Projekt Simbioza na nivoju celotne države poteka že tretje leto. V tem letu smo se kot lokacija prijavili tudi kot župnija Gomilsko. Imamo namreč odpisano računalniško opremo s strani DARS-a, ki jih je kot donacijo priskrbel Jure Vasle. Tudi on sam je v določenem delu vstopil kot donator. Hvaležni smo mu za vso prizadevnost, ki jo je iskazoval v največji možni meri glede na okoliščine. Seveda pa gre velika zasluga in hkrati zahvala  tudi g. župniku, Martinu Cirarju.

Da pa ne bi bila računalniška oprema sama sebi namen, smo se aktivirali. ŽPS je že spomladi sprejel sklep, da se vključimo v projekt Simbioza. Tako smo bili ena izmed 326-ih lokacij širom Slovenije, na kateri se je usposabljalo 13 tečajnikov od skupno 4819-ih in na kateri je delovalo 6 od skupno 3229 prostovoljcev. Povprečno število tečajnikov na lokacijo je bilo 15 in tu smo samo malo zaostajali. Naš veliko manjko glede na povprečje je bilo število prostovoljcev, kar pa ni bilo moteče za sam proces. Od skupno trinajstih tečajnikov, jih je bilo pet iz naše župnije. Ker je to vseslovenski projekt, ki ne sme omejevati prijav na katerikoli lokaciji, se lahko zgodi, da je veliko prijav iz okolišlih krajev, ne pa toliko iz domačega. Veliko hvaležnost, da je vse potekalo nemotemo moramo izkazati g. Milanu Žoharju, ki je prevzel vajeti v svoje roke, še posebej glede tehnične opreme in povezav z internetom. Seveda pa zahvala tudi vsem prostovoljkam, še posebej Suzani, Sonji, Katji in Lei.

Simbioza je potekala od 21. do 25. 10., dopoldne od 9. do 11. ure in popoldne od 16. do 18. ure. Ure so hitro minevale, včasih ni bilo časa niti za odmor. Prvi dan smo spoznavali računalnik, v torek smo klikali v svet, v sredo smo spoznavali  elektronsko pošto, v četrtek smo se med seboj računalniško povezovali in v petek spoznavali mobilno telefonijo.

Tečajniki so imeli dokaj enotna pričakovanja. Da začnejo računalnik v kar najbolj polni meri uporabljati kot stari dobri pisalni stroj z vrsto prednosti v primerjavi z njim, da se naučijo komunicirati preko njega, da poiščenjo recepte, oz. kakršno koli spletno stran, morda tudi kaj kupijo. Pogledovali smo v zemljiško knjigo, podaljšali prometno dovoljenje in simulirali nakupovanje. Razšli so se polni optimizma, nekateri pa si želijo nadaljevati izpopolnjevanje v računalniških veščinah.

Tekst in foto: Marija Rančigaj

Dozorela je odločitev, da je potrebno nekaj storiti glede klopi v župnijski cerkvi. Po tehtni presoji poznavalcev, se je tehtnica nagnila v prid temu, da se klopi v župnijski cerkvi nadomestijo z novimi, saj obnova ne bi bila učinkovita in dolgoročna rešitev. Preveč so bile načete in še vedno izpostavljene nenehnemu delovanju majhnih živalic, ki jih ne bi bilo moč popolnoma odstraniti in s tem primerno obnoviti. Tako bi ves trud in s tem povezani stroški ne dal željenih sadov. Obstoječe klopi so bile nameščene v obdobju službovanja g. župnika Jožefa Žmavca, ki je v naši župniji deloval od leta 1952 do leta 1965, torej nekje pred šestdesetimi leti. Izdelal jih je g. Strnad iz Tabora. Oblazinjene pa so bile v obdobju službovanja g. župnika Stanka Trobine, torej v obdobju od leta 1968 do leta 1981. Eno od njih si bo še naprej moč ogledovati, saj bo v cerkvi dobila posebno mesto. Sedaj že lahko trdimo, da smo nove klopi dobili v obdobju župnikovanja sedanjega g. župnika Martina Cirarja, ki v naši župniji službuje od leta 1994. Zaradi del so se sv. maše opravljale v dvorani Doma srečanj, od koder je tudi nekaj posnetkov.

Z  deli se je pričelo 14. 10. Cerkvena ladja je z odstranitvijo starih klopi dobila popolnoma drugačno podobo. Napovedi g. župnika, da bi v novih klopeh lahko sedeli že na praznik vseh svetih, so se zdele nemogoče. Ampak, gospodu župniku kaže verjeti! Zbrali so se  mojstri iz vse župnije, ki so delo v skladu s časovnim načrtom zastavili s kar največjo mero usklajenosti in odgovornosti. Vključili so se mizarji, zidarji, pečarji, pleskarji, tapetniki, pa še kdo. Tudi sprotno čiščenje je prišlo prav, dokončno pa se je zgodilo konec oktobra. Ob tej priložnosti je prostor med prezbiterijem in cerkveno ladjo dobil spremenjeno obliko. Do sedaj je bil utesnjen in mestoma tudi moteč, še posebno ob kakšnih slovesnejših dogodkih in podelitvi zakramentov.

Klopi iz macesnovega lesa je mojstrsko izdelal Darko Drev iz Zakla, s pomočjo brata Mira, zidarstva se je lotil Zlatko Mastnak, keramičarsko delo je opravil Franjo Šram iz Trnave, instalacije so bile v rokah Franca Dolinška iz Trnave, beljenje pa izvedeno s strani Miloša Drče iz Grajske vasi. Čisto na koncu pa je blazine namestil Adi Drolc iz Grajske vasi. Za okrepčilo pa smo najprej skrbeli dokaj neorganizirano, potem pa je to prevzela ga. Darja Košenina. Na tem mestu predstavniki župnijskega občestva izrekamo zahvalo v imenu celotne župnije.

Zgodila se je ena od prelomnic pri preureditvi župnijske cerkve, ki bo prav gotovo našla mesto v župnijski kroniki in v ustnem izročilu. G. župnik je mnenja, da imamo sedaj dokaj urejene cerkve, za katere sicer ne vemo datuma posvetitive in da je čas za graditev cerkve znotraj nas samih, čemur bi morali vedno posvečati veliko pozornosti. To bo najboljše jamstvo za polne nove cerkvene klopi in veliko ljubezni med nami.  

Tekst in foto: Marija Rančigaj