Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.« (Jn 14,15–17.20–21)

BESEDA O BESEDI

»ČE ME LJUBITE, BOSTE SPOLNJEVALI MOJE ZAPOVEDI« Jn 14,15–21

Zanimivo, da Jezus ljubezen povezuje z izpolnjevanjem zapovedi, ali pa preprosto z držanjem besede. »Če me kdo ljubi,« pravi, »bo spolnjeval moje zapovedi«. Danes pri vzgoji radi razmišljamo, da izpolnjevanje pravil ni ravno izraz ljubezni. Izpolnjevanje pravil razumemo kot nujo, nesvobodo ipd. Le kar nekdo svobodno izbira ali čuti, je lahko izraz ljubezni. Tako pogosto sklenemo, da je bolje ne ukazovati oz. zapovedovati, ampak naj človek sam pokaže, kaj hoče oz. koliko mu je do nečesa. Tako najbrž največkrat ne dosežemo prav veliko. Stvari niso narejene ne iz zapovedi, ne iz ljubezni.
Jezus se ne boji govoriti, da se ljubezen kaže tako z izpolnjevanjem zapovedi kot z držanjem besede. »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi« in nadaljuje: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede.« Zakaj tako? Verjetno manjka naši logiki pomembno dopolnilo, ki ga najdemo v današnjem evangeliju. Jezus pravi: »Beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal.« Jezus, ki kot Bog ne potrebuje kritja za svojo besedo ali zapoved, se vendarle sklicuje na Očeta. Tako nam pove, da tega ne dala zaradi sebe, ampak iz popolnega zaupanja Očetu, iz ljubezni do njega. S tem nam kaže na vrednost vsake besede ali ukaza. Vse ima vrednost v Očetu, v Bogu. Ljubiti je mogoče, če bomo iskali besedo, ki temelji v Bogu, če bo delal vsak, kar mu »paše« ni mogoče niti priti skupaj niti ljubiti. Tako lahko razumemo prvo nalogo ljubezni – iskati temelj zanjo v Očetu oz. v izpolnjevanju Očetove volje.
Drugo, kar lahko spoznamo ob poudarku o ljubezni, ki sloni na zapovedi, je, da Jezus vidi ljubezen mogočo le, če besedo vzamemo zelo zares. Beseda ni nekaj, kar se izpolni ali ne. Beseda ni nekaj, kar lahko slišim ali ne. Beseda je Bog in Bog je beseda, med ljudmi pa pomeni, beseda je človek in človek je beseda. Če vzamem zares besedo, vzamem zares tako človeka kot Boga, če ne, ne jemljem zares niti enega niti drugega. Ljubiti pomeni vzeti besedo zares. (po: E. Mozetič)

6. velikonočna nedelja

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA – v nedeljo, 14. maja

Praznik prvega svetega sv. obhajila je zlati dan za prvoobhajance, velik dan za njihove domače, njihove krstne botre, pa tudi za prijatelje in znance. Je pa tudi pomemben dogodek za vse župnijsko občestvo. Ga tako tudi doživljamo? Ali pa je zgolj lep običaj, brez duhovne vsebine in globine? Večina najbrž le doživlja dotik Božje ljubezni. Najpomembneje pa je, da lepo doživljajo današnji dan prvoobhajanci sami. Gotovo je v njih veliko iskrenega zaupanja in vdanosti Bogu, saj nam jih Jezus daje vsem za vzor, ko pravi, da naj postanemo kakor otroci, če želimo priti v Božje kraljestvo. Zato je prav, da vsi, ki smo bili prvoobhajanci pred leti ali desetletji, podoživimo tisti srečni dan in poživimo prvotno ljubezen do Jezusa Kristusa.
Prvoobhajancem – člani našega občestva z veseljem čestitamo! To pa so: Rene C., Manca G., Tinkara K., Anej K., Nika L., Lenart L., Nik M., Tilen O., Tilen P., Julija R., Kristina Š., Nace Š., Zala Z. Želimo, da boste dogodek prvega sv. obhajila zaznali, prav tako vaši starši, kot pomemben prehod v novo dobo vašega duhovnega življenja: odslej boste polnopravni udeleženci pri najsvetejšem dogajanju—sv. maši in boste lahko prejemali njen sad—sv. obhajilo, če boste le pripravljeni nanj. Odslej boste blagrovani povabljenci na Božjo gostijo. Čim večkrat se vabilu odzovite!
Še lepše pa vam bo v cerkvi, če boste dejavni med bogoslužnimi sodelavci. Že v času priprave ste se vsi srečali z ministriranjem, zdaj pa se bo, upamo, vas večje število vključilo v ministrantske vrste. Ministrantska skupina vas bo z veselje sprejela. Obveznosti pa tudi ne bodo predstavljale kašne obremenitve: ob nedeljah naj bi tako prihajali k sv. maši, potem pa vsaka dobra dva meseca en teden dežurstva.
Zelo hvalevredno in priporočljivo je tudi petje v otroškem zboru.
Zahvala staršem, ki svoje otroke spremljate na poti z Jezusom, hvala starim staršem, botrom in vsem, ki dajete otrokom dober zgled in zanje molite. Vsi se veselite tega, kar je Jezus danes storil vašim otrokom!

Naslovljeno na vas

ŠMARNICE

V naši župniji so, kot smo navajeni, ob delavnikih skupaj s sv. mašo ob 19.00 uri. Pozor! V drugi polovici tega tedna izjemoma ob 18.00 uri. Ob nedeljah pa ob 16.00 na prostem pri kakšnem znamenju, kapelici, križu… Na drugo majniško nedeljo nas bodo sprejeli pri Mahorjevi (Bitenčevi) kapeli v Zaklu, za naslednje nedelje pa prosimo, da sporočite župniji, kje imate tak primeren kraj in ste ga pripravljeni katero nedeljsko popoldne odstopiti za šmarnice. Vabljeni vsi – odrasli, mladi in otroci! Po Mariji k Jezusu!
Hvala vsem, ki ste se v prvi polovici maja udeleževali šmarnic. V tem tednu pa naj bi prvoobhajanci in vsemi svojimi podaljšali praznovanje.

17-23. 7. 2023 (PON 17.7. – NED 23. 7. 2023 – ZAKLJUČNA SV. MAŠA, 10.00) Prijavnice bodo v kratkem na razpolago. Osrednji lik: Hobit. Spremljali bomo, kako najprej z odporom sprejme svojo poklicanost, nato pa se preko dotikov Božje previdnosti in svoje lastne vztrajnosti gradi v srčnosti in zraste v neslutenega junaka.

Pozdravljeni.
Škof Maksimilijan in Tajništvo sinode Škofije Celje so pripravili kratka besedila za poživitev molitve za sinodo in sinodalno pot naših občestev.
Škof Maksimilijan zelo močno prosi in priporoča, da jih vključite v vaše majniške šmarnične pobožnosti in da se potrudite, da dosežejo čim več ljudi, zato pripravite tudi vaše sodelavce, ki npr. vodijo šmarnice po kapelah in vaseh, da jih bodo uporabili z namenom žive molitve za sinodalno pot.
31. maja pa naj molitve dosežejo vrh, saj papež Frančišek za ta dan prosi in vabi vse vernike sveta, da se združijo v molitvi in daritvi za sinodo.
Lep pozdrav.                                                           Klemen Sitar, tajništvo Škofije Celje

Starši podarjajo otrokom otroški molitvenik Vrata k Bogu in in obhajilni simbol – evharistični križ, stari starši, botri in udeleženci praznovanja lahko zanje nabavite tukaj: rožni venček, otroško Sveto pismo, Svetopisemske zgodbe za otroke in še kaj. .. Denar ni ravno primerno darilo za to.

MAŠNI NAMENI

NED – 14.5.
6. velikonočna ned.
Pij V., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse verne rajne
10.00 slovesnost prvega sv. obhajila
za vse župljane—zlasti prvoobhajance
16.00 šmarnice pri Mahorjevi kapeli/Zakl

PON – 15.5. prošnji d.
Izidor, kmet
19.00 za +teto Zinko in vse Grabnarjeve
Ves teden šmarnice

TOR – 16.5. prošnji d.
Janez Nepomuk, duhovnik, mučenec
19.00 za +Janeza Jelena (god)
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 17.5. prošnji d.
Jošt, puščavnik
7.30 za +Zofijo Vasle
19.00 šmarnice brez sv. maše

ČET – 18.5.
GOSPODOV VNEBOHOD
Erik, kralj
7.30 za +Franca (r. d. ) in Milko Rančigaj
18.00 za +Marijo Minko) Kunst

PET – 19.5.
Urban I., papež
18.00 za +Ivana Novaka

SOB – 20.5.
Teodor, škof
18.00 za +Elizabeto Obreza

NED – 21.5.
7. velikonočna ned.
Pij V., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Veroniko Kunst
16.00 šmarnice pri križu pred cerkvijo v Grajski vasi /če pa nas kdo povabil kam drugam, bo sporočeno v nedeljo

V tem tednu: prošnji dnevi, praznik Jezusovega vnebohoda

Dežurni ministranti: šmarničarji
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Elza Vasle; II. Simeona Rakun, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.« (Jn 14,6–7.11–12)

BESEDA O BESEDI

»VERUJTE MI, DA SEM JAZ V OČETU IN OČE V MENI« Jn 14,1–12

Jezus pravi: Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Po meni boste prišli k Njemu. A Filip nadaljuje čisto po človeško: Če praviš, da je dovolj, da poznamo Očeta, nam ga pokaži. Jezus odvrne: Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni.
Jezus gleda na svet z vidika večnosti. Cilj je v nebesih. Vse, kar se dogaja na zemlji, je minljivo in vodi v večno bivališče, pri Očetu. Apostoli pa vztrajajo na človeški ravni, ki jih prepričuje, da je dejstvo le, kar vidijo in otipajo, vse ostalo je uganka. Pričakujejo, da jim nariše pot v večnost, da jim opiše večnost in jim pokaže Očeta. A tako ne bo šlo, pravi. Dovolj jim mora biti, da je on tu, On, ki gleda v večnost, On, ki o njej govori, On, ki tja odhaja in s svojimi deli oznanja, da je nebeško kraljestvo že tu na zemlji.
Če hočemo torej slediti Jezusu v večnost, se moramo navzeti njegovega načina življenja. Mi pa bi se radi utaborili. Postavili bi šotore in tu ostali. Radi bi imeli resnico v oblasti. Kar spoznamo enkrat, naj bo za vedno. Kdo se bo neprestano učil, razmišljal, iskal. Radi bi zajemali življenje z veliko žlico, da bi že tu užili vso polnost življenja. In ker tu vse hitro mine, je potrebno iskati ponovljive užitke. Težko nam je sprejeti, da je tu na zemlji vse le prehod na ono stran. Težko gledamo naprej, kam nas nekaj pelje, kaj je v ozadju edine resnice, kam takšno ali drugačno življenje pripelje.
Če hočemo slediti Jezusu, ki je pot, resnica in življenje, se moramo najbrž dobro zavedati dveh pasti, ki sta zagotovo vedno nastavljeni. Prvo past lahko strnemo v geslu: uživaj, dokler moreš. Drugo past lahko strnemo v geslu:  kar je preskušeno, je dobro. V prvi pasti se zadovoljimo z iskanjem prijetnega in se ne premaknemo z mesta, takoj ko doživimo nekaj lepega. Po drugi pasti pa prisegamo na že preskušeno in doživeto in obtičimo na mestu, pri svojem prav in v varnih okvirih življenja. (po: E. Mozetič)

5. velikonočna nedelja

Saj ste vendar živi kamni.
Zato se vgrajujte v duhovno stavbo,
tako da boste sveto duhovništvo
in boste darovali duhovne daritve,
ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu. (1 Pt, 2,5)

Cerkev – čeprav se nam naše skupnosti včasih zdijo ravno to – ni hiša v najemu: plačaš najemnino, izpolnjuješ obveznosti glede rednega vzdrževanja in nihče te ne more gnjaviti.
Cerkev je duhovna stavba, zgrajena iz živih kamnov.
Dejansko je Cerkev samo tisti, ki postane njen živi sestavni del.
Cerkev je znamenje Božjega kraljestva, raja, ki pa ni nekakšen zabaviščni park, za katerega moraš plačati vstopnico, temveč novo mesto, v katerega smo sprejeti samo pod pogojem, da smo primerni kamni za njegovo gradnjo.
Za raj se ne pripravlja tisti, ki si nabira celo premoženje maš, molitev in darov, da bi plačal vozovnico, temveč tisti, ki dodobra odbrusi vse grbine sebičnosti in oblikuje samega sebe, da bi postal primeren kamen za zidavo tega novega mesta, kjer je Bog vse v vsem in kjer je edini zakon ljubezen.
V cerkev ne hodimo. Cerkev postanemo. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

ŠMARNICE

Ves cvetoči mesec maj je namenjen tudi posebnemu češčenju najlepše cvetlice raja — Jezusove in naše nebeške Matere Marije z lepo ljudsko pobožnostjo šmarnicami. V naši župniji bodo, kot smo navajeni, ob delavnikih skupaj s sv. mašo ob 19.00 uri . Ob nedeljah pa ob 16.00 na prostem pri kakšnem znamenju, kapelici, križu… na drugo majniško nedeljo nas bodo sprejeli pri Mahorjevi (Bitenčevi) kapeli v Zaklu, za naslednje nedelje pa prosimo, da sporočite župniji, kje imate tak primeren kraj in ste ga pripravljeni katero nedeljsko popoldne odstopiti za šmarnice. Vabljeni vsi – odrasli, mladi in otroci! Po Mariji k Jezusu!
Hvala vsem, ki ste se v prvem tednu udeleževali šmarnic v tem tednu pa se naj število pomnoži, zlasti s prvoobhajanci in vsemi njihovimi.

Naslovljeno na vas

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA – v nedeljo, 14. maja ob 10.00 uri

Prvo sveto obhajilo je dan, ko Bog otroku in družini na viden, doživet način pokaže, da se človeku sam podarja. Hkrati s seboj pa tudi nas same nam samim podarja tako, kakor bi se sami nikdar ne bi znali.
To je veliki dan za prvoobhajance, ki bodo prvikrat povabljeni k Božji mizi, za njihove domače in za vse bogoslužno občestvo. Vsi naj bi se na ta praznik čim bolje pripravili in ga čim lepše praznovali. Mi, ki smo bili prvoobhajanci pred toliko in toliko leti bomo skupaj praznovali obletnice svojega prvega svetega obhajila, čeprav ga nismo imeli prav na isti dan. Zato naj bi ta dan s še večjo zbranostjo in ljubeznijo tudi sami prejeli sv. obhajilo.
Dragi bodoči prvoobhajanci! Bog ve, da je tokrat število trinajst – toliko vas je kandidatov – srečna številka. Na prvi petek v maju ste pristopili k prvi sv. spovedi. Prizadevajte si, da boste ohranili čisto dušo in srce za nedeljsko srečanje z Jezusom. Misli in hrepenenja usmerite v to, manj pa v postranske stvari tega praznovanja. Molili bomo za vas.

17.-23. 7. 2023 (PON 17.7. – NED 23. 7. 2023 – ZAKLJUČNA SV. MAŠA, 10.00)
Prijavnice bodo v kratkem na razpolago. Osrednji lik: Hobit. Spremljali bomo, kako najprej z odporom sprejme svojo poklicanost, nato pa se preko dotikov Božje previdnosti in svoje lastne vztrajnosti gradi v srčnosti in zraste v neslutenega junaka.

»Marija je pred nami kot znamenje tolažbe, opogumljanja, upanja. Marija nam pravi: ‘Upaj si tvegati z Bogom! Poskusi! Ne boj se! Opogumi se in tvegaj z vero! Opogumi se in tvegaj z dobroto! Bodi pogumen in tvegaj čisto srce! Skleni zavezo z Bogom in videl boš, da bo prav zaradi tega tvoje življenje postalo široko in razsvetljeno; ne dolgočasno, temveč polno neštetih presenečenj, kajti neskončna Božja dobrota se nikoli ne izčrpa.
Z otroškim zaupanjem se obrnimo na Marijo, da bi z njeno pomočjo napredovali v ljubezni ter iz svojega življenja naredili hvalnico Očetu po Sinu v Svetem Duhu.« Benedikt XVI.

MAŠNI NAMENI

NED – 7.5.
5. velikonočna ned.
Pij V., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Pavlo Polak
Šmarnice pri Mlinarjevi kapeli/Gomilsko

PON – 8.5.
Bonifacij, papež
19.00 za +Baševe
Ves teden šmarnice

TOR – 9.5.
Pahomij, puščavnik
19.00 za +Ano Slakan
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 10.5.
Job spokornik
19.00 za +Katarino in Silvota Korun in sorodnike

ČET – 11.5.
Aleksander, papež, mučenec
19.00 za +Marto Kunst –oblet.

PET – 12.5.
Pankracij, mučenec
19.00 za +Slavko in Jožeta Tiselj

SOB – 13.5.
Fatimska Mati Božja
19.00 za +Ano Pristalič (r. d.) in vse njene

NED – 14.5.
6. velikonočna ned.
Pij V., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse verne rajne
10.00 slovesnost prvega sv. obhajila
za vse župljane—zlasti prvoobhajance
16.00 šmarnice pri Mahorjevi kapeli/Zakl

V tem tednu: bo priprava na slovesnost prvega sv. obhajila
Priprava za ministrante za v nedeljo bo v petek po šmarnicah.

Dežurni ministranti: Jan in Alen Griguljak in drugi šmarničarji
Bralci v nedeljo: I. Naj bodo na razpolago tisti, ki bodo zjutraj pri maši; II. Starša prvoobhajancev
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: starši prvoobhajancev

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

B E S E D A Ž I V E G A B O G A

Tisti čas je rekel Jezus: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi vrata, ampak se splazi vanjo drugod, je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi iz staje. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas.Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. (Jn 10,1–4.9)

B E S E D A O B E S E D I

KAKŠEN JE NAŠ ODNOS? Jn 10,1–10

Današnji evangelij pred nas prinaša prizor pastirja in ovac. Na mestu je, da se vprašamo, kakšen je odnos med pastirjem in ovcami?
Ovca je odvisna od pastirja, vendar tudi pastir od ovac. Kljub temu da živita vsak svoje življenje, sta drug na drugega navezana in drug drugemu dajeta življenje.
Če pa preidemo na odnos Jezus in mi, lahko temu dodamo še eno stopnjo, ki je v prispo- dobi ne moremo najti. Učenci so se navezali na Jezusa, a ko je moral oditi od njih, jim je povedal, da je nastopil čas, da se od njih oddalji in da postanejo samostojni. Nazadnje jim naroči, naj prevzamejo njegovo mesto na čelu velike črede, ki je Cerkev. To pa je podo- ba, h kateri nas vabi Jezus.
In kje smo mi? Imamo dvoje: čredo in pastirja! Pomislimo: kateremu občestvu zares pri- padamo in kateremu pastirju sledimo? Zdi se, da moramo ponovno ovrednotiti to dvoje. Najprej so tu naše družine. Mož in žena sta drug drugemu pastirja in drug drugemu ovci. Za pristen odnos je potrebno troje, in sicer, da: žene vztrajate v tem, da vabite može v svoj čustveni svet in da vas možje zmorejo razumeti; da se možje ne odpoveste trdni moški logiki in verjamete, da vas žene lahko razumejo in vi njih; da sta oba ustvarjena za enako veselje nad drugim, kot je veselje med dobrim pastirjem in ovco. Da sta drug drugemu dar, se drug drugega veselita, sta si v blagoslov.
Temu lahko dodamo še otroke: Otroci, vaši pastirji so vaši starši, in to do smrti. To velja za oboje! Ni prav, da se starši odpoveste temu, da bi razumeli svoje otroke, kajti ko se to zgodi, je zrušeno zaupanje otrok do vas. Učitelj mora razumeti učenca, potem mu je lah- ko učenec pokoren.
Prav tako se verniki ne smete odpovedati pričakovanju do svojih duhovnikov, da smo dobri pastirji, mi pastirji, pa smo dolžni vztrajati v tem, da ste dobri verniki.
Kako preprosta stvar pa najbrž precej v krizi. Poskušajmo današnje Jezusove (evangeljske) vzpodbude prenesti v vsakdanje življenje. (po: E. Mozetič)

4. velikonočna nedelja – ned Dobrega pastirja

Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. (Jn 10,10)

Nekateri mislijo, da je Jezus prišel, da bi oblikoval mnoge predpise in po- stavil mnoge zahteve, ki jim ne moremo zadostiti. Toda na tem mestu nam Jezus sam poda resničen vzrok svojega prihoda. Prišel je, da bi imeli življenje.
Svetopisemsko besedilo na tem mestu uporablja grško besedo »zoe«, in ne »bios«. Bios pomeni biološko življenje, preživetje, eksistenco. Zoe pa pomeni življenjsko kvaliteto, resnično življenje, živost, rast, cvetenje, pri- našanje sadov.
Tako nam svetopisemske besede sporočajo, da je Jezus prišel, da bi nam podaril Božje življenje. Tudi obilje življenja, ki ga zaznavamo s svojimi ču- ti, lahko namreč mine, ko ostarimo, zbolimo in umremo. Življenje, ki pa nam ga podarja Jezus, nam ne more biti odvzeto. S čuti ne zaznavamo le narave, ampak tudi Božje življenje, ki se v naravi razodeva. In vemo: Bož- je življenje, Božja lepota, Božja ljubezen, ki se izražajo skozi celotno stvarstvo, se s smrtjo ne bo uničila, ampak bo vzšla v vsem svojem veličastvu.
Življenje v obilju je zaradi tega vedno tudi življenje, ki presega smrt. Je življenje, v katerem že zdaj sovpadata čas in večnost. Včasih smemo to tudi doživeti: Smo povsem navzoči v tem trenutku. Pozabimo nase, ko občudujemo sončni zahod.
V tem strmenju, kjer pozabimo nase, pozabimo tudi na čas, in to je tre- nutek večnosti, trenutek, kjer čas preneha, ali bolje rečeno: kjer sta čas in večnost eno. (po: A. Grun, Kaj nam omogoča živet?)

ZA IZIDORJA ZAVRŠNIKA

Celjski škof Maksimilijan je dne 10. marca 2023 (na dan 80. obletnice smrti) ustanovil Komisijo za pripravo postopka za beatifikacijo umorjenega duhovnika Izidorja Završnika, ki bo v smislu navodil Sanctorum Mater zbirala potrebna pričevanja in gradiva za začetek postopka za beatifikacijo. V komisijo sta bila imenovana mag. Srečko Hren kot škofov delegat in s. dr. Alenka Krk kot notarka.

Naslovljeno na vas

ŠMARNICE

Ves cvetoči mesec maj je namenjen tudi posebnemu češčenju najlepše cvetlice raja — Jezusove in naše nebeške Matere Marije z lepo ljudsko pobožnostjo šmarnicami. V naši župniji bodo, kot smo navajeni, ob delavnikih skupaj s sv. mašo ob 19.00 uri. Ob nedeljah pa ob 16.00 na prostem pri kakšnem znamenju, kapelici, križu… na prvo majniško nedeljo nas bodo sprejeli pri Mlinarjevi kapeli /nasproti Doma krajanov Gomilsko, za naslednje nedelje pa prosimo, da sporočite župniji, kje imate tak primeren kraj in ste ga pripravljeni katero nedeljsko popoldne odstopiti za šmarnice. Otrokom-šmarničarjem se pa že udeležba pri nedeljski sv. maši upošteva za šmarnice. Popoldanske šmarnice pa ne nadomestijo sv. maše. Vabljeni vsi – odrasli, mladi in otroci! Po Mariji k Jezusu!

PRVA SV. SPOVED ZA LETOŠNJE BODOČE PRVOOBHAJANCE —5. MAJA

Dan prve svete spovedi je velik dan. Kako dragocen dar je dar sprave, odpuščanja miru! Naj že otroci zaslutijo, kako veliko srečo imajo, da bodo kasneje v življenju, ko bodo dušne rane kdaj zares skeleče imeli možnost priti k Jezusu, ki se kot Usmiljeni Samarijan sklanja k nam. Člani družin prvoobhajancev, zagotovo pa starši, boste otroke spremljali k prvi sv. spovedi – in tudi sami pristopili k temu zakramentu, če so le pogoji za to. Morda kateri že dolgo ni napravil tega koraka, pa naj zato ne okleva, saj bo v tem primeru dejanje še dragocenejše! Če pa ne, pa vstopite v spovednico na duhovni pogovor in blagoslov. Naj bo lep praznik za vse. Prvi dnevi šmarnic, naj bodo lepa priprava na ta petek – dan prve sv. spovedi.

MAŠNI NAMENI

NED – 30.4.
4. velikonočna ned.
Ned. duhovnih poklicev
Pij V., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Janeza Jelena
S posebnim sodelovanjem petošolcev

PON – 1.5. d. p. d.
JOŽEF DELAVEC
1. dan Marijinega meseca
19.00 za +Marijo Juhart
Začetek šmarnic, ki bodo ves maj

TOR – 2.5.
Atanazij Vel., šk., c. uč.
19.00 za +Elizabeto Brišnik in Jožeta Zupančiča
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 3.5.
Filip in Jakob, apostola
19.00 za +Zvonkota –oblet., vse Merzeljeve in Stankota Lobnikarja

ČET – 4.5. prvi četrtek
Florijan (Cvetko), muč., zavetnik gasilcev
19.00 za duhovne poklice
Molitev za duhovne poklice

PET – 5.5. prvi petek
Gotard, škof
19.00 za +Rozalijo –oblet., Leopoldino – oblet. in vse Drčeve
Litanije Jezusovega srca

SOB – 6.5. prva sobota
Dominik Savio, dijak, zavetnik ministrantov
19.00 za +Karola Semprimožnika Posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu

NED – 7.5.
5. velikonočna ned.
Pij V., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Pavlo Polak
16.00 šmarnice pri Mlinarjevi kapeli/Gomilsko

V tem tednu:
Prva sv. spoved za letošnje prvoobhajance bo na ta petek ob 18.00 uri v župnijski cerkvi.

Dežurni ministranti: Karin Jelen, Pia Petek, Daša Štopfer, drugi šmarničarji
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Mojca Strožer; II. Tilen Natek, Neža Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. (Lk 24,30–35)

BESEDA O BESEDI

SPOZNATI GOSPODA Lk 24,13–35

Evangelist nam danes poroča o dveh učencih, ki gresta v Emavs. Razpravljata, a se ne moreta umiriti. Ne zadoščajo niti razprave, niti pot, ki jo prehodi Jezus z njima. Njuna želja, da bi ga srečala Vstalega, je tako goreča, da tujca, ki očitno nekaj ve, povabita k mizi. In šele potem pride tisti slovesni trenutek spoznanja: »Ko je Jezus sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala.« – Učenca iz Emavsa sta na poti tja blodila, nista vedela, kam bosta prispela. Na povratku sta bila priči upanja, ki je Kristus! Srečala sta namreč Njega, Vstalega Popotnika. Jezus je namre č Popotnik, ki hodi z nami. Tudi danes!  
Tekanje gor in dol, pa čeprav od ‘Božjega groba’ do ‘Božjega groba’, ne zadošča, da bi spoznali Gospoda. Tudi razpravljanje o njem nas pušča prazne. Šele ko utrujeni sedemo k Gospodu, ko ga prosimo, da deli z nami kruh, ko nam ta da svoj blagoslov, je prostor za spoznanje. Poglejmo postopoma. – Dokler so naše moči zadostne, ne potrebujemo Boga. Ko bomo v naporih prešibkih, da bi sami vse storili, je mogoče, da bomo Gospoda iskreno povabili k sebi in ga čisto zares  srečali in spoznali.
Kruh je več kot to, kar s to besedo pojmujemo danes. Kruh pomeni življenje. Ko ne bomo le sedali za mizo, da poklepetamo, pa čeprav o tako pomembnih stvareh, ko bomo resnično delili življenje z drugimi, šele takrat bo med nas sedel Gospod sam in se nam razodel.
Zanimivo je, da sta učenca dovolila tujcu, da deli oz. lomi kruh! Gospod za nas ni več tujec, vendar – ali dovolimo, da deli kruh našega življenja, ali dopustimo, da Gospod upravlja z našim življenjem, kot on hoče? – Pri vsem tem je še blagoslov, milost, ki je vedno od zgoraj. Resnično spoznanje Gospoda je vedno dar, je sad Božjega blagoslova. Lahko se naprezamo, da bi spoznali živega Boga, a sad, tj. spoznanje, je v celoti odvisen od Božje milosti. (po: E. Mozetič)

3. velikonočna nedelja

Kakor se je Jezus približal dvojici iz Emavsa, tako se približa vsakemu izmed nas. Z nami hodi po isti poti, ne glede na to, ali so naši koraki prežeti z razočaranjem ali z upanjem, ali s smrtjo ali iz življenjem. Sreča nas v našem vsakdanjem življenju popotnikov in se nam pridruži na naši poti, kamorkoli že gremo. NE oddalji se od nas, četudi se mi oddaljujemo od njega. Bog je Emanuel. Ni le »tisti, ki je«, temveč »tisti, ki je z« nami. Je namreč ljubezen, zmaga nad samoto in nad smrtjo. Zato ostane vedno z nami, pravzaprav »v nas«. Človek postane beseda, ki jo posluša, in živi od kruha, ki ga je. Sinova beseda in Sinovo telo nas združita z njim, nam darujeta njegovega Duha, ki je moč za to, da živimo kot Očetovi sinovi in kot bratje med seboj. (po: Na poti k izviru, Priročnik za ŽPS 2013)

NA POTI V EMAVS

Jezus, sopotnik svojih učencev, hodi z nami!
Ti skrivnostni sopotnik, hodi z nami!
Ti razumevajoči sopotnik, hodi z nami!
Ti potrpežljivi sopotnik, hodi z nami!
Ti božanski sopotnik, hodi z nami!

Hodi z nami,
ko Boga več ne razumemo,
ko naša vera umira in naše upanje ugaša,
ko naša ljubezen otopi in nas razjedajo dvomi,
ko ne vemo, ne kod ne kam, in naše oči ne vidijo cilja,
ko naše noge postanejo trudne in so naša srca izgorela,
ko smo čisto na tleh in mislimo, da je vsega konec.

Ti imaš čas in uho za naše stiske.
Vprašaš nas, kaj se je zgodilo in kaj nas tako žalosti.
Vprašaš nas, zakaj smo tako zmeden in negotovi.
Tvoja beseda nas dvigne v naši stiski in je kot luč na poti,
tvoja beseda nam odpre oči, da vidimo pot, ki je pred nami,
tvoja beseda nas vodi do cilja in nam odkrije prihodnost.
(po: Paul Ringseinsen (Ognjišče))

Jezus nam zagotavlja: »Ostanem z vami do konca sveta.«

Naslovljeno na vas

Krščena je bila
Pretekli teden, 22. aprila je prejela zakrament sv. krsta Lina Kohne iz Trnave 13. S tem je bila v polnosti vključena v naše župnijsko občestvo. Župljani se je veselimo in ji voščimo uspešno rast v vsem dobrem. Staršem, botri in sorodnikom čestitamo z željo, da bi bili otroku dobri kažipoti v polno krščansko življenje.

VSI (MI) SMO CERKEV

Ko so v prvih časih ljudje postajali kristjani, so doživeli čudovito odkritje, ki je tudi danes mogoče. Vse vernike je med seboj povezovalo nekaj nadvse temeljnega in globokega. V vsakem je prebival isti Sveti Duh. Ker ga je bil deležen vsak od njih, so imeli marsikaj skupnega. Ta skupnost, (ki jo označujemo s posebno besedo »občestvo«) je bila torej nekaj, kar ustvarja Bog. Čeprav je bilo treba vernike včasih spomniti na njen praktični izraz, jih tega ni bilo potrebno učiti. Kristjan, ki resnično pripada Jezusu, se bo čutil eno z vsakim kristjanom, kjerkoli na svetu in v kakšnem koli okolju. O tem se lahko prepričamo že na samem začetku krščanstva. Prvi kristjani so svojo edinost izražali s tem, da so imeli skupno imetje in živeli iz skupnih virov. Iz novozaveznih pisem lahko razberemo, da je bila njihova skupnost nekaj zelo praktičnega. Skupno so molili, imeli so skupno imetje, imeli so skupne voditelje, skupne domove, iste potrebe in nalogo oznanjati blagovest o Jezusu. Njihova skupnost na zemlji je bila predokus tistega, kar jim je Bog za vedno pripravil v nebesih.
Cerkev je tako družina in vsi, ki smo bili v njej rojeni, spadamo skupaj. Zato je nova zaveza govorila prvim kristjanom – in govori tudi nam, naj pozdravljamo, sprejemamo, prenašamo drug drugega. Ljubiti se moramo med seboj, odpuščati tistim, ki nas žalijo, nositi bremena drug drugega, se med seboj opogumljati in podpirati. Vse to zaradi Boga Očeta, ki enako ravna z nami. Ljubezen je tista družinska podobnost, ki bi jo morali videti ljudje na Božjih otrocih.
Potrudi se po svojih najboljših močeh in bodi del žive Cerkve, občestva, ki oznanja veselje in ljubezen Vstalega. Začni doma, nadaljuj med sošolci in prijatelji … ter se nikoli ne ustavi. (po: J. Balchin, Kaj kristjani verujemo)

MAŠNI NAMENI

NED – 23.4.
3. velikonočna ned.
Jurij, mučenec
Teden molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 pri Juriju praznovanje sv. Jurija in
blagoslov obnove cerkve /šk. Stanislav/, vabljeni!
10.00 tukaj ne bo sv. maše

PON – 24.4.
Fidelis, duhovnik
19.00 za +Jureta Bogataja—oblet., god

TOR – 25.4.
Marko, evangelist
19.00 za +Tejo Basle –oblet., Petrovčeve
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE –26.4.
Marija Mati dobrega sveta
19.00 za +Riharda Posedela

ČET – 27.4.
Hozana, devica
19.00 za zdravje in varno vožnjo

PET – 28.4.
Peter Chanel, duhovn.
7.30 za +iz družine Javoršek

SOB – 29.4.
Katarina Sienska, dev., cerkvena učiteljica
19.00 za +Jernejčeve

NED – 30.4.
4. velikonočna ned.
Ned. duhovnih poklicev
Pij V., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Janeza Jelena
S posebnim sodelovanjem petošolcev

V tem tednu:
Sestanek za starše veroučencev 8 razreda (birmancev 2024) bo v četrtek ob 17.30 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni, da se sestanka zagotovo udeležite.

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Matjaž Rožič; II. Marija Rančigaj, Anže Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ?
Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,6–8)

BESEDA O BESEDI

»MOJ GOSPOD IN MOJ BOG!« Jn 20,19–31

Danes je osmi dan po veliki noči in Janezov evangelij nam prinaša dve prikazovanji vstalega Jezusa apostolom: tisto na večer velike noči, ko Tomaža ni bilo, in tisto, osem dni kasneje, ko je bil Tomaž zraven. Prvič je Gospod učencem pokazal rane na svojem telesu ter dahnil vanje, rekoč: ‘Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.’ Z močjo Svetega Duha jim je tako izročil svoje poslanstvo. Tisti večer ni bilo Tomaža. Ta ni hotel verjeti pričevanju drugih. ‘Če ne bom videl in se ne bom dotaknil njegovih ran’ je rekel, ‘ne bom veroval.’ Osem dni zatem, torej kakor danes, se je Jezus spet pojavil v sredi med svojimi ter se takoj obrne na Tomaža s povabilom, naj se dotakne ran njegovih rok in strani. S tem je prišel naproti njegovi nevernosti, da bo lahko preko znamenj trpljenja v polnosti dosegel velikonočno vero, torej vero v Jezusovo vstajenje. Tomaž je eden tistih, ki niso takoj zadovoljni, in išče, hoče osebno preveriti, imeti osebno izkušnjo. Po začetnem odporu in nemiru končno tudi on začne, čeprav s težavo, verovati. Jezus ga potrpežljivo čaka in zadnjemu ‘prišleku’ osebno pomaga pri njegovih težavah in negotovostih.  Gospod ima za blažene tiste, ‘ki niso videli, pa so začeli verovati!’, prva med njimi je Marija, njegova Mati. Vendar pride tudi naproti zahtevam nevernega učenca: ‘Daj svoj prst sem in poglej moje roke …’ Ob zveličavnem dotiku ran Vstalega Tomaž pokaže svojo rano, svoje brazgotine, svojo bolečino, svoje ponižanje, a v znamenju žebljev najde odločilno potrditev, da je bil ljubljen, pričakovan, razumljen. Stoji pred Mesijem, ki je poln miline, usmiljenja, nežnosti. To je tisti Gospod, ki ga je iskal v skritih globinah lastnega bitja, saj je vedno vedel, da je tako.
Koliko od nas išče v globini svojega srca srečanje z Jezusom, s takšnim, kot je: mil, usmiljen, nežen! Saj mi globoko v sebi vemo, da je takšen. Tomaž je po tem srečanju razumel globok pomen Njegovega vstajenja in izpovedal svojo popolno vero Vanj: ‘Moj Gospod in moj Bog’. Lep, zelo lep je ta Tomažev vzklik. (po: E. Mozetič)

2. velikonočna nedelja – bela – ned. Božjega usmiljenja

»MIR VAM BODI«

Zelo pomenljivo je to, kar navaja evangelij, da je Jezus med svojimi prikazovanji apostolom, zbranim v dvorani zadnje večerje, večkrat ponovil pozdrav ‘Mir vam bodi!’ (Jn 20,19.21.26). Tradicionalni pozdrav, s katerim se zaželi mir ‘shalom’, postane tukaj nekaj novega. Postane dar tistega miru, ki ga lahko samo Jezus da, saj je sad njegove korenite zmage nad zlom. ‘Mir’, ki ga Jezus ponuja svojim prijateljem, je sad Božje ljubezni, ki ga je pripeljala do smrti na križu, do prelitja svoje krvi, kot ponižnega in krotkega Jagnjeta, ‘polnega milosti in resnice’ (Jn 1,14). Sedaj je jasno, zakaj je sveti Janez Pavel II. hotel imenovati to prvo nedeljo po veliki noči nedeljo Božjega usmiljenja, in to s točno določeno podobo Kristusove prebodene strani, iz katere prihajata kri in voda, kakor to pričuje apostol Janez, ki je to videl (prim Jn 19,34–37). Jezus je vstal in od Njega živega izvirata velikonočna zakramenta krst in evharistija. Kdor k njima pristopi z vero, prejme dar večnega življenja.
Dragi bratje in sestre, sprejmimo dar miru, ki nam ga ponuja vstali Jezus, ter pustimo, Dragi bratje in sestre, sprejmimo dar miru, ki nam ga ponuja vstali Jezus, ter pustimo, da nam napolni srce s svojim usmiljenjem! Na ta način, torej z močjo Svetega Duha, Duha, ki je Kristusa obudil od mrtvih, bomo lahko tudi mi prinašali drugim te velikonočne darove. Sveta Marija, Mati usmiljenja, naj jih izprosi za nas. (Benedikt XVI.)

»Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi.« (Apd 2, 44–47) 
To je najlepša in najbolj resnična podoba Cerkve. Takšna, kakršna bi v resnici morala biti, takšna, ki bi jo morali prikazovati tudi mediji, ki jo pogosto predstavljajo v najslabši možni luči.
Pa se kristjani danes zavedamo, da smo poklicani, da ohranimo Cerkev v njenem temeljnem poslanstvu, o katerem beremo v današnjem berilu? (AK)

Naslovljeno na vas

ZAHVALA
Vsem in vsakemu, ki ste prispevali svoj delež pri pripravi na praznovanje velikonočnih praznikov v našem občestvu: čistilkam in krasilkam cerkva, zlasti župnijske, kjer je bila naloga kar velika, ključarjem, ki so postavili Božji grob, vsem bogoslužnim sodelavcem – pevcem, bralcem, nosilcem neba, ministrantom, vsem , ste sodelovali pri obredih sv. trodnevja.
Hvala tudi za darovano cvetje in prispevke. …. Bog povrni.

Družina in evangelizacija
Krščanska družina je bila vedno prva poklicana, da posreduje vero. Tudi danes ima velike možnosti za evangelizacijo. Evangelizira v lastnem domu z medsebojno ljubeznijo, z molitvijo, poslušanjem Božje besede, z družinsko katehezo. Družina lahko evangelizira v svojem okolju z zgledom notranjih odnosov, z odnosi s sosedi, znanci, prijatelji, sodelavci na delovnem mestu in v športu. Evangelizira pa tudi v župniji z redno udeležbo pri nedeljski maši, s sodelovanjem pri katehezi otrok, na srečanjih staršev, z gibanji in združenji, s svojo pomočjo in bližino družinam v težavah, pri pripravi zaročencev in pri pripravi staršev na krst otrok. Družina evangelizira tudi družbo, ko ji daje nove člane in jih vzgaja za socialne kreposti. A zavedati se moramo, da družina lahko živi to svoje poslanstvo le v moči redne nedeljske evharistije. Brez nje ni »male Cerkve«, ni evangelizacije in ni krščanske družine, ki bi morala opravljati vlogo subjekta evangelizacije. (po: A. Glavan)

Starši, prizadevajte si, da bi bili vi in vaši otroci, zlasti veroučenci, redno pri nedeljskih sv. mašah.

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV

Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED – 16.4. BELA
2. velikonočna ned.
N. Božjega usmiljenja
Bernardka, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Stanko

PON – 17.4.
Rudolf, mučenec
19.00 za +Pavlo –oblet. in Franca Jernejc

TOR – 18.4.
Evzebij, škof
19.00 za +Marijo –oblet in Antona Pintar, vse Mehanove
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE –19.4.
Leon IX., papež
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

ČET – 20.4.
Teotim, škof
19.00 za +Dragota –oblet. in vse Ribičeve (v Šentrupertu)

PET – 21.4.
Anzelm, škof, c. učitelj
19.00 za +Brankota Pikla (30.) oblet in vse njegove

SOB – 22.4.
Aleksandra, mučenka
19.00 za +Vando Ulo Laznik

NED – 23.4.
3. nedelja med letom
Jurij, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 pri Juriju praznovanje sv. Jurija in blagoslov obnove cerkve /šk. Stanislav/, vabljeni!
10.00 tukaj ne bo sv. maše

V tem tednu:

1. dan tedna- 2. velikonočna nedelja

Seja ŽPS bo v sredo ob 20.00 uri v Domu srečanj. Pridite zagotovo vsi člani.

Dežurni ministranti: Mitja Mak, David Zupančič
Bralci v nedeljo: I. Magda Šalamon, Jure Vasle; II. Ne bo sv. maše
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.