Oznanila – nedelja Kristusa Kralja

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: ›Ta je judovski kralj.‹  (Lk 23,35–38)

BESEDA O BESEDI

JEZUS SPOMNI SE TUDI MENE Lk 23,35–43

Evangelij pravi, da je ljudstvo ‘stalo in gledalo’ (Lk 23,35). Nihče ni rekel nič, nihče se ni približal. Ljudstvo od daleč gleda, kaj se dogaja. Isto ljudstvo se je zaradi lastnih potreb gnetlo okoli Jezusa, zdaj pa je do njega na razdalji. Zaradi različnih okoliščin življenja ali zaradi naših neuresničenih pričakovanj imamo tudi mi skušnjavo, da zavzamemo razdaljo do Jezusovega kraljevanja, da ne sprejmemo čisto do konca pohujšanja njegove ponižne ljubezni, ki nadležno vznemirja naš jaz
Zatem je druga skupina, v kateri so različne osebnosti: poglavarji ljudstva, vojaki in hudodelec. Vsi ti se Jezusu posmehujejo. Na enak način ga izzivajo: ‘Reši samega sebe!’ Ta skušnjava je hujša od tiste, ki jo ima ljudstvo. Tukaj skušajo Jezusa, kakor ga je skušal na začetku hudič, da bi se odpovedal kraljevanju na Božji način in bi to počel z logiko tega sveta: ‘Stopi s križa in porazi sovražnike!’ Če je Bog, naj pokaže moč in superiornost! Ta skušnjava je direkten napad na ljubezen: ‘Reši sebe’; torej ne druge, temveč sebe. Prevlada torej jaz z vso svojo močjo, s svojo slavo, s svojim uspehom. Ta skušnjava, prva in zadnja v evangeliju, je najhujša. A Jezus ne govori in ne odreagira, ne brani se, ne skuša prepričati, ne zagovarja svojega kraljevanja. Še naprej ljubi, odpušča, preizkušnjo živi po Očetovi volji, z gotovostjo, da bo ljubezen obrodila sadove. Da bi sprejeli Jezusovo kraljevo dostojanstvo, smo poklicani bojevati se proti tej skušnjavi ter usmeriti pogled na Križanega, da mu postanemo vedno bolj zvesti.
V evangeliju pa se pojavi še ena osebnost, ki je še bliže Jezusu. To je hudodelec, ki ga prosi, da se ga spomni v svojem kraljestvu! Ta človek, je verjel v njegovo kraljestvo. Ni se zaprl vase, temveč se je s svojo prtljago, s svojimi grehi, s svojim gorjem, obrnil na Jezusa. Bog se nas takoj, ko mu damo priložnost, spomni. Pripravljen je popolnoma in za vedno izbrisati greh, saj si njegov spomin ne zapomni storjenega zla in mu niso vedno pred očmi prizadejane mu žalitve, kot velja za naš spomin. Bog nima spomina za greh, temveč za nas. (po: E. Mozetič)

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

V cerkvenem letu pri bogoslužju vedno znova podoživljamo skrivnosti našega odrešenja od pričakovanja Odrešenika do dopolnitve časov; zaključujemo pa ga s slovesnim praznikom Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva. V evangeliju se nam je Jezus predstavil kot križani. Potrebna je res globoka vera, da v tem prebičanem, izmučenem in ponižanem Jezusu spoznamo svojega kralja in ga priznamo za vladarja našega življenja. To je spoznal in priznal desni razbojnik. »Jezus, spomni se me, ko bo prideš v svoje kraljestvo!« je prosil. In Jezus mu je obljubil: »Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju.«
Ko je bil vpeljan praznik Kristusa Kralja, je bilo slišati mnoge ugovore: zemeljskih kraljev, ki so bili nekdaj mogočni vladarji, je zmeraj manj, tisti, kar ji je še, pa imajo bolj malo moči in veljave. Kako naj torej ljudje sploh razumejo vladarsko moč Kristusa kralja? Kristus, ki ga priznavamo za svojega kralja, je čisto drugačen od vladarjev tega sveta. »Čeprav je bil Božje narave,« piše o njem apostol Pavel, »je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu.« Njegov edini vladarski prestol je tako križ, s katerega nam deli darove usmiljenja in odrešenja. Iz ljubezni do nas je prelil zadnjo kapljo krvi. Vsakega ljubi s čisto osebno ljubeznijo.
Križani Kralj nas uči, kakšna mora biti naša medsebojna ljubezen, da bo odsev njegove kraljevske ljubezni: darujoča se, dobrohotna, usmiljena, odpuščajoča. Zaživimo jo v našem vsakdanu! (po: S. Čuk, Misli srca)

NASLOVLJENO NA VAS

KARITAS – V četrtek, 24. novembra ob 17. uri bomo izdelovali adventne venčke v Domu srečanj. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni darovati svoj čas za dobro stvar. Izkupiček od darov bo tudi letos namenjen za potrebe Karitas.
Venčke boste lahko nabavili v nedeljo po obeh svetih mašah.

Zbiranje ozimnice – prosimo vas, če lahko namenite del svojih pridelkov družinam, starejšim in posameznikom, ki živijo v mestih in nimajo možnosti obdelave vrta.
Zbiranje v četrtek in petek od 16. do 17.ure v Domu srečanj.

Naslovljeno na vas

Teden Karitas (od 21. do 27. novembra 2022)
V letošnjem Tednu Karitas 2021 nas bo nagovarjalo geslo: »SKUPAJ DELAJMO ZA DOBRO«, ki je še posebej primerno za današnji čas. Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je ob tem povedal: »Nihče ni tako reven, da ne bi mogel tudi on sam prispevati svoj delež za skupno dobro. Naj letošnji teden Karitas in Klic dobrote tako odmeva v srcih nas vseh, da bomo na vsakem koraku sposobni stopiti skupaj in da bo v nas delovala nova moč in volja delati resnično dobro. Poklicani smo, da bi bolj in bolj postajali znamenje Božje ljubezni v svetu.«

Romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo 
V sredo, 23. novembra 2022, ob 12:00 bo sveta maša na Ponikvi, ki jo bo daroval predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Po sveti maši bosta za udeležence na voljo kava in čaj. Ob 14.00 bodo sodelavci Škofijske karitas Celje v Celju ob dvorani Golovec pripravili kosilo. Nato ste povabljeni na javno generalko ob 16:00 v dvorani Golovec v Celju. Sveto mašo bo neposredno prenašala TV Golica.

Klic dobrote 2022
V sredo, 23. novembra 2022, v dvorani Golovec v Celju, bo potekal že 32. dobrodelni koncert Klic dobrote za pomoč družinam v stiski. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite v Celju. Vstopnice so voljo na tel.: 01 300 59 60 ali e-pošti: info@karitas.si. Neposredni prenos pa bo na TV SLO – I. program, Radio Slovenija in Radio Ognjišče. 

Nedelja Karitas – pri obeh svetih mašah darovanje za Karitas. Dve tretjini darov sta namenjeni Škofijski karitas, ena tretjina Župnijski karitas.

Jezus: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti«.

MAŠNI NAMENI

NED – 20.11.
KR. KRALJ VESOLJSTVA
Gelazij I., papež
Začetek tedna Karitas
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše in stare starše Mahor
Zahvalna p. v imenu c. sv. Mateja

PON – 21.11.
Darovanje Device Marije
17.00 za +Jožefo Škoberne –oblet. in vse njene

TOR – 22.11.
Cecilija, dev., mučenka, zavetnica c. glasbe
17.00 za +Marijo (Minko) Kunst
Slavljenje—Bog je Ljubezen

SRE – 23.11.
Klemen I., papež, muč.
17.00 za +iz družine Javoršek

ČET – 24.11.
Andrej Dung-Lac, duhovnik, vietnam. muč.
17.00 za +Zofijo Rančigaj in vse +Stepišnikove (v Šentrupertu)

PET – 25.11.
Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka
17.00 za +Kristino in Ivana Pinter

SOB – 26.11.
Oblet. posvetitve celjske stolnice
17.00 za +Elizabeto in Franca Obreza

NED – 27.11.
1. ADVENTNA
Nedelja Karitas
Modest in Virgil, škofa
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Terezijo Topovšek, Mežnarjeve
Pri obeh mašah darovanje za Karitas

V tem tednu:
Mladinski bo v petek ob 18.00 uri v Domu srečanj. Vsi mladi vabljeni.

Dežurni ministranti: Jan in Alen Griguljak
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Magda Šalamon; II. Saša Griguljak, Lara Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava