Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
»Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.« (Mt 22,36–40)
BESEDA O BESEDI
BODI VESEL IN POLN LJUBEZNI Mt 22,34–40
To, da je največja zapoved ljubiti Boga z vsem srcem, dušo in mišljenjem, ter bližnjega kakor samega sebe, to poznamo. Sprašujem pa se, če imamo takoj v mislih, kaj pomeni ljubiti. Ljubiti, kaj je to? Meni pomeni ljubiti, veseliti se. Veseliti se Boga, bližnjega in sebe. Veselje je znamenje ljubezni! Je to veselje v nas? Prepričan sem, da v nas kristjanih ni dovolj veselja. Da kristjani nismo znamenje veselja v tem svetu. Veselje izvira iz hvaležnosti. Če se zavedamo, kaj vse nam je podarjeno, potem se lahko veselimo darovalca, če ta misel zmanjka, ni veselja. Če v nas ni zavesti, da nam je vse podarjeno, da nas Bog dobesedno razvaja z darovi, potem je v nas tema, praznina, dolgčas. In ljubiti Boga pomeni biti hvaležen, biti vesel, za vse, kar mi podarja. Kakor se postavljam za razsodnika njegove dobrote, sem višji od njega in ljubezni ni več, ni veselja. Če v meni ni veselja nad vsem, kar prejemam, ni ljubezni do Boga. Si vesel življenja in vsega, kar ti je podarjeno?
Ljubiti bližnjega pomeni, veseliti se ga? Resnična ljubezen je v tem, da želimo videti drugega in dobro v njem, tudi ko se to skrije. To pomeni, da se ga razveselim, ko ga srečam. Sem pozoren, ga opazim, vem, kaj se v njem dogaja, hočem biti z njim. Ljubezen do bližnjega se najprej kaže v tem, kako ga pozdravim in kaj mu s pozdravom sporočam. Danes se z mobiteli in drugimi ekrani razvija čista ignoranca. Ko drugega ne pozdravim, pomeni, da zame ne obstaja, da me drugi vedno moti in mi je popolnoma odveč. To ni ljubezen!
Potem smo še pri ljubezni do sebe. Veseliti se sebe je zame preprosto mogoče predvsem iz zavesti, da me Bog ljubi. Če lahko trdno verjamem, da me Bog ljubi, je mogoče reči: lepo je, da sem. Če tega ne verjamem, sem hitro namesto v ljubezni v samoljubju. Poln lastne hvale in domišljavosti. Jezus nas danes spominja na temelj našega življenja, ki je ljubezen. Ta pa se kaže v veselju. Naj nam Bog množi hvaležnost, da bo med nami več veselja in ljubezni. (po: E. Mozetič)
30. nedelja med letom – žegnanjska
Evangelist Matej nas danes opominja, da se celotni Božji zakon lahko povzame z ljubeznijo. Na vprašanje učitelja postave, katera je največja zapoved, Jezus odgovori s popolno preprostostjo: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved.« (Mt 22,37–38) V resnici je poglavitna potreba za vsakogar izmed nas, da je Bog prisoten v našem življenju. Kot pravi Sveto pismo, mora prodreti v vse plasti našega bitja in jih popolnoma napolniti: srce ga mora poznati in dopustiti, da se ga dotakne; in tako tudi duh, sile našega hotenja in odločanja, kot tudi um in misli. Jezus v evangeliju nato doda še drugo zapoved, za katero pravi, da je podobna prvi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Mt 22,39) Jezus želi s tem opozoriti, da je ljubezen do bližnjega prav tako pomembna kot ljubezen do Boga. Vidno znamenje, s katerim kristjan svetu pokaže in pričuje o Božji ljubezni, je prav ljubezen do bratov. V različnih okoliščinah in z različnimi karizmami so mnogi svetniki dopustili, da jih je Božja ljubezen preoblikovala, in k njej so usmerili celo svoje življenje. Tako so postali »zgled vsem verujočim« (1 Tes 1,7). In k temu Jezus danes vabi tudi nas. (po: Benedikt XVI.)
ŽEGNANJSKA NEDELJA
Vsaka posvečena cerkev, župnijska in podružnična, slovesno praznuje obletnico posvetitve, slovesni praznik zavetnika in godove tistih svetnikov ali blaženih, ki so zastopani v cerkvi poleg zavetnika in so med bolj priljubljeni v določenem okolju.
V tistih cerkvah, pri katerih obletnice posvetitve (več) ne poznajo, obhajamo obletnico posvetitve v zadnjo oktobrsko nedeljo, torej na žegnanjsko nedeljo. Ta dan smejo za obletnico posvetitve izbrati tudi druge posvečene cerkve, zlasti starejše.
Tako je danes tudi praznik posvetitve naših 4 cerkva. Hvala za ta svetišča med nami. Hvala našim prednikom , ki so jih zgradili in tako lepo okrasili in vsa stoletja vzdrževali. Sedaj skrb zanje na nas. Posebna zahvala gre 8 cerkvenim ključarjem, krasilkam in vsem, ki se v njih zbirate k bogočastju, da so hiše molitve in z darovi omogočate obnove.
Letos sta bila največ pozornosti deležna dva zvonika: v gomilskem je bilo obnovljeno stopnišče, v šmatevškem pa zamenjan veliki zvon.
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
Naslovljeno na vas
PRAZNIK VSEH SVETNIKOV – 1.11.
Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni ‘dan mrtvih’, kot je bilo napisano na naših koledarjih do nedavna (in je na nekaterih še!). To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« Ti preprosti svetniki, ki so morda utonili v pozabo kmalu potem, ko so umrli in se umaknili iz človeške družbe, živijo. Bili ustvarjeni in krščeni zato, da bi postali svetniki. Ta pot je namenjena tudi nam, ki smo s krstom vstopili v občestvo svetih. Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Danes se, kot poje Cerkev v hvalospevu tega slovesnega praznika, “radujemo poveličanja vseh svetih članov Cerkve in ob njihovem zgledu in priprošnji v veri potujemo obljubljeni sreči naproti”.
SPOMIN VERNIH RAJNIH – 2.11.
Rimski martirologij ali koledar, v katerem so zaznamovali sprva obletni- ce svetih mučencev, kasneje pa tudi drugih od Cerkve razglašenih svetnikov, naznanja spomin vseh vernih rajnih s temi jedrnatimi besedami: »Danes je slovesni spomin vseh umrlih vernikov. Pravkar se je Cerkev kot skupno nežna čuteča mati potrudila, da bi poveličevala s primernimi slavospevi vse svoje otroke v nebeškem veselju. Zdaj pa bi v svoji materinski skrbi vsem svojim otrokom, ki trpijo v kraju očiščevanja, s svojo mogočno priprošnjo pri Kristusu, svojem Gospodu in Ženinu, rada pomagala, da bi čim prej mogoče bili sprejeti v občestvo nebeščanov.«
Odpustki: v teh spominskih dneh lahko prejmemo popolne ali delne odpustke, če pristopimo k zakramentu spovedi – to je lahko več dni prej ali pozneje, če prejmemo sv. obhajilo, obiščemo cerkev ali pokopališče, molimo po papeževem namenu Vero, Očenaš, Zdravamarijo, čast bodi. Popolne in delne odpustke lahko naklonimo dušam v vicah.
Sveče Karitas. Našim rajnim bomo še zlasti v teh dneh prinašali cvetje in prižigali sveče. Pri tem bodimo zmerni. Bomo pa za rajne naredili dobro delo, če bomo nabavili sveče Karitas in s tem pomagali potrebnim. Na voljo so v cerkvi. Hvala!
MAŠNI NAMENI
NED – 30.10.
30. ned. med letom
Žegnanjska nedelja
Felicijan, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Bernardko Vasle
Prehod na zimski čas
PON – 30.10.
Marcel, mučenec
17.00 za +Ivana in Štefanijo Rančigaj in njune
TOR – 31.10.
Bolfenk (Volbenk), škof
17.00 za +družino Korun iz Velenja
Slavljenje – Bog je ljubezen
SRE – 1.11. d. p. d.
V S I S V E T I
Pri vseh sv. mašah je darovanje za sv. maše za rajne in za cerkev. Bog povrni
10.00 za +Viktorja in vse Vovkove, spoved
14.00 za vse župljane – žive in rajne
Molitve na gomilskem pokopališču
16.00 za +Marijo in vse Petrovčeve (v Šentrupertu)
Molitve na šetrupertskem pokopališču
18.00 molitev rožnega venca za rajne — župnijska cerkev
ČET – 2.11.
Spomin vernih rajnih
7.30 po papeževem namenu
16.00 za + Ivana Novaka (v Šentrupertu)
17.00 za vse verne rajne
PET – 3.11. prvi petek
Viktorin Ptujski, škof
17.00 za +Marijo Rojnik
Litanije Jezusovega srca
SOB – 4.11. prva sob.
Karel Boromejski, škof
17.00 za +Ferdinanda Orožima, Jalovčeve
Litanije Matere Božje
NED – 5.11.
31. ned. med letom
zahvalna nedelja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Ribič (v Šentrupertu)
V tem tednu: bo prevladovala misel na onostranstvo in vse, ki so že tam
Dežurni ministranti: Matevž in Tjaž Basle, Lana Kronovšek, na praznike vsi
Bralci: v praznikih bodite na razpolago, ko boste pri bogoslužju; v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Tilen Hadolin; II. Matic Basle, Simeona Rakun
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž