Oznanila v PDF obliki za tiskanje

V E L I K A N O Č   2 0 2 3

Dragi bratje in sestre v Kristusu, praznujemo najlepši in največji praznik človeštva, praznik zmage življenja nad smrtjo, praznik velike noči. Bog se je v Jezusu Kristusu razodel kot Bog življenja, kot Bog, ki vidi stisko svojega ljudstva, ki je vstopil v človeško zgodovino, ki je »vzel nase naše slabosti in si naložil naše bolezni« (Mt 8,17), da bi lahko človeška narava po njem dosegla novo življenje. Velika noč je prehod iz starega v novo, iz smrti v življenje, iz zemeljskega v večno, pri čemer pa človek ni več prepuščen samemu sebi in svojim umrljivim močen. Vstali je svojim učencem pred odhodom k Očetu obljubil, da bo z njimi »vse dni, do konca sveta« (Mt 28,20). Z vstopom Božjega Sina v človeško meso, je človeku v njegovem telesu odprl »novo in živo pot« iz človeškega v Božje (Heb 10,20). Podaril nam je Očetovega Duha, ki prečiščuje naše misli, poglede in hotenja, da bi se lahko vedno bolj prepoznavali kot njegovi sinovi in hčere, ki se učimo živeti skupaj v občestvu Cerkve, da bi lahko uresničili svoje poslanstvo.
Dragi bratje in sestre, to vero v moč Božjega življenja, ki je po Kristusovemu trpljenju in vstajenju nepreklicno vstopilo v naše življenje, da ga dopolni in izpolni, želimo škofje deliti z vsemi prebivalci Slovenije. Naj veselje velikonočnega praznika okrepi vse ostarele, bolne in osamljene, vse begunce in nemočne. Naj blagoslov velike noči doseže vse naše rojake na tujem in vse ljudi dobre volje. Kristus je vstal za vse. Aleluja!

V imenu slovenskih škofov msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof

Blagoslovljeno Veliko noč in veselo Alelujo!

Vam voščim tudi vaš župnik Martin s sodelavci

VELIKA NOČ

B E S E D A Ž I V E G A B O G A

Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. (Jn 20,6–8)

B E S E D A O B E S E D I

»NISTA ŠE DOUMELA« Jn 20,1–9; Lk 24,1–12
Gospod je vstal, grob je prazen. Presenetljiv je konec današnjega evangeljskega odlomka. Tisti, ki so vstopili v prazen grob, še niso doumeli, kaj se je resnično zgodilo. Verjeli so, da Gospoda v grobu ni, a pot do vere v vstalega Gospoda, v Njega, ki je smrt premagal, jih še čaka. Kaj jih bo pripeljalo do vere? Šele srečevanje z Gospodom po vstajenju v učencih prebudi nova spoznanja in resnično vero v živega Boga.
Prazen grob je podoba našega vsakdana. Ob njem sem se spomnil na priliko o Izgubljenem sinu. Spomnimo se, kako je izgubljeni sin zapustil Očeta, zapravil vse premoženje in pristal med svinjami. Šele tedaj mu je seglo do srca, tisto, kar je že imel, a je zapravil. Ko se je spomnil, se je odločil za vrnitev. Ta korak še ni bil korak vere, ampak na poti do Očeta. Oče ga je čakal, da ga objame, poljubi, mu da prstan na roke, sandale na noge in ga obleče v svatovsko obleko. On sam še ni bil gotov, da je Oče res dober, da se splača biti doma. To je bil le prvi korak vrnitve nazaj v Očetovo hišo.
Mar niso nekaj takega doživeli tudi učenci ob Jezusu. Marija Magdalena, Peter in Janez, vsi so kaj zagrešili. Marija Magdalena je verjetno bila javna grešnica, Peter ga je zatajil, Janez ga je imel sicer izredno rad, a verjetno si je moral priznati, da je le nemo stal pod križem in se ni zavzel, da Gospoda ne bi križali.
Korak učencev je bil podoben izgubljenemu sinu. Učitelj je bil mrtev, a oni so začeli spoznavati, da so mrtvi oni, če ga nimajo. Ugotavljali so, da je pri njem tisto več, kar so v življenju iskali. Zato se ne morejo sprijazniti s tem, da so proč od njega. Prva je tekla h grobu Marija Magdalena, da bi Gospoda mazilila. Učenca sta prav tako tekla, ko sta izvedela, da Gospoda ni. Polomu torej sledi spominjanje, spominjanju vrnitev. A tu je šele začetek. Nista še doumela pisma. Da bi doumeli pisma, so potrebovali še nekaj. Gospod jim je moral priti naproti. Srečevanje z njim jim je šele vlilo vero, iz katere so začeli na novo živeti. (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas

Krščen je bil
V nedeljo, 9. avgusta je prejel zakrament sv. krsta Erazem Obreza iz Šentruperta 8 in s tem je bil v polnosti vključen v naše župnijsko občestvo. Župljani se ga veselimo in mu voščimo uspešno rast v vsem dobrem. Staršem, botri in sorodnikom čestitamo z željo, da bi bili otroku dobri kažipoti v polno krščansko življenje.

POČITNIŠKO VARSTVO OTROK
Da bi vam olajšali skrbi pri varstvu otrok med prvomajskimi počitnicami vas obveščamo, da župnija v petek, 28. 4. 2023 od 9. 00 do 16.00 ure, organizira enodnevno varstvo otrok od 1. do 4. razreda. Da bi se čim bolj izognili delitvi otrok, so v varstvo vabljeni tudi kakšno leto mlajši ali starejši sorojenci.
Za kritje stroškov hrane in pijače ter ostale materialne stroške bi prispevek za posameznega otroka znašal 5 €. Vključili se bodo tudi animatorji.
Zaradi lažje organiziranosti varstva in dejavnosti, bi vas prosili, da morebiten interes javite najkasneje do 21. 4. na tel. 041-696-866 (katehistinja).

POOBLASTILO ZA IZREDNEGA DELILCA SV. OBHAJILA
Naš katehist g. Simon Brdnik je po uspešni pripravi prejel od celjskega škofa dr Maksimilijana Matjaža pooblastilo za izrednega delivca sv. obhajila za dobo 5 let. Bog ga podpiraj pri tem svetem opravilu!

VELIKONOČNI PONEDELJEK
Velikonočni ponedeljek je dan po Veliki noči in je praznik v mnogih krščanskih državah, med njimi tudi v Sloveniji. Po tradiciji se na ta dan nadaljujejo velikonočno praznovanje s številnimi velikonočnimi
običaji, obiskovanjem sorodnikov in prijateljev ter druženjem.
Seveda je tudi ta dan vrhunec praznovanja sv. maša, pri kateri poslušamo evangelij o dveh Jezusovih učencih na poti v Emavs, kjer sta os mrtvih vstalega Zveličarja spoznala po lomljenju kruha. Cerkev sv. Krištofa v Grajski vasi vabi!

MAŠNI NAMENI

NED – 9.4.
VELIKA NOČ
Heliodor, mučenec
7.00 vstajenje, procesija,
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ljudmilo Jelen

PON – 10.4. d. p. d.
VELIKONOČ. PONEDELJEK
Ezekijel, prerok
7.30 za vse verne rajne
10.00 Za +Ido Lazar (v Grajski vasi)
Ves teden velikonočna osmina

TOR – 11.4.
Biserka (Gema), devica
19.00 za +Franca –obl. in Marijo Derča
slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 12.4.
Sava, mučenec
19.00 za +Ivanko Vadlan

ČET – 13.4.
Martin I., papež, muč.
19.00 za +Varuško Štefko

PET – 14.4.
Valerijan, mučenec
19.00 za +Elizabeto –oblet., Franca Obreza

SOB – 15.4.
Helena, kneginja
19.00 za +Konrada Borštnerja (r. d.) in njegove starše

NED – 16.4. BELA
Ned. B. usmiljenja
Bernardka, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Stanko

V tem tednu: veliko noč praznujemo dva dni; tudi velikonočni ponedeljek je praznik. Pravzaprav ves teden, ko obhajamo velikonočno osmino.
Veroučenci imajo ta teden veroučne počitnice.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 19.45 uri. Lepo vabljeni!

Dežurna ministranta: Anej Semprimožnik, Jaka Srebočan
Bralci: v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Anka Trogar; II Aljaž Lončar, Ana Šram
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« (Mt 21,6–9)

BESEDA O BESEDI

POPOLNOMA PONIŽAN Mt 26,14–75;27,1–66

Jezus prihaja k nam, kakor je prišel v Jeruzalem. Želi vstopiti v naša življenja. Ponižno prihaja k nam ‘v Gospodovem imenu’. In nič nam ne preprečuje, da v Njem ne bi našli izvira našega resničnega veselja, ki ostane in podarja mir. Kajti le Jezus nas rešuje vezi greha, smrti, strahu in žalosti. On, ki se je dal popolnoma ponižati, da bi postal v vsem solidaren z nami.
Njegovo ponižanje pride do skrajnosti v pasijonu: prodan je za trideset kovancev in izdan s poljubom učenca, katerega je izbral in ga imenoval prijatelj. Skoraj vsi ostali zbežijo in ga zapustijo. Peter ga trikrat zataji. Z zasmehovanjem, žalitvami in pljunki je ponižan v duši; v telesu trpi zaradi grozljivih surovosti. Udarci, bičanje in trnjeva krona ga naredijo na videz neprepoznavnega. Utrpi tudi sramoto in krivično obsodbo s strani verskih in političnih oblasti. Pilat ga pošlje k Herodu, ta ga pošlje nazaj k rimskemu guvernerju. Ko mu je odrečena vsaka pravica, Jezus na lastni koži izkusi tudi brezbrižnost, kajti nihče noče prevzeti odgovornosti za njegovo usodo. Mislim na toliko ljudi, na toliko odrinjenih. Glede njihove usode mnogi ne želijo prevzeti odgovornosti. Množica, ki mu je malo prej vzklikala, svojo hvalo preoblikuje v krik obtožbe in ima celo raje, da je namesto njega oproščen morilec. Tako pride do smrti na križu, ki je najbolj boleča in sramotna, pridržana izdajalcem, sužnjem in največjim zločincem. Ta samota, obrekovanje in bolečina pa še vedno niso vrhunec njegovega razgaljenja. Da bi bil v vsem solidaren z nami, na križu izkusi tudi skrivnostno zapuščenost s strani Očeta. A v zapuščenosti moli in se izroči: ‘Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.’ Ko visi na križu, pa se razen s posmehovanjem sooči še z zadnjo skušnjavo: s provokacijo, naj se spusti s križa, naj premaga zlo z močjo in pokaže obličje nekega mogočnega ter nepremagljivega boga. Toda Jezus prav tukaj, na vrhuncu izničenja, razodene resnično obličje Boga, ki je usmiljenje. Odpusti tistim, ki so ga križali, odpre vrata raja skesanemu razbojniku. (po: E. Mozetič)

CVETNA NEDELJA

Simbolika in sporočilo cvetne nedelje

Liturgija cvetne nedelje se začne s slovesno procesijo. Verniki se običajno zberejo zunaj cerkve, duhovnik prebere evangelij o Jezusovem prihodu v Jeruzalem. Ljudje ta dan prinesejo oljčne vejice in skrbno narejene butarice (presmece, pušeljce …), ki jih duhovnik blagoslovi. Nato gre procesija s pesmijo in molitvijo v cerkev, ki je simbol za sveto mesto Jeruzalem. S to procesijo je izraženo hrepenenje po miru. Mir, ki prihaja z Jezusom in odhaja z njim v nebesa, bi naj napolnil tudi nas na zemlji. Procesija nas tako spomni na to, kdo je v resnici Kristus, čigar trpljenje bomo poslušali med sveto mašo. Ko ga z zelenjem častimo kot kralja, tudi sami občutimo njegovo kraljestvo: in kot kraljevski ljudje vstopimo v naš Jeruzalem, mesto miru. Če Jezus kraljuje v nas, je naša notranjost kraljestvo miru, v nas je Jeruzalem, mesto miru.
Blagoslovljeno zelenje nesemo domov in z njim okrasimo hišo: s tem Jezusov mir prinašamo tudi domov. Tako na zunaj priznavamo, da je Jezus naš pravi kralj, ki bi naj vladal tudi v naših domovih in srcih. To zelenje naj nas spominja, da smo kraljevski ljudje in da naj tudi naša srca napolni Kristusov mir. Ljudje zaupamo, da z blagoslovljenimi vejicami prinašamo na domove Božji blagoslov, ki nas spremlja skozi vsakdan.
V evharistiji te nedelja pa beremo tudi Kristusov pasijon, vsako leto iz drugega evangelija. Letos nas nagovarja evangelist Marko. Sicer pa bomo pasijonu prisluhnili še enkrat v tem tednu, in sicer na veliki petek. (po: A. Grun, Oče, odpustim jim)

Jezus stopa v mesto Jeruzalem kot kraljevi Mesija. Njegova moč pa ne temelji na nasilju. Jezus je namreč nosilec miru. Hodi po poti ponižnosti in vdanosti. Zaradi tega smrt nad njim nima nobene moči.

Ob njegovem slovesnem vstopu v mesto ljudstvo vzklika »Hozana«. To je hebrejska beseda, ki pomeni: »Bog pomagaj!« V Jezusovem času pa je predstavljala tudi vzklik radosti.

Naslovljeno na vas

VELIKI TEDEN V NAŠEM OBČESTVU

P r i p r a v a:
Vrhunec velikonočnega praznovanja je velikonočno sv. obhajilo. Priložnost za sv. spoved bo še vsak dan pol ure pred bogoslužjem, v svetem trodnevju pa zadnjih 15 minut pred obredi ne bo spovedovanja.
Na veliko soboto pa v župnijski cerkvi pred in po blagoslovu velikonočnih jedil, v Šentrupertu pa samo pred blagoslovom.

Bolni in ostareli na domu:
V Grajski vasi: v torek dopoldne.
Na Gomilskem, v Šmatevžu: v sredo dopoldne
V Šentrupertu in v Trnavi in v Zaklu: v sredo popoldne
Za vse pa velja: hvaležen vam bom, če mi boste sporočili, da se strinjate s časom obiska, ali pa se dogovorili za spremembo /tel. (03) 572 61 98/.
Še zlasti v teh dneh radi prihajajte k sv. obhajilu. Tudi, če boste opravili sv. spoved drugod, pridite doma k sv. obhajilu.

Čiščenje župnijske cerkve, bo v na veliki torek od 15. ure naprej. Prosimo dekleta in žene, da bi se v večjem številu odzvale tej prošnji. Pa tudi možje bi bili koristni. Napravite to dobro delo in pokažite ljubezen do božje hiše in občestva. Enako velja za podružne cerkve, saj bo v vseh blagoslov velikonočnih jedil. Tam pa se, prosim, dogovorite same, ker gre tako za bližnjo okolico.
Hvalevredno bo, če boste prispevali cvetje za okrasitev božjega groba, cerkve.

Dežurni ministranti: Matevž in Jakob Lončar, od četrtka pa tudi ostali
Bralci v nedeljo: I. bralci, ki boste pri prvi sv. maši II. ki boste pri drugi
Poje v nedeljo: I. MCZ, ljudsko petje II. Otroški zbor
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

NED – 2.4. 6. POSTNA NEDELJA – CVETNA
ob 7.00 češčenje
ob 7.30 sv. maša za vse župljane – žive in rajne
ob 10.00 blagoslov zelenja pri pokopališču
sv. maša za +Tomaža Lončarja in Bernardko Vasle

SVETO BOGOSLUŽJE V VELIKEM TEDNU
VELIKI PON.– 3.4. Rihard, škof
ob 19.00 sv. maša za +Pavlo Polak –30. dan

VELIKI TOR.– 4.4. Izidor Seviljski, škof
ob 19.00 sv. maša za +Pavlo oblet. in Viljema Natek
Slavljenje – Bog je ljubezen

VELIKA SRE.– 5.4. Albert, škof
ob 19.00 sv. maša za +Franca Kneza

VELIKI ČET.– 6.4.
Spomin Jezusove zadnje večerje, dan zahvale za sv. obhajilo in molitve za duhovne poklice.
Ob 19.00 bogoslužje velikega četrtka – J. nova zapoved.
sv. maša za +Ivana Rančigaja in njegove
Bedenje »z Jezusom na Oljski gori«. Jezus tudi nas vabi: »Ostanite in molite z menoj.«

VELIKI PET.– 7.4.
Dan Jezusovega odrešilnega trpljenja in smrti. Premišljujemo skrivnost križa.
Ob 15.00 križev pot. Božji grob. Ta dan je strogi post!
Ob 19.00 obredi velikega petka /edinstveni v letu!/:
Božja beseda, češčenje križa, sveto obhajilo.

VELIKA SOB.– 8.4.
Dan Jezusovega groba. Božji grob je ta dan kraj češčenja Najsvetejšega
Ob 7.00 blagoslov ognja (gob)
Blagoslov velikonočnih jedil: ob 11.00 v župnijski cerkvi
ob 13.30 v Šmatevžu, ob 14.30 v Šentrupertu
ob 15.00 v Grajski vasi ob 16.00 v župnijski cerkvi (drugič)
Pri blagoslovu jedil sodelujte v cerkvi, da boste tudi vi deležni blagoslova. Sklep postnega časa.
Čemur smo se v postu odpovedali, spremenimo v dar

V E L I K A   N O Č
Ob 20.00 velikonočna vigilija: začetek pri cerkvi.
Slavje luči, hvalnica velikonočni sveči, blagoslov krstne vode,
sv. maša z Alelujo za +Ivana oblet. in Jožico Vaš
VELIKA NED. – 9.4.
Praznik Jezusovega vstajenja
Ob 7.00 vstajenjska procesija, slovesna sv. maša za župljane
Ob 10.00 sv. maša za +Ljudmilo Jelen

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vsělej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povôji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustíte, naj gre!« (Jn 11,40–44)

BESEDA O BESEDI

»KDOR VAME VERUJE, BO ŽIVEL,TUDI ČE UMRE« Jn 11,1–45

Štetje naših dni naredi srce modro. To vodi v zdrav realizem in prežene delirij vsemogočnosti. Skoraj nič smo, naši dnevi hitro minevajo. Četudi bi živeli sto let, bi se nam zdelo, da je vse bil le piš.
Smrt tako razgali naše življenje. Razkrije nam, da so naša dejanja ponosa, jeze in sovraštva bila jalova. Z obžalovanjem se zavemo, da nismo dovolj ljubili in da nismo iskali tega, kar je bistveno. Vidimo pa tudi, kar smo zares dobrega sejali: ljubezni, za katere smo se žrtvovali.
Jezus je razsvetlil skrivnost naše smrti. S svojim obnašanjem odobrava, da se čutimo žalostne, ko nam ljubljena oseba umre. Sam se je globoko vznemiril pred grobom prijatelja Lazarja. V tej njegovi drži se čutimo zelo blizu Jezusu, našemu bratu, ki je jokal za Lazarjem.
Jezus torej moli k Očetu, ki  je vir življenja, in Lazarju ukaže, naj pride ven iz groba. In tako se tudi zgodi. Krščansko upanje zajema iz te drže, ki jo Jezus zavzame pred človeško smrtjo. Če je smrt navzoča v stvarstvu, pomeni rano, ki kazi načrt Božje ljubezni. Odrešenik pa jo hoče ozdraviti.
Jezus pred Marto, ki joče zaradi smrti brata Lazarja, postavi luč resnice: ‘Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?’ (Jn 11,25-26). Isto Jezus ponavlja vsakemu med nami vsakokrat, ko smrt raztrga tkanino življenja in čustev. Vse naše življenje se vrti okoli tega, med pobočjem vere in prepadom strahu. ‘Jaz nisem smrt, jaz sem vstajenje in življenje. Veruješ to?’ nam govori Jezus.
Vsi smo majhni in nezaščiteni pred skrivnostjo smrti. A kakšna milost, če v tistem trenutku v srcu ohranimo plamen vere! (po: E. Mozetič)

5. postna nedelja – tiha – spovedna

Izraelskemu ljudstvu v izgnanstvu daleč od Izraelske dežele prerok Ezekijel naznanja, da bo Bog odprl grobove pregnancev ter jim bo omogočil vrnitev v njihovo deželo, kjer bodo v miru počivali (prim. Ez 37,12–14). To starodavno hrepenenje človeka, da bi bil pokopan skupaj s svojimi očeti, je hrepenenje po domovini, ki ga bo sprejela na koncu zemeljskega prizadevanja. To pojmovanje še ne vsebuje ideje o osebnem vstajenju od mrtvih, ki se je pojavila šele proti koncu Stare zaveze ter je v Jezusovem času še niso sprejeli vsi Judje. Sicer pa tudi med kristjani vero v vstajenje in večno življenje pogosto spremljajo dvomi, zmešnjava, saj dejansko gre za resničnost, ki presega meje našega razuma in zahteva dejanje vere. V današnjem evangeliju o Lazarjevem vstajenju poslušamo besede vere Marte, Lazarjeve sestre. Jezusu, ki ji pravi »Tvoj brat bo vstal«, Marta odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan« (Jn 11,23–24). Na to ji Jezus odgovori: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre« (Jn 11,25–26). Poglejte, to je resnična novost, ki podre vsako oviro ter gre onkraj. Kristus je podrl zid smrti, saj v Njem prebiva vsa polnost Boga, ki je življenje, večno življenje. Zaradi tega smrt ni imela oblasti nad njim. Lazarjevo vstajenje je torej znamenje Jezusove polne oblasti nad fizično smrtjo, ki je za Boga kot spanec (prim. Jn 11,11).

Je pa še druga smrt, s katero se je moral Kristus krepko bojevati in plačati s križem. To je duhovna smrt, greh, ki grozi, da uniči bivanje vsakega človeka. Da je premagal to smrt, je Kristus umrl. Njegovo vstajenje pa ni več vrnitev k prejšnjemu življenju, temveč je odprl novo resničnost, novo zemljo, ki je končno pridružena Božjim nebesom. (po: Benedikt XVI.)

Radijski misijon na Radiu Ognjišče 2023: Ko se temelji reda podirajo – Kaj more storiti pravični? (Ps 11, 3)
Radijski misijon bo na Radiu Ognjišče od 26. marca do 1. aprila 2023. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bo sodeloval nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek.
PETROVČE (SPOVEDNI DAN NA RADIJSKEM MISIJONU) – PETEK, 31. 3. 2023 Spovedovanje od 9.00 do 19.00 nepretrgoma.

V kratkih pričevanjih, svetovalnici in pogovorih, bodo sodelovali tudi drugi duhovniki, redovniki, redovnice in laiki. Misijonski nagovori bodo vsak dan ob 11.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu, na spletni strani Radia Ognjišče.
V času radijskega misijona je petek, 31. marca, načrtovan kot spovedni dan.

Naslovljeno na vas

Razpored češčenja po naseljih
Ob 9.00 do 10.00 Gomilsko—spodnje
Od 10.00 do 11.00 Gomilsko—zgornje
Od 11.00 do 12.00 Šmatevž
0d 12.00 d0 14.00 posamezniki
Od 14.00 do 15.00 Grajska vas
Od 15.00 do 16.00 Zakl
Od 16.00 do 17.00 Trnava
Od 17.00 do 18.00 Šentrupert od 17.00 do sv. maše tuj spovednik
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!
Naj bo vsaj na dan češčenja v naši župniji tako. Prispevajmo svoj delež!

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Spletni dostop do molitvene revije Magnificat je v marcu brezplačno odprt za vse; prebirate ga lahko na mobilnih telefonih, tablicah in drugih napravah.
Revija Magnificat vabi k bližini in domačnosti z Bogom. Prost dostop do Magnificata najdete na povezavi: https://www.druzina.si/akcija/brezplacna-narocnina-magnificat-2023

Pomoč prizadetim v potresu v Turčiji in Siriji zbiramo v nabiralniku Karitas v cer kvi. Lahko tudi nakažete na TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: 00 626, namen: potres Turčija-Sirija

MAŠNI NAMENI

NED – 26.3.
5. postna nedelja
Larisa (Lara), mučenka
7.00 češčenje, spovedovanje med mašama
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mirana Roterja –oblet.
Posebej sodelujejo sedmošolci

PON – 27.3.
Rupert, škof
19.00 za +Marijo –oblet. in Ivana Knez

TOR – 28.3.
Bojan, knez
19.00 za +Miha –oblet., Matildo Brinovec
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 29.3.
Bertold, redovnik
19.00 za +Antona Šlandra in vse Koprivove

ČET – 30.3.
Amadej (Bogoljub)
19.00 za +Antona Kovačiča in starše Virant, Kovačič

PET – 31.3.
Kornelija, mučenka
19.00 križev pot – vodijo bodoči birmanci
Za +Marijo, Franca, Janija Rančigaj

SOB – 1.4.
Celodnevno češčenje
Irena, mučenka
8.00 za +Marijo Orožim, vse Mlinarjeve
Od 9.00 do 18.00 češčenje
18.00 za +Danijela –oblet. in v. Brišnikove
za +Stankota in starše Slemenšek, Jureta sklep: g. Janko Šket

NED – 2.4. CVETNA
6. postna nedelja
Angela, redovna ustanoviteljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 blagoslov zelenja – pri pokopališču
Za +Tomaža Lončarja in Bernardko Vasle

V tem tednu: veroučenci od 4. r naprej sv. spoved, vsi priprava butar.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo po sv. maši ob 19.45 uri.

Animatorji oratorija bodo imeli delovno srečanje v soboto ob 9.00 uri. Vsi, ki se jim želite na novo pridružiti od 9. r naprej, lepo vabljeni ob 10.00 uri v Domu srečanj. Kontaktni številki: 031 274 880 Eva, 070 303 748 Aljaž.

Dežurni ministranti: Jaša in Ana Vita Cvenk
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Elza Vasle; II. Nejc Lončar, Saša Pikl
Poje v nedeljo: I. Gomilski kvartet II. MCZ, ljudsko petje
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

B E S E D A Ž I V E G A B O G A

Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovóril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal. In Jezus je rekel: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo. (Jn 9,35–39)

BESEDA O BESEDI

»SPREGLEDATI POMENI TVEGATI!« Jn 9,1–41

Ob današnjem evangeliju človek ne ve ali bi se smejal ali bi jokal. Sleporojenega, ki je po čudežu spregledal, si podajajo kot gnilo jajce. Z njim ne vedo, kaj bi počeli, tako starši kot farizeji. Prej ko je bil slep, to ni nikogar motilo, pomislite: to ni bolelo ne staršev ne farizejev! Sedaj, ko je spregledal, pa so oboji v zadregi. Starši ne želijo tvegati glave zaradi sina. Pomembneje jim je, da jih ne vržejo iz shodnice. Ne zanima jih čudovita sprememba, da sin vidi, niti, kdo je, ki ga je ozdravil. Tudi farizejev ne zanima slepi, hočejo le svoj mir.
Grozno! A to se dogaja tudi danes. Verjetno je že vsak od nas doživljal nemoč, da bi sporočil nekaj lepega, nekaj pomembnega in hkrati tako očitnega kot to, da sleporojeni vidi. Če je zbujalo zadrego, smo bili neslišani. Današnja družba je iznašla zdravilo za to zadrego. Za tak primer rečemo, da je problem pri obeh, da se ne znajo pogovoriti. Potem je javnost spet mirna. A kljub vsemu: kdo bo le hodil za revežem, ki nima ne besede ne veljave. Še tako lepa stvar, kot je ta čudež, pade v senco prepira.
Prav je, da se vprašamo, zakaj se to dogaja. Rad bi spodbudil k razmisleku o tem, kako se v tako nerodnih primerih opredeljujemo. Kdo ima prav, kaj pravite? Sleporojeni? Torej, kdo se moti? Farizeji? Upamo to reči na glas? Bojimo se resnice, zato izgubljamo lepoto Božjega delovanja. Med nami se čudeži skoraj ne dogajajo več, ker se bojimo opredeliti, kaj je lepo in kaj slabo, kaj je Božje in kaj človeško.
Še tako banalna resnica je težka, ko zahteva odločitev zanjo. Jezus ni teoretična resnica, ne pričakuje papirnatega strinjanja. Jezus hoče, da mu vselej sledimo.
Slediti luči pomeni jasno se odločati. Odločitev v vsakem trenutku. Želim, da bi bilo to naše jasno načelo. Hočemo slediti luči, naj stane, kolikor hoče. Slediti luči pomeni poslušnost Njemu, brez vsakega kompromisa. Ko nas pošilja: Pojdi in se umij, moramo to storiti brez vprašanj. Slediti luči, pomeni tudi tvegati zavrženost! (po: E. Mozetič)

4. postna nedelja, sv. Jožef—Jezusov rednik, papeška ned.

JOŽEF, JEZUSOV REDNIK –19. marec

Jožef se je dobro zavedal svoje očetovske vloge in jo tudi odgovorno izvrševal. Ne le, da je delal in s tem preživljal družino, imel je tudi pomembno vlogo pri Jezusovi vzgoji. Papež Frančišek v apostolskem pismu posebej izpostavi dejstvo, da je Bog zaupal Jožefu, njegovemu pogumu, njegovi iznajdljivosti, njegovi delovni sposobnosti, njegovi veri, zato papež Jožefa imenuje »oče ustvarjalnega poguma«. »Bog posreduje po dogodkih in ljudeh,« pravi papež. »Jožef je človek, po katerem je Bog poskrbel za začetke zgodovine odrešenja. On je pravi ‘čudež’, po katerem je Bog rešil otroka in njegovo mater. Nebesa posredujejo tako, da zaupajo v ustvarjalni pogum tega moža … Sin Vsemogočnega pride na svet tako, da sprejme stanje velike slabotnosti. Potrebuje Jožefa, da ga brani, zaščiti, neguje in da lahko raste. Bog zaupa v tega moža, kakor to stori Marija, ki v Jožefu najde njega, ki ji ne želi samo rešiti življenja, ampak bo vedno poskrbel zanjo in za Otroka,« poudarja papež. (po: J. Kužnik)

ZAČETEK TEDNA DRUŽINE

Dobri Jezus!
Hvala ti za starše. Prosim, ohranjaj jih pri zdravju
in daj jim moči, da mi bosta lahko vselej v oporo.
Daj, da jima bom lahko vselej vračal z obiljem ljubezni,
svojo poslušnostjo in pomočjo pri družinskih opravilih.
Blagoslavljaj našo družino ter bodi z nami tudi takrat,
ko se znajdemo v preizkušnjah in medsebojnih nesoglasjih.
Naj nas tvoja in naša nebeška mati Marija
in sv. Jožef spremlja na vseh poteh. Amen. AK

Teden družine, ki ga začenjamo na praznik Jožefa, se bo končal na praznik Gospodovega oznanjena – na materinski dan. Več molimo za družine.

10. obletnica papeževanja papeža Frančiška
Bolj ko si povezan z Jezusom, ki postane središče tvojega življenja, bolj ti pomaga, da pozabljaš nase in se odpreš drugim. (papež Frančišek)

Naslovljeno na vas

V soboto, 25. marca bo praznik Gospodovo oznanjenje in materinski dan

Ta čudoviti dogodek spočetja Božjega Sina se je zgodil na samem, v zavetju Marijinega doma. Zanj je vedela le Marija sama, verjetno o tem tedaj niso bili seznanjeni niti njeni starši, še manj kdo drug, niti njen mož Jožef ne. Kako se je Marija po tem Božjem posegu počutila, lahko samo ugibamo, morda pa nam to lahko pojasni psalmist, ki pravi: »Moje srce in moje telo vriskata, kličeta k živemu Bogu« (Ps 84,3). Tudi Marijino srce je ob tej novici zavriskalo, postala bo mati Božjega Sina! Kako ne bi bila tega vesela!
Kako se počuti mati, ko izve, da se v njej poraja življenje? Mar ni vsa prevzeta od te novice? Nekdaj smo Slovenci spoštljivo dejali, da je žena tedaj »v blagoslovljenem stanju«! Smo tako spoštljivi do nosečih žena tudi danes? So družine pripravljene sprejeti spočete otroke? Stojijo možje svojim ženam ob strani in jih opogumljajo v težkih trenutkih odločitve za otroka ali vso skrb prevalijo nanje? (po: J. Kužnik)

SPOVED – ZAKRAMENT BOŽJEGA USMILJENJA – ZAKRAMENT SPRAVE

Velika noč, na katero se pripravljamo, je praznik novega življenja. Naj bi bila tudi čas poživitve ali celo oživitve našega duhovnega življenja. K temu lahko odločilno vpliva sv. spoved. Izkoristimo priložnost (za koga morda zadnjo), zlasti to nedeljo.

Pomoč prizadetim v potresu v Turčiji in Siriji zbiramo v nabiralniku Karitas v cer kvi. Lahko tudi nakažete na TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: 00 626, namen: potres Turčija-Sirija

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen

MAŠNI NAMENI

NED – 19.3. dan očetov
4. postna nedelja
Jožef, Jezusov rednik
Začetek tedna družine
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta (god) in Vero Kunst

PON – 20.3.
Klavdija, mučenka
17.00 za +Antona –oblet. in vse Vesolakove

TOR – 21.3.
Serapion, mučenec
17.00 za +Antonijo in Miha Štrajhar
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 22.3.
Lea, spokornica
17.00 za +mami Pavlo in vse Felicijanove

ČET – 23.3.
Rebeka redovnica
17.00 za +Ljudmilo –oblet, Alojza Lukman

PET – 24.3.
Katarina Švedska, red.
17.00 Križev pot – vodijo družine
Za vse Sternadove

SOB – 25.3.
Gospodovo oznanjenje – materinski dan
17.00 za +Ano Zakšek Mohorjevo
Uro prestavimo na poletni čas!

NED – 26.3. 
5. postna nedelja
sv. Evgenija, mučenka
7.00 češčenje, spovedovanje med mašama
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mirana Roterja –oblet.
Posebej sodelujejo sedmošolci

V tem tednu: Sestanek sodelavcev Karitas ( po dogovoru)

Pripravniki na prvo sv. obhajilo bodo imeli postne priprave to soboto, 25.3. od 9. do 13. ure v Domu srečanj.

Je teden družine z dnevom očetov na god sv. Jožefa, Jezusovega rednika na začetku tedna in z materinskim dnevom na praznik Gospodovega oznanjenja ob koncu tedna. Spomnimo se očetov in mater!

Ta teden bo tudi v znamenju priprave na postno sv. spoved. Še zlasti križev pot ta petek v obliki spokornega bogoslužja kot priprave na spoved.

Dežurni ministranti: Zala Golob, Ana Zadnik
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Mojca Strožer; II. Lara Natek, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

B E S E D A Ž I V E G A B O G A

Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« (Jn 4,13–15)

B E S E D A O B E S E D I

»DAJ MI PITI« Jn 4,5–42

Evangelij, ki smo ga poslušali, se ne obotavlja, da bi nam pokazal Jezusa, ki je utrujen od poti. Opoldne, ko je sonce najmočnejše, ga vidimo ob vodnjaku, da bi se od- žejal, si opomogel, obnovil moči za nadaljevanje svojega poslanstva. Nemalokrat pa se zdi, da se je v naše skupnosti naselila pretanjena vrsta utrujenosti, ki nima ničesar opraviti z Gospodovo. Gre za skušnjavo, ki bi jo lahko imenovali utrujenost upanja. Kakor da bi vse postalo zmedeno. Pri tem ne mislim na ‘poseben napor srca’ nekoga, ki izmučen zaradi dela na koncu dneva premore vesel in hvaležen nasmeh; ampak na utrujenost pred prihodnostjo. Gre za utrujenost, ki vse omrtviči. Nastane, ko gledamo naprej in ne vemo, kako se odzvati na intenzivnost in negotovost sprememb, ki jih doživljamo. Na videz se zdi, da se vse normalno odvija, a v resnici se vera izrablja in uničuje. Brez upanja pred stvarnostjo, ki je ne razumemo, ali pa mislimo, da Gospod in naše skupnosti nimajo ničesar več povedati in ne dati temu svetu. Dobro je imeti isto drznost, kot jo je imel Učitelj, in reči: ‘Daj mi piti.’ Kot se je zgodilo Samarijanki in se lahko zgodi vsakemu med nami, ne želimo potešiti žeje s kakršno koli vodo, ampak s tistim ‘izvirom vode, ki teče v večno življenje’ (Jn 4,14). Kakor Samarijanka, ki je več let nosila prazne vrče neuspelih ljubezni, tudi mi dobro vemo, da nam ne more pomagati katera koli beseda, da bi obnovili moči in preroštvo poslanstva. Ne kakršnakoli novost, pa naj se zdi še tako zapeljiva, ne more ublažiti žeje. ‘Daj mi piti’ je tisto, kar prosi Gospod, in kar prosi, da rečemo tudi mi. Ko to povemo, odpremo vrata našega utrujenega upanja, da bi se brez strahu vrnili k temeljnemu vodnjaku prve ljubezni. ‘Daj mi piti’ pomeni tudi priznati potrebo, da nas Duh preoblikuje v ljudi spomina na srečanje, na zveličaven mimohod Boga. In zaupanje, da kakor je storil včeraj, tako bo še naprej delal jutri. Podati se h koreninam nam nedvomno pomaga ustrezno živeti sedanjost, brez strahu. (po: E. Mozetič)

3. postna nedelja

ZAVRŠNIKOVA NEDELJA
Ob 8o-letnici smrti Izidorja Završnika in kot upamo rojstva za večno življenje

Upravičeno govorimo pri nas o Završnikovi nedelji, saj je zadnje desetletje najbolj znani rojak naše župnije. O njem se kar precej piše in govori (a še premalo!). Veliki upi in pričakovanja se stavijo vanj. Ali bo v bližnji ali malo bolj oddaljeni prihodnosti postal vzor velikodušnosti, požrtvovalnosti, največji ljubezni, ki je sposobna dati svoje življe za bližnjega in njegovo rešitev. To je najbolj dosledno posnemanja Jezusa in vseh, ki so mu odločno sledili, kot np. sv. mučenec ljubezni do Boga in bližnjega, Maksimilijan Kolbe.
Naj bo hvala Bogu za današnji dan. Za bogato sporočilo tega praznovanja. Hvala vsem, ki ste pripravili vse potrebno za današnji dan: krasilkam, molivcem, ki ste nas vodili skozi skrivnosti žalostnega dela rožnega venca, mladim za posredovanje doživljanja drame Jezusovega trpljenja v križevem potu in molitev pred Najsvetejšim, ministrantom, pevcem, bravcem – tokra so bili to bogoslovci, ki so nas po svojih letih nekoliko spominjali na mladeniča Izidorja, ki je v tistem usodnem trenutku še vedno bil.
Hvala duhovnikom, ki so se pridružili pri sv. bogoslužju.
Še posebno hvala gospodu škofu Stanislavu, ki je povzdignil to slovesnost s svojo navzočnostjo in zavzetim vodenjem evharističnega slavja.
Hvala tudi za vse kar nas je na koncu čakalo zunaj cerkve. Hvala skrbne gospodinje.
Upamo, da današnje praznovanje ni bilo »kurjenje slame, ki povzroči malo dima, ne da pa toplote, temveč nas bo kaj razvnelo v veri in ljubezni, pa tudi zavzetosti za Izidorja Završnika, da ne bi bil »prerok brez časti v domačem kraju«.
V četrtek, 16. marca, bo ob 19. uri v Celju pri sv. Jožefu, predavanje o Izidorju Završniku. Zanimivo! Tudi nanj vljudno vabljeni.

Naslovljeno na vas
Poslovili smo se
Minuli četrtek, 9. marca, smo se s sv. mašo v župnijski cerkvi nato pa s sv. obredi za rajne na gomilskem pokopališču poslovili od +Pavle Polak iz Grajske vasi 48. Bila je dejavna članica našega občestva. Bog naj jo v večnosti nagradi z blaženostjo nebeške sreče.

Pomoč prizadetim v potresu v Turčiji in Siriji zbiramo v nabiralniku Kari- tas v cer kvi. Lahko tudi nakažete na TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: 00 626, namen: potres Turčija-Sirija

MEDŽUPNIJSKA KARITAS PETROVČE Dobrodelni koncert Dom II. slovenskega tabora Žalec – torek, 14. 3. 2023, ob 19.30 uri. Vstopnice lahko nabavite pred predstavo.

Kot dober in usmiljen oče nam Bog želi najvišje dobro in to dobro je on sam. Samarijanka predstavlja bivanjsko nepotešenost tistega, ki ni našel tega, kar je iskal; imela je namreč pet mož in sedaj živi z drugim človekom. Njeno odha- janje po vodo in prihajanje od vodnjaka izraža ponavljajoče in v usodo vdano življenje. Vse pa se je zanjo spremenilo tistega dne po pogovoru z Gospodom Jezusom, ki jo je tako pretresel, da je celo pustila vrč z vodo pri vodnjaku in stekla v vas, da bi ljudem povedala: »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« (Jn 4, 28–29).
Dragi bratje in sestre, tudi mi odprimo svoje srce zaupnemu poslušanju Božje besede, da bi srečali kot Samarijanka Jezusa, ki nam razodeva svojo ljubezen in nam pravi: »Mesija, tvoj zveličar ‘sem jaz, ki ti govorim’« (Jn 4,26). Naj nam izprosi ta dar Marija, prva in popolna učenka Besede, ki je postala meso. (Benedikt XVI.)

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV – med njimi naš Izidor Završnik
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen

MAŠNI NAMENI

NED – 12.3.
3. postna nedelja
Obhajanje 80. obletnice smrti Izidorja Završnika
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
Slovesnost ob 80-letnici smrti I. Z.
9.00 molitvena ura
10.00 Bogu v zahvalo za Izidorja Završnika
Za vse +duhovnike naše župnije
Za + Matildo Brinovec, Matildo Jilg r. Brinovec, Slavko Gajšek

PON – 13.3.
Kristina, dev., mučenka
17.00 za +Ivana Rojnika–oblet. in njegove

TOR – 14.3.
Matilda, kraljica
17.00 za +Marijo –oblet. in Karla Tekavc
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 15.3.
Ludovika, redovnica
17.00 za +Vido –oblet. in Franca Stanko

ČET – 16.3.
Hilarij Oglejski, škof
17.00 za +Ano Zadobovšek -(30.) oblet. in vse Fondove

PET – 17.3.
Patrik (Patricij), škof
17.00 Križev pot -vodijo pevci
Za +Pavlo Polak –osmina

SOB – 18.3.
Bogoslužno praznovanje sv. Jožefa
17.00 Za +Andreja Urankarja -(10.) oblet.

NED – 19.3.
dan očetov
4. postna nedelja
Jožef, Jezusov rednik
Začetek tedna družine
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta (god) in Vero Kunst

V tem tednu
Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri. Lepo vabljeni
Dežurni ministranti: Neža Rožič K., Hana Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Matjaž Rožič; II. Melanija Hadolin, Aljaž Lončar
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas