BESEDA ŽIVEGA BOGA
Učil je namreč svoje učence in jim pripovedoval: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke in ga bodo umorili in tretji dan po smrti bo vstal.«In vzel je otroka, ga postavil v sredo mednje in ga objel ter jim rekel: »Kdor koli sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, marveč tistega, ki me je poslal.« (Mr 9,31.36–37)
BESEDA O BESEDI
VZORNO SLUŽENJE JEZUSU SE KAŽE V SKRBI ZA OTROKA (Mr 9,21.36-37)
Evangelijski odlomek je zelo zgovoren in aktualen tudi za današnji čas. Dejstvo je, da je dober otrokov razvoj najboljši dokaz, da je ravnanje odraslih pravilno, medtem ko moten otrokov razvoj objektivno kaže, da je ravnanje odraslih zgrešeno. Če raziskujemo vzroke motenega vedenja pri otrocih, redno naletimo na težave v družini in družbi. Otroka postavi način življenja staršev v čisto določen okvir. Otroci s svojo prisotnostjo zahtevajo veliko služenja; zahtevajo čisto določene, konkretne usluge. Njihovo življenje in njihova pravica do normalnega razvoja precej natančno določata, kakšno je pravilno ravnanje staršev in odraslih nasploh.
Vzorno služenje Jezusovih učencev naj bi bilo podobno skrbi za otroka. S tem Jezus ne nagovori le staršev otrok, temveč vse, ki mu sledijo. Ko Jezus opozori na odgovornost do otrok, v bistvu poda merila sožitja med ljudmi. Oblikovano naj bi bilo tako, da bo zagotovljen vsestranski razvoj otroka v normalnega človeka. Težko bi bilo najti bolj konkretno merilo, ki ga lahko uporabimo z ozirom na ravnanje posameznikov kot tudi na državno in družbeno dejavnost. To merilo je učinkovito kot oster veter, ki hitro loči pleve od pšenice. Po tem merilu velja: V skupnem življenju je prav in pomembno tisto, kar otrokom zagotavlja poln, osrečujoč razvoj. Vse, kar škoduje otrokom, tudi za odrasle ni dobro. Ti naj ne bi sledili lastnim željam, temveč v služenju uresničili lastno odgovornost. Jezus ne uporabi primera, ki bi bil ljudem tuj in daleč od vsakdanjega življenja. Govori o najstarejši človekovi nalogi, o vzgoji otrok. Na njej se mora preizkusiti poklic služenja njegovih učencev. Po: K. Stocku
150 let mineva od smrti velikega Slovenca blaženega Antona Martina Slomška. Ko se ob tem jubileju oziramo nanj, vidimo, kako veliko vlogo je imel v slovenski preteklosti in kako pomemben je tudi za sedanjost ter prihodnost – kot vzornik in priprošnjik. Zato želimo še naprej obujati in ohranjati spomin nanj, da bi iz vrednot, za katere se je toliko trudil, tudi mi živeli. Obenem pa se z zaupanjem izročamo njegovi priprošnji v naših osebnih ter skupnih potrebah in molitvah. Nebeškega Očeta ob tem prosimo, da njegovo svetost kmalu potrdi s čudežem, da bi tako bil Slomšek prištet med svetnike, kanoniziran.
Kaj je Slomšek storil za slovenski narod?
Leta 1859 je prestavil sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. S tem preroškim dejanjem je omogočil 200.000 Slovencem na levi strani Drave, da so ohranili svoj jezik, vero, kulturo, skratka dom in rod.
Leta 1852 je s svojimi somišljeniki ustanovil Mohorjevo družbo, ki je najstarejša slovenska književna ustanova. Z milijonskimi nakladami svojih knjig je naučila Slovence ne samo brati in pisati, marveč tudi moliti in peti.
Utrjevala je narodno zavest in širila obzorja duha in srca. Učila je in kazala pot k napredku; učila je ljubiti domovino in si prizadevati za njeno neodvisnost.
Kot ljubitelj slovenskega jezika je poučeval duhovniške kandidate v slovenskem jeziku. V duhu slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda, se je držal načela: K slovenskemu človeku mora priti duhovnik s slovenskim jezikom, da krščanska vera ne bo nekaj tujega in vsiljenega, marveč nekaj domačega.
Slovenski pedagogi in strokovnjaki za šolstvo imajo Slomška za “ustanovitelja in utemeljitelja slovenske ljudske šole”. Ob številnih učbenikih, ki jih je sam sestavil ali pomagal sestavljati, poleg njegovega pedagoškega priročnika “Blaže in Nežica v nedeljski šoli”, potrjuje to resnico dejstvo, da s Slomškovim trudom močno naraslo število rednih in nedeljskih šol.
S številnimi mladinskimi spisi zavzema Slomšek mesto ustanovitelja slovenskega mladinskega slovstva, zavedajoč se načela: Kdor dela za mladino, dela za prihodnost naroda in Cerkve!
Pri vsem tem ne moremo iti mimo njegovih pesmi, ki jih slovenski narod presaja iz roda v rod. Mnoge Slomškove pesmi so ponarodele, kar pomeni, da jih je ljudstvo sprejelo v svojo last.
Krona vsega Slomškovega življenja in dela pa je njegova svetost. Z njegovo beatifikacijo dobiva slovenski narod iz svojih vrst prvega svetnika, uradno razglašenega pred vesoljno sveto Cerkvijo.
Po: dr. F. Krambergerju
Naslovljeno na vas
S seje Župnijskega pastoralnega sveta (19.9)
To je bila prva seja novega pastoralnega obdobja in je bilo na programu veliko tem. Po uvodni molitvi je bila predstavitev letošnjega počitniškega oratorija in je bilo splošno mnenje, da je lepo uspel, želeli pa bi drugo leto še več animatorjev in donatorjev. Sledilo je razmišljanje in pogovor o temi meseca za ŽPS (Uvod v slovenski pastoralni načrt). Nato je bila zopet oživljena namera ustanovitve zakonske skupine, ponovnega zagona svetopisemske skupine, nato se pogovarjali in dogovarjali glede dogodkov in slovesnosti, ki bodo s v kratkem v naši župniji (30.9. srečanje starejših župljanov, 12.10. slovesnost zakonskih jubilantov in na isto nedeljo popoldne ob 15. uri srečanje cerkvenih pevskih zborov naše dekanije). Pri pripravi na te lepe dogodke se priporoča župnija večjemu številu sodelujočih župljanov). Nazadnje pa je bil tudi določen datum (v nedeljo 21.10 popoldne) za romanje župnijskih sodelavcev.
V A B I L O
Dragi starejši župljani!
Lepo je biti skupaj, se pogovoriti, poveseliti, se srečati z znanci, prijatelji in skupaj Boga slaviti. Za vse to bo priložnost na vašem srečanju, ki bo v nedeljo – 30. septembra 2012 ob 9,30 uri na Gomilskem.
Prvi del srečanja bo v župnijski cerkvi, kjer bomo, kjer bomo skupaj pri nedeljski sv. maši, ki jo bo vodil kapucin p. dr. Metod Benedik iz Celja. Od 8.15 ure naprej bo na razpolago za sv. spoved. Med sv. mašo boste tisti, ki boste želeli, prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Lepo vabljeni tudi k sv. obhajilu. Zaželjeno je, da bi sedeli bolj spredaj. Če težje vstajate, kar mirno sedite vso mašo.
Drugi del srečanja pa bo takoj po sv. maši v župnijskem Domu srečanj, kjer se boste ob okrepčilu pogovorili, kaj zapeli ali prisluhnili petju.
Kdor bi imel težave glede prevoza ali spremstva, naj sporoči v župnišče (tel. 03 572 61 98) in sodelavci ali kateremu sodelavcu karitas in se bo uredilo.
Župljani vas vse prijazno vabimo in z veseljem pričakujemo!
/če bi iz kakršnegakoli razloga osebno vabilo ne bi prišlo do vas, pa spadate med zgoraj povabljene, naj vam velja to vabilo v oznanilih/
MAŠNI NAMENI
NED; 23.9.
25. ned. med letom – Slomškova nedelja
Pij iz Pietrelcine,
redovnik, spovednik
7.30 češčenje
8.00 Za vse župljane—žive in rajne
9.30 Za +Marijo in Leopolda Mlakar
10.30 Za +Marijo Čulk (Šmatevž)
14.30 Slovesnost Slomškove nedelje – maša ob 16.00 (Maribor)
PON; 24.9.
Anton M. Slomšek
19.00 Za +st. Marijo in Jožefa Vasle, Drčeve
TOR; 25.9.
Sergij, menih
19.00 Za +Zofijo Vasle (20.) obletnica
SRE; 26.9.
Kozma in Damijan,
mučenca
19.00 za +Faniko Krivec
ČET; 27.9
Vincencij Pavelski, duhovnik, ust. lazarist.
17.00 Za +Marijo – oblet. in Ivana Dvoršek (v Šentrupertu)
19.00 V dober namen (V.)
PET; 28.9.
Venčeslav (Vaclav), mučenec
19.00 Za Viktorja Jelen
SOB; 29.9.
Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli
19.00 Za +Sonjo Topovšek -oblet.
NED; 30.9.
26. ned. med letom
Hieronim, duhovnik, cerkveni učitelj
7.30 češčenje
8.00 Za vse župljane – žive in rajne
9.30 Za +Ivana Rajovec -oblet.
Za zdravje (R.)
Srečanje starejših župljanov
V tem tednu naj bo živo prisotna misel na nedeljsko srečanje starejših župljanov. Radi sodelujmo pri pripravi srečanja, če bo priložnost še spodbudimo koga k udeležbi . Pa Bogu priporočajmo ta dogodek, da bi bil za vse lepo doživetje.
Svetopisemska skupina se bo zbrala v torek ob 19.45 uri v Domu srečanj. Vabljeni vsi, ki ste bili v skupino že vključeni, zelo dobrodošli pa tudi na novo.
Sestanek za starše veroučencev prvega razreda – letošnjih novincev pri verouku. bo v petek ob 17.30 uri v župnijskem Domu srečanj. Lepo vabljeni vsi starši.
Mladi – dekleta in fantje: vabljeni na srečanje v soboto ob 20.00 uri v Domu srečanj.
Bralci v nedeljo: I. Franci Skok, Anka Trogar II. Robert Natek, Ana Šlander
Dežurni ministrant(ka): Anja in Luka Rožič Plazovnik
Urejanje, krašenje župnijske cerkve: Trnava