstva molitve ZA MAREC:
tokrat bo naša molitev namenjena prošnji, »da bi kristjani znali vedno spodbujati obrambo življenja z molitvijo in družbenim delovanjem«
POSTNA POSTAVA
Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Kadar je praznik na petek, post in zdržek odpadeta.
V postnem času je priporočljivo, da dodamo k zdržku mesa še kakšno drugo dobro delo:
molitev: udeležba pri sveti maši, osebna ali družinska molitev, obisk cerkve ali kapele, branje Svetega pisma, molitev križevega pota.
post: poleg odpovedi mesu so še druge možnosti, lahko se odpovemo sladkarijam in poobedkom; odpoved kavi ali kajenju; zdržek od televizije, računalnika in namesto tega več časa posvetiti stikom z bližnjimi; splošna omejitev v hrani in pijači z namenom, da prihranjeno namenimo revnim,
pomoč drugim: npr. posebna skrb za koga v bližini, ki je ostarel, bolan, osamljen, reven,
odnosi: več časa namenimo drug drugemu v družini, v službi smo bolj pozorni do sodelavcev, na cesti dajemo prednost drugim, se nasmehnemo mimoidočemu.
Postni čas je čas pokore. V tem obdobju za nas verne velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni do bližnjega, k zatajevanju samega sebe tako, da prisluhnimo potrebam drugih.
V postnem času se z molitvijo Križevega pota povezujemo z Jezusom na njegovi poti našega odrešenja.
MAŠNI NAMENI
NED – 27.2.
8. nedelja med letom
Gabrijel ŽMB, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Janeza Sorčana
PON – 28.2.
Roman, opat
17.00 za vse verne rajne
TOR – 1.3. Pust
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Ido Lazar –30. dan
SRE – 2.3.
Pepelnica – Strogi post
Neža Praška, opatinja
17 .00 za +Matildo Binovec
pepelenje
ZAČETEK POSTNEGA ČASA
ČET – 3.3. prvi četrtek
Kunigunda, kraljica
17.00 za +Ivana Rančigaja in njegove
Molitev za duhovne poklice
PET – 4.3. prvi petek
Kazimir, poljski kraljevič
17.00 križev pot—za vse ki so v stiski
za +Štefana Šlandra -oblet. in vse Koprivove
SOB – 5.3. prva sobota
Olivija (Livija), mučenka
17.00 za vse Mežnarjeve
Litanije Matere Božje
NED – 6.3.
1. postna nedelja
Fridolin, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mladena –oblet. in Ivana Krsnika
V tem tednu bomo vstopili v sv. postni čas. Vzemimo ga zares.
So tudi veroučne počitnice—preživljajte jih koristno in prijetno!
Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri v župnišču. Po tako dolgem premoru zaradi corone se bo na novo oblikovala. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni nameniti Svetemu pismu nekaj več.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.
Dežurni ministranti: Lara Natek, Urška Rančigaj
Bralci v ned.: I. Simon Brdnik, Sonja Mandelc II. Marija Rančigaj, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava