Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Pripeljala sta oslička, položila nanj svoja plašča in sedel je nanj. Veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa veje, ki so jih odlomili na poljih. Tisti, ki so šli pred njim, so vzklikali: »Hozana! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Blagoslovljeno kraljestvo našega očeta Davida, kraljestvo, ki prihaja. Hozana na višavah!« in prišel je v Jeruzalem v tempelj. (Mr 11,7-11a)

BESEDA O BESEDI

KRIŽ – DOKONČNA ZMAGA LJUBEZNI Mr 14,1–15,47

Po branju pasijona je nemogoče, da človeka ne bi pretreslo, razen če morda v njegovem srcu nečesa manjka. Evangelij nam danes poroča o tako neznosnih grozodejstvih, krvoločnosti, krivicah in okrutnosti, ki so jih zmožni povzročiti nizkotni ljudje. Ko se te stvari vsaj ne bi znova in znova ponavljale. Tako pa žal ne mine dan, ko mediji ne bi prinesli podobnih novih o trpljenju nedolžnih, o njihovih mukah. Ljudje namreč kar naprej neizprosno nadaljujejo z enakimi zločini.
Jezus je vedel za vse, kar se bo z njim zgodilo. Celo hote je šel v to trpljenje. Koliko bolj se sprašujemo, zakaj je zavzel takšno stališče, toliko bolj smo prisiljeni razumeti, da je to zares sam hotel in da je pravzaprav bilo vse nekako že vnaprej določeno. Vse teče kot vnaprej zrežirano. Prvi se zoper Jezusa združijo farizeji, pridruži se jim še Juda. Kasneje organizirajo zasedo, sodišče s stražo pa potem vse ostale stvari vse do Golgote. Vse stvari so v logičnem zaporedju. Zadostuje stvari prepustiti sadistični ozkosrčnosti ljudi in stvari kar same tečejo naprej.
V vsej tej zgodbi pa imajo tako Jezusove besede kot tudi njegov molk enak cilj: da bi samega sebe izničil, da bi ljudje tako lažje spoznali Očeta in bi bil s tem Bog proslavljen. Ne moremo si predstavljati še kakšnega globljega ponižanja, kot je bilo to Jezusovo. Prav tako nema je nepredstavljiva njegova vsesplošna ubogljivost in tako očitno (v človeških očeh) »sovraštvo do samega sebe«. V resnici gre za zaupanje in vrtoglavo darovanje Očetu; o tem končno priča Jezus sam s svojo zadnjo molitvijo iz psalma, ki mu jo je položil na usta evangelist.
Po Jezusovem trpljenju se v resnici pričenja nov svet, v katerem vlada mir. V strašni preprostosti in v vsej čistosti se namreč pokaže dokončna zmaga ljubezni. V izničenju in ponižanju se pretresljivo pokaže, kako se iz tega rodi neuklonljiva zvestoba Bogu. (po: T. Kompare)

VELIKI TEDEN – 2021 V ŽUPNIJI GOMILSKO

Dragi bratje in sestre! Že dobro leto smo zaznamovani z življenjem, ki je obdano z raznimi omejitvami. Lani se je prvič zgodilo, da so bile cerkve za velikonočne praznike zaprte. 0stali ste morali doma. Blagoslov velikonočnih jedil ter sveto mašo ste spremljali po raznih elektronskih medijih. Upam, da letos ne bo tako. V tem upanju je pripravljen program priprave in praznovanja. Če pa bo prišlo medtem do zaostritve epidemioloških ukrepov, pa bo treba kaj (upamo pa, da ne vse) opustiti. Glede tega boste obveščeni po javnih medijih. Lahko pa se po telefonu informirate pri župniku.
V vsakem primeru pa bo treba upoštevati vse ukrepe za preprečevanje okužb. Če kdaj ne bo razpoložljivega prostora v cerkvi in boste sodelovali pri bogoslužje zunaj, ali če bo kdaj bogoslužje na prostem, boste tudi takrat moraliohranjati zadostno medsebojno razdaljo (izjema so člani istega gospodinjstva), razkuževati roke in nositi maske—tudi zunaj!
Čiščenje in urejanje župnijske cerkve za praznike bo v ta torek dopoldne od 9. ure dalje, popoldne pa od 15. ure. Lepo prosimo za to dobro delo!

Sv spoved: zanjo bo v velikem tednu še priložnost vsaj pol ure pred vsetimi mašami ali obredi velikega tedna, v četrtek na dan češčenja, v soto ob blagoslovu velikonočnih jedil v župnijski cerkvi. Pozor! Če boste šli k spovedi v spovednico, si pred vstopom razkužite roke, ko pa izstopite iz spovednice pustite za seboj vrata široko odprta, naslednji malo počaka, da se spovednica prezrači, šele nato vstopi. Pred spovednico naj ne bo vrste — prihajajte posamezno.

Spored češčenja na veliki četrtek, 1. aprila:
Ob 9.00 sv. maša, nato češčenje: ob 10.00 uri Gomilsko, ob 11.00 Zakl,
Popoldne: ob 15.00 Šmatevž, ob 16.00 Grajska vas,
ob 17.00 Šentrupert, ob 18.00 Trnava, ob 19.00 sv. maša, sklep
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo—presveto Rešnje telo!

Poslovili smo se
V torek, 23. marca smo se v Šentrupertu poslovili od +Erne Vede iz Šentruperta 28 in darovali zanjo sv. mašo v šentrupertski cerkvi. Dobri Bog, daj ji večni pokoj.

Naslovljeno na vas

VELIKI TEDEN – 2021 V ŽUPNIJI GOMILSKO
PONEDELJEK, 29.3. : ob 19.00 sv. maša
TOREK, 30.3. : ob 19.00 sv. maša
SREDA, 31.3.: ob 19.00 sv. maša

VELIKI ČETRTEK, 1.4. – Spomin Jezusove zadnje večerje,
dan zahvale za sv. obhajilo, molitve za duhovne poklice
Pri nas DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA
OB 19.00 SV. MAŠA, MOLITEV »NA OLJSKI GORI«

VELIKI PETEK, 2.4. – Dan Jezusovega trpljenja in smrti
OB 15.00 KRIŽEV POT Ta dan je trogi post!
OB 19.00 OBREDI VELIKEGA PETKA /božja beseda, češčenje križa, obhajilo

VELIKA SOBOTA, 3.4.: Jezusov grob – molitev pred Najsvetejšim
Ob 7.00 blagoslov ognja /gobe
Blagoslov velikonočnih jedil
Ob 11.00 Gomilsko, ob 13.30 Šmatevž, ob 14.30 Šentrupert, ob 15.00 Grajska vas, ob 16.00 Gomilsko
Verniki, ki se zaradi epidemioloških ukrepov ne bodo mogli udeležiti blagoslova jedil lahko spremljate ob 15. uri prenos blagoslova jedil iz mariborske stolnice (TV SLO 1).
OB 20.00 VELIKONOČNA VIGILIJA, slavje luči hvalnica velikonočni sveči, blagoslov krstne vode, slovesna sv. maša z Alelujo

V E L I K A   N O Č, 4.4. Praznik Jezusovega vstajenja
OB 7.30 SLAVJE VSTAJENJA, SLOVESNA SV.MAŠA
OB 10.00 SV.MAŠA, OB 11.30 SV. MAŠA
Verniki, ki se ne boste mogli udeležiti velikonočnega bogoslužja v cerkvi lahko spremljate ob 10. uri prenos sv. maše iz mariborske stolnice (TV SLO 1).
Doživet in milosti poln veliki teden vam vsem voščim!
župnik Martin s sodelavci

MAŠNI NAMENI

NED – 28.3. — cvetna
6. postna nedelja
Bojan, knez
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Fajfarjeve in Cenetove, Lipeja
11.30 za zdravje
Pri vseh mašah blagoslov zelenja

PON – 29.3.
Bertold, redovnik
19.00 za +Miha Brinovca –oblet.

TOR – 30.3.
Amadej (Bogoljub)
19.00 za +Antona Šlandra –oblet.

SRE – 31.3.
Kornelija, mučenka
19.00 za +Marijo, Franca in Janija Rančigaj

ČET – 1.4. Veliki četrtek
Dan celodnevnega češčenja
9.00 za +Marijo Orožim in vse Mlinarjeve
19.00 za +Franca Obreza (r. d., god)

PET – 2.4. Veliki petek
Frančišek Paolski, red.
15.00 Križev pot—za naše družine
19.00 Obredi velikega petka

SOB – 3.4. Velika sobota
Sikst I., papež
19.00 za +starše Vitanc in vse njune

NED – 4.4.
VELIKA NOČ
Izidor, škof
7.00 Češčenje pri Božjem grobu
7.30 Za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Andreja in Amalijo Urankar
!!! 11.30 za +Kristino Pinter

V tem tednu: Verouk: kar bo v živo, ste obveščeni ali še boste.
Sodelovanja pri bogoslužju je dovoljeno v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci—veroučenci, ki so zdaj skupaj v razredu.

Bralci Božje besede bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: čiščenje v torek, krašenje: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Resnično, resnično, povem vam: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počástil Oče. (Jn 12,24–26)

BESEDA O BESEDI

ZADNJA POSTAJA NAJ BO PRVA Jn 12,20–33

Misel na telesno smrt nam kljub veri v Vstalega pogosto dela sive lase. Manj pa nas skrbi druga smrt, ki je Božjih očeh, pa tudi v očeh zdravo mislečega človeka težja – duhovna smrt. Tej bi lahko rekli sebičnost, zaverovanost vase, življenjski materializem, prizadevanje, da bi imeli čim več. Jezus v današnjem evangeliju pravi: »Kdor ima rad svoje življenje (torej hoče čim več iztisniti iz njega), ga bo izgubil, kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu (to je: se ne oklepa stvari, ki ga oddaljujejo od Boga), ga bo ohranil za večno življenje.« – Če poznamo evangelij, vemo, kaj je zdravilo zoper smrt. Vprašanje je, če ga tudi uporabljamo. Zdravila imajo namreč to neprijetno lastnost, da so običajno grenka. In zdravilo zoper smrt je posnemati Jezusa v njegovem trpljenju in smrti. Tako se bo v nas razodelo tudi njegovo življenje – že tukaj na zemlji, še lepše pa se bo razcvetelo v večnosti. Temu Božjemu duhu so bili poslušni svetniki »geniji človečnosti«, kot jih imenuje pisatelj Alojz Rebula. Božja modrost, ki jo je prvi potrdil Jezus s svojim zgledom, za njim pa naši bratje in sestre, njegovi zvesti učenci, nam pravi: »Treba je umirati samemu sebi, vsak dan sprejeti svoj križ, v sočloveku gledati ljubljenega brata in sestro, ne vračati hudega s hudim, delati za mir …« To je težko in naše bitje se temu upira. Vendar je le pot v življenje. Bog je vsakega izmed nas ustvaril edinstvenega in neponovljivega. Vsem pa je dal skupnega Vzornika, ki nam kaže pot – Kristusa, ki je premagal smrt. On nam vsak dan pomaga premagovati duhovno smrt. Če je on resnično naše življenje, kot je bil apostolu Pavlu, bo telesna smrt za nas dobiček. Zadnja postaja bo prva. – Ob tem razmišljanju je velikemu nemškemu mislecu Romanu Guardiniju iz srca privrela hvaležna molitev: »O Gospod, to je veselo oznanilo, ki si ga prinesel edino ti: da za vsakim velikim petkom pride velika noč, da je trpljenje vir blagoslova in da je smrt le seme novega življenja za vsakega, ki se tebe oklepa.« (po: S. Čuk, Misli srca)

5. postna nedelja—tiha

KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE:
5. postaja: Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil.
Gospod, prebudi srca mnogih mladih in odraslih, da bi v teh dneh bili pripravljeni prostovoljno pomagati vsem, ki so ostali sami in si ne morejo pomagati. Naj jim bodo kakor angeli, ki jim prinesejo vse potrebno iz trgovine ali lekarne, jih pokličejo, da ne bi bili osamljeni, jim podelijo toplo besedo spodbude in tolažbe. Okrepi mnoge, ki bodo v teh dneh poklicani, da priskočijo na pomoč celotnemu narodu ter s svojimi darovi pripomorejo, da nihče od potrebnih ne bo ostal brez pomoči. Naj se resnično v našem narodu prebudi tako prevečkrat pozabljena skrb za drugega. Vsi smo namreč varuhi drug drugega! Naj postanemo in ostanemo resnično bratska Cerkev.
Usmili se nas, o, Gospod. Usmili se nas. 

Župljani, ki lahko prihajate v cerkev, ne odlašajte s sv. spovedjo, da bi se lahko postopno zvrstili. Bi pa le bilo prav, da bi v čim večjem številu prejeli zakramente, ko je bilo že za lansko veliko noč in božič tako žalostno glede tega. Priložnost v domači cerkvi je vsak dan, ne samo ob nedeljah, pred sv. mašo, lahko pa tudi po njej. Po predhodni prijavi pa tudi v drugem času. Pozor! Če boste šli k spovedi v spovednico, si pred vstopom razkužite roke, ko pa izstopite iz spovednice pustite za seboj vrata široko odprta, naslednji malo počaka, da se spovednica prezrači, šele nato vstopi. Pred spovednico naj ne bo vrste — prihajajte posamezno.

Danes—na tiho nedeljo, ki je predzadnja med postnimi nedeljami je v naši župniji še posebej spovedni dan – dan sprave z Bogom in ljudmi. Pri obeh sv. mašah spoveduje duhovnik g. Alojz iz Sv. Jurija ob Taboru. Bog mu povrni, pa tudi vam vsem, ki ste pristopili k temu zakramentu Božje usmiljene ljubezni in s tem prispevali tudi svoj delež k duhovni pripravi našega občestva na največji praznik.

Naslovljeno na vas

Dobri Oče. Družini si namenil odlično mesto v družbi in Cerkvi. Naj tvoj Sveti Duh, napolnjuje družine. Tako bodo človeško družbo plemenitile in zidale tvojo Cerkve. S svojo izkušnjo bodo pomagale premagovati predsodke in izkrivljene poglede v družbi. Naj delujejo kot sol zemlje, ki družbo ozdravlja, in kot luč, ki v družbi sveti s svojim zdravim okoljem za varno, dostojno in zadovoljno življenje. Tvoj Duh naj napolnjuje družine z ljubeznijo do tvoje Cerkve, s katero bodo sooblikovale življenje domačih župnij in dogodkov na drugih ravneh Cerkve. Vanje naj vliva sočutje, da bodo čuteče do ljudi v stiski. Posebej naj se veselijo, če zmorejo družbo in Cerkev bogatiti z novimi člani. Veselijo naj se, če boš v njihovi družini koga izbral za duhovnika, redovnika, redovnico ali misijonarja. Naj podpirajo svoje člane, če se bodo čutili poklicane tudi v kateri drugi obliki služiti ljudem. To te prosimo po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ko je Dan očetov, se začne Teden družine, ki se sklene na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, 25. marca, ko je tudi Materinski dan. V Tednu družine naj bi se več posvečali družini, več razmišljali o družinskih vrednotah in za družine več molili.

Dobri Jezus! Ob dnevu staršev, bi se ti rad zahvalil za svojo družino, predvsem za mamico in očka. Hvala, ker sta mi dala življenje. Hvala, ker me imata neizmerno rada, pa čeprav ju včasih v njunih zahtevah ne razumem. Vem, da mi vselej želita najboljše. Daj mi moči, da jima bom lahko njuno ljubezen vedno vračal. Kadar pride do jeze in slabe volje, nam vsem pomagaj, da kmalu najdemo spet trenutek za smeh in radost.
Naj nas vse blagoslavlja nebeška mati Marija ter staršema pomaga, da bosta po zgledu Jezusove družine vselej znala reševati družinske težave, pa četudi se bodo na prvi pogled zdele težke in nepremagljive. Amen. (po: A.K.)

Čestitke materam in očetom in hvala jim!

Župnikov obisk bolnikov in starejših po domovih, ki niso prejeli zakramentov že na prvi petek v marcu, bo ta petek, 26. marca dopoldne. Prosim sporočite svojo željo za obisk in če vam ne odgovarja čas, se dogovorimo kdaj. /telefon 03 572 61 98 M 041 673 716

MAŠNI NAMENI

NED – 21.3. — tiha
5. postna nedelja
Nikolaj iz Flue
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Franca Turnška—30. dan.
Pri obeh mašah spoveduje g. Pirnat A.

PON – 22.3.
Lea, spokornica
17.00 za +Antona Kovačiča in starše Virant in Kovačič

TOR – 23.3.
Rebeka, redovnica
14.30 Pogreb +Erne Vede /od 12.00 poslavljanje v cerkvi, po pogrebu maša (v Šentrupertu)
17.00 za +Ljudmilo –oblet., Alojza Lukman

SRE – 24.3.
Dionizij, mučenec
17.00 za +Miroslava in ostale Rotarjeve

ČET – 25.3. materinski d.
Gospodovo oznanjenje
Sklep tedna družine
7.30 za duhovne poklice (V.)
17.00 za +Marijo (god) in Ivana Knez

PET – 26.3.
Larisa (Lara), mučenka
17.00 Križev pot—za naše družine
za +Antona –oblet. in ostale Veselakove ter Mojco Rezman

SOB – 27.3.
Klavdija, mučenka
17.00 za +starše Vitanc in vse njune

NED – 28.3. — cvetna
6. postna nedelja
Bojan, knez
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Fajfarjeve in Cenetove, Lipeja
11.30 za zdravje
Pri vseh mašah blagoslov zelenja

V tem tednu:
Verouk bo v drugi polovici tedna morda v živo – boste obveščeni.

Sodelovanja pri bogoslužju je dovoljeno je v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci—veroučenci, ki so zdaj skupaj v razredu.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temò kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.« (Jn 3,17–21)

BESEDA O BESEDI

BOG SVETA NE NEHA LJUBITI Jn 3,14–21

V današnjem evangeliju smo slišali del pogovora, ki ga je imel Jezus neke noči na začetku svojega javnega delovanja z Nikodemom, učenim preučevalcem Svetega pisma. Najbolj nas prevzamejo čudovito lepe Jezusove besede – čudovite so zato, ker so resnične – ko Jezus pravi o sebi: »Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Te besede so že marsikateremu človeku, ki je iskal Boga z odprtim srcem, vlile poguma in zaupanja.
Naš pesnik France Prešeren je v Krstu pri Savici izpovedal, »da pravi Bog se kliče Bog ljubezni«, ki »čudno k sebi vod’ otroke ljube in ne želi nobenega pogube«. Bog torej hoče, da ga iskreno iščemo, da živimo po svoji vesti, da pošteno izpolnjujemo svoje dolžnosti, da se trudimo biti dobri do ljudi okoli sebe. Ena najhujših stvari, ki jo lahko drug drugemu povzročimo, je ta, da smo do sočloveka brezbrižni, da hodimo mimo svojih bratov in sester, kakor da jih ni. Kjer se ljudje kregajo in prepirajo, je zagotovo zelo hudo; še huje pa je tam, kjer ljudje med seboj sploh ne govorijo. Bodisi zato, ker so užaljeni ali trmasti, bodisi zaradi tega, ker so doživeli toliko hudega, da so razočarani celo nad najbližjimi. Včasih je molk hujši krik kot najbolj glasno vpitje! Vprašajmo se, če smo tudi mi krivi kakšne zagrenjenosti.
To, kar smo poslušali v današnjem evangeliju, dovolj zgovorno pove, kako je Bogu tuja vsaka brezbrižnost. Že v Stari zavezi je Bog dal svojemu ljudstvu po preroku vedeti, da se zanje zanima s takšno ljubeznijo, kot jo izkazuje mati svojemu dojenčku. Z Jezusovim prihodom pa se je Božja ljubezen razodela še bolj otipljivo: on je daroval svoje življenje za nas. Križ, znamenje trpljenja, je postal znamenje ljubezni do konca. Naj se tega spomnimo ob vsakem pogledu na križ in ob vsakem znamenju križa, s katerim začenjamo dnevna opravila. (po: S. Čuk, Misli srca)

4. postna nedelja

Na potovanju po puščavi so prišle med ljudstvo kot Božja kazen strupene kače. Mojzes je po Božjem naročilu ulil iz brona kačo in jo nato obesil na drog. Kdor je bil pičen, pa je pogledal kačo, je bil rešen smrtne nevarnosti. To podobe je Jezus v pogovoru z Nikodemom preobrnil nase. Vedel je namreč, da ga čaka smrt na »drogu«, to je na križu, in da bo njegova smrt rešitev človeštva, kakor je bila kača na drogu rešitev za Božje ljudstvo v Mojzesovem času. (po: Molimo s Cerkvijo, B-2, IV/2)

KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE: 4. postaja: Jezus sreča svojo mater
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil.
Marija, tvoja materinska navzočnost je v bolečini kakor spomladanski dež, ki napoji izsušeno zemljo in oznani, da bo zacvetelo življenje. Bodi med nami in ne nehaj prositi za človeštvo, ki se utaplja v teh težkih razmerah. Stoj ob strani tistim, ki umirajo in nimajo nikogar ob sebi. Ti sama jim bodi nežna bližina. Stoj ob strani tistim, ki izgubljajo svoje. Ti sama jim briši solze. Stoj ob strani osebju, ki omaguje. Ti sama jih dviguj s tal kakor nekoč svojega Sina. Stoj ob strani bolnim. Ti sama jim bodi priprošnjica za zdravje. Stoj ob strani vsem zdravim, da bi zdravi tudi ostali ter odgovorno in hitro delali za dobro vsega človeštva. Marija, ti sama bodi naša zaščita in materinska opora.
Usmili se nas, o, Gospod. Usmili se nas. 

V sredo, 10. marca je bila (78.) obletnica smrti Izidorja Završnika

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
/med njimi –na čelu/ naš Izidor Završnik
 
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen

Naslovljeno na vas

V LETU SV. JOŽEFA

Z apostolskim pismom »Patris corde (Z Očetovim srcem)«, ki je izšlo 8. decembra 2020, na praznik Brezmadežne, se papež Frančišek spominja 150. letnice razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve. Od 8. decembra 2020 do 8. decembra 2021 poteka posebno Leto svetega Jožefa. Zakaj je izbral ravno sv. Jožefa? Papež v apostolskem pismu »Patris corde« – Z Očetovim srcem izpostavlja nekatere lastnosti sv. Jožefa: »On je iz svojega življenja naredil darovanje samega sebe v ljubezni. V njem je Jezus videl Božjo nežnost. Tudi Jožef je podobno kot Marija izrekel svoj ‘Zgodi se!’ in sodeloval pri skrivnosti odrešenja.« Papež izpostavlja predvsem Jožefove očetovske lastnosti. Čeprav marsičesa ne razume, sprejme Marijo in hkrati z njo tudi Božjo voljo zase. »Je pogumen in ustvarjalen oče. Od njega se moramo naučiti ljubiti Cerkev in uboge, pravi papež. Kot oče nas tudi uči, da ima delo vrednost, da omogoča dostojanstvo družini. Jožefa postavlja za zgled očetom, ki to postanejo ne z rojstvom otroka, ampak ko se odločijo, da sprejmejo skrb za otroka in prevzamejo odgovornost zanj. Jožefa postavlja tudi za zgled pravega očetovstva vsem voditeljem v družbi in v Cerkvi« V petek, 19. marca počastimo sv. Jožefa. Sv. Jožef – prosi za nas.

Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ko je dan očetov, se začne Teden družine, ki se sklene na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, 25. marca, ko je tudi Materinski dan. V Tednu družine naj bi se več posvečali družini, več razmišljali o družinskih vrednotah in za družine več molili.

Župljani, ki lahko prihajate v cerkev, ne odlašajte s sv. spovedjo, da bi se lahko postopno zvrstili. Bi pa le bilo prav, da bi v čim večjem številu prejeli zakramente, ko je bilo že za lansko veliko noč in božič tako žalostno glede tega. Priložnost v domači cerkvi je vsak dan, ne samo ob nedeljah, pred sv. mašo, lahko pa tudi po njej. Po predhodni prijavi pa tudi v drugem času. Pozor! Če boste šli k spovedi v spovednico, si pred vstopom razkužite roke, ko pa izstopite iz spovednice pustite za seboj vrata široko odprta, naslednji malo počaka, da se spovednica prezrači, šele nato vstopi. Pred spovednico naj ne bo vrste — prihajajte posamezno.

MAŠNI NAMENI

NED – 14.3., papeška
4. postna nedelja
Matilda, kraljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Ivana Rojnika —oblet.

PON – 15.3.
Klemen, redovnik
17.00 za +starše, brate in sestre družine Tekavc

TOR – 16.3.
Hilarij Oglejski, škof
17.00 za +Tomaža Lončarja –oblet. in vse Drčeve

SRE – 17.3.
Jedrt (Jerica), devica
17.00 za +starše Antonijo in Miha Štrajhar –oblet.

ČET – 18.3.
Ciril Jeruzalemski, škof
17.00 za +Andreja Urankarja –oblet.

PET – 19.3.
Jožef, Jezusov rednik
Začetek Tedna družine
7.30 za +Jožija Planjška (god)
17.00 Križev pot—za naše družine
Za +Ivana Rančigaja

SOB – 20.3.
Klavdija, mučenka
17.00 za +Pavlo –oblet. In Viljema Natek

NED – 21.3. — tiha
5. postna nedelja
Nikolaj iz Flue
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Franca Turnška—30. dan.
Pri obeh mašah spoveduje g. Pirnat A

V tem tednu: Še vedno verouk na daljavo
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci—veroučenci, ki so zdaj skupaj v razredu. V cerkvi je še prostor!

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« (Jn 2,14–16)

BESEDA O BESEDI

KAKOR PROMETNI ZNAKI NA NAŠI POTI Jn 2,13-25

Sodobni človek je še bolj kot ljudje v prejšnjih časih nagnjen k temu, da mu vse v življenju teče brez napora. Toda bolje kot se mu godi, manj je miren in srečen. Življenja ne gradi na pravem temelju. Hoče si graditi srečo brez Boga, hoditi hoče po široki cesti, ki po Jezusovih besedah in izkušnjah zgodovine vodi v pogubo. Če prebiramo Staro zavezo, vidimo: če so bili Judje zvesti sinajski zavezi, če so se držali Božjih zapovedi, je bilo življenje naroda srečno, Bog je bil z njimi, kot jim je bil obljubil. Če pa so se od zapovedi odvrnili, se je tudi Bog obrnil proč. Ta zgodba se ponavlja skozi vso zgodovino, toda žal se ljudje od zgodovine tako malo naučimo.
Sinajske zapovedi so kakor prometni znaki, ki opozarjajo na nevarnosti ob poti življenja. Seveda so to omejitve, toda koristne in rešilne. Vsebina teh zapovedi je zapisana v podzavest vsakega človek, če Boga pozna ali ne. Deset zapovedi, to priznavajo tudi brezverni, je temelj vsake zdrave človeške morale, ki ureja medsebojne odnose na različnih ravneh.
Ob življenjski poti Kristusovih učencev pa je poleg dveh tabel Božjih zapovedi še drug, zelo zgovoren in pomemben »prometni znak«. To je Kristusov križ, znamenje naše vere, naše povezanosti z Jezusom od krsta dalje, znamenje našega odrešenja. V vsakdanji govorici pomeni »križ« nekaj težkega, napornega, preizkušnjo. Po nauku evangelija pomeni umiranje, darovanje samega sebe do konca po Jezusovem zgledu, ki je na križu za nas prelili zadnjo kapljo krvi. Zato je križ znamenje naše poti v srečno življenje – srečno tukaj v vsakdanjih težavah, srečno v poveličani večnosti. Križ s svojo obliko kaže dve smeri: navpično – ljubiti Boga – in vodoravno – ljubiti ljudi okoli sebe. Povzema torej bistvo krščanstva. Naj nas vselej spremlja pravi kažipot, da bomo stopali po poti za Kristusom. (po: S. Čuk, Misli srca)

3. postna nedelja

Če želimo med seboj živeti lepoto zvestobe, radodarnosti in pristnosti, potrebujemo novo srce. Do presaditve srca pa pridemo z darom duhovnega mišljenja, ki ga v nas zaseje Božja milost, zlasti prek desetih zapovedi. Te so rentgenski posnetek Kristusa. Niso vrsta prepovedi oziroma omejitev, ampak so novo življenje. Negativni izraz zapovedi – ne kradi, ne žali, ne ubijaj … ta NE se spremeni v pozitivno držo: ljubiti, dati prostor drugim v svojem srcu, v mišljenje, ki seje pozitivnost.
Uporabljajmo deset Božjih zapovedi v našem vsakdanu in življenje bo za vse lepše. (po: papež Frančišek, nov. 2018)

YOUCAT – katekizem za mlade

Zakaj nas je moral Jezus odrešiti ravno na križu?

Križ, na katerem so Jezusa nedolžnega na grozovit način usmrtili, je kraj največjega ponižanja in zapuščenosti. Kristus, naš Odrešenik, je izbral križ, da bi nosil krivdo sveta in trpel trpljenje sveta. Tako je s svojo popolno ljubeznijo svet spet privedel nazaj k Bogu.
(KKC 613–617, 622–623)
Bog svoje ljubezni tako rekoč ni mogel pokazati bolj, kakor s tem, da se je v osebi svojega Sina dal pribiti na križ. Križ je bil najbolj sramotno in najbolj grozovito antično orodje za usmrtitev. Rimskih državljanov niso smeli križati, pa naj so zakrivili karkoli. Na ta način je Bog vstopil v najgloblje trpljenje človeštva. Odtlej ne more nihče več reči: »Bog ne ve, kako trpim.«

NOVI CELJSKI ŠKOF
Papež Frančišek je v petek, 5. marca imenoval za celjskega škofa msgr. dr. Maksimiljana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije, ki je bil do sedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti v Ljubljani. Msgr. dr. Maksimiljan Matjaž se je rodil 23. avgusta 1963 v Črni na Koroškem. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1989 ter bil inkardiniran v nadškofijo metropolijo Maribor. Iskrene čestitke novemu celjskemu škofu. Naj ga spremlja Božji blagoslov pri odgovornem delu. Spremlja pa naj ga tudi naša goreča molitev.

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se: v petek, 26. februarja smo se na gomilskem pokopališču in nato v župnijski cerkvi od +Franca Turnška iz Šmatevža 10., čigar življenjska pot se je iztekla v 88. letu starosti. Bog mu daj večni pokoj.

KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE: 3. postaja: Jezusu pade prvič

Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil.
Gospod, na tej postaji te prosimo za zdravstveno osebje, ki se bojuje in omahuje po težo križa te epidemije. Mnogim primanjkuje zaščitne opreme, mnogi podaljšujejo svoj delovni čas ter dneve in noči žrtvujejo za reševanje bolnikov. Nekateri ne zmorejo več, ker ne vidijo konca. Gospod, tudi ti veš, kaj pomeni pasti po tleh in obležati. Daj tem ljudem moči in poguma, da bodo v moči tvoje Milosti ponovno vstali in hodili ter še naprej darovali življenje za svoje brate. Obišči jih s svojo tolažbo in močjo!
Usmili se nas Usmili se nas, o, Gospod. Usmili se nas. 

Kadar smo razočaran in žalostni, ker smo bili nemočni in nezmožni delati dobro, kakor smo obljubili, ne smemo izgubiti poguma. Pogled moramo dvigniti k Jezusu in reči: »Gospod, sprejmi me takšnega, kakršen sem, in mi pomagaj, da bom postal takšen, kot želiš ti.« Ta molitev je koncentrat vitaminov od A do Ž, ki takoj in z največjim pospeškom spravi v pogon našo voljo in sposobnost, da začnemo znova.
Da bi lažje začeli znova, nam Jezus ponuja tudi zakrament svete spovedi. Prav postni čas je lahko priložnost, da poskusimo znova. Jezus nas s križa vabi, da naredimo korak naprej, da postanemo še boljši kristjani. Sprejmi izziv. AK

Župljani, ki lahko prihajate v cerkev, ne odlašajte s sv. spovedjo, da bi se lahko postopno zvrstili: kajti ne vemo, kako se bodo epidemiološke razmere odvijale v marcu, zato sploh ni sigurno, da bi lahko povabili tujega spovednika. Bi pa le bilo prav, da bi v čim večjem številu prejeli zakramente, ko je bilo že za lansko veliko noč in božič tako žalostno glede tega. Priložnost v domači cerkvi je vsak dan, ne samo ob nedeljah, pred sv. mašo, lahko pa tudi po njej. Po predhodni prijavi pa tudi v drugem času.

MAŠNI NAMENI

NED – 7.3.
3. postna nedelja
Perpetua in Felicita, mučenki
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za Blaževe

PON – 8.3.
Janez od Boga, redovn.
17.00 za +Mojco Rojnik in sorodnike

TOR – 9.3.
Frančiška Rimska, redovnica
17.00 za +Bogomilo (Milico) Ostrožnik

SRE – 10.3.
40 mučencev
17.00 za +Marijo Semprimožnik in starše

ČET – 11.3.
Benedikt, škof
17.00 za +Jožeta Kuglerja –oblet.

PET – 12.3.
Doroteja, mučenka
17.00 križev pot—za naše družine
Za zdravje (R.)

SOB – 13.3.
Kristina, dev., mučenka
17.00 za +Roziko Keblič in vse Vovkove

NED – 14.3. papeška
4. postna nedelja
Matilda, kraljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Ivana Rojnika —oblet.

V tem tednu: Še vedno verouk na daljavo

Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci—veroučenci, ki so zdaj skupaj v razredu. V cerkvi je še prostor!

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spreménil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu.« In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« (Mr 9,2–3.7)

BESEDA O BESEDI

LASTNEMU SINU NI PRIZANESEL Mr 9,2-10

V odlomku iz prve Mojzesove knjige smo slišali, kako je Bog od očaka Abrahama zahteval nekaj hudega, nečloveškega. Zahteval je, da naj mu po tedanji poganski navadi daruje svojega sina, edinca Izaka. V tega otroka, ki se mu je rodil v starosti, so bili položeni vsi očetovi upi, Izak je bil nosilec Božje obljube. Abraham je ubogal Boga, čeprav s težkim srcem. Bog je njegovo vdanost nagradil z napovedjo, da se bo njegov zarod silno pomnožil. Podobno se dogaja tudi z nami. Bog včasih zahteva od nas kaj takega, kar nam je posebno pri srcu. Morda je to tudi zdravje, naše ali naših dragih. Čeprav smo bolj poučeni, kot je bil Abraham, imamo manj pripravljenosti sprejeti Božji klic. Bogu bi radi služili, kadar vse gladko teče, če pa pridejo težave in preizkušnje, postanemo tožniki Boga. – Tudi drugo berilo nam veliko pove. Predvsem nam pokaže, kako je Bog do nas velikodušen: za našo srečo je daroval svojega lastnega Sina. Sveti Pavel, ves prevzet od te nedopovedljive Božje ljubezni, vzklika: »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? Kdo bo obtoževal Božje izvoljence?« Ljudomilost Boga, njegova očetovska ljubezen do nas ljudi, ki se je razodela z učlovečenjem Sina, je šla tako daleč, da smo po smrti tega Sina opravičeni.
Božji Sin je odrešil svet s trpljenjem. Temu načinu odrešenja sebe in drugih se tudi mi ne moremo odtegniti. Sprejeti moramo svoj delež trpljenja. Na to je Jezus pripravljal tudi svoje učence. Dobro je vedel, kako zelo jih bo potlačilo, ko bodo videli njegovo trpljenje in ponižanje na veliki petek, zato je tremi izbranim na gori spremenjenja pokazal svoj poveličani obraz. Apostol Peter je bil tako prevzet od njegovega sijaja, da je predlagal, naj bi tam postavili tri šotore. Kmalu pa bo na dvorišču velikega duhovnika pred pričami tajil, da Kristusa sploh ne pozna. Tudi mi smo taki: radi bi bili s Kristusom v slavi, odtegujemo pa se mu, kadar je treba zanj trpeti. (po: S. Čuk)

2. postna nedelja

Oglásil se je Peter in rekel Jezusu: »Učitelj, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« (Mr 9,5)

Jezus, si na poti v Jeruzalem, greš križu naproti. Tudi zate je to težko.
In Oče ti nakloni trenutek slave, da bi te opogumil
in vlil upanje tvojim prijateljem.
Jezus, nočem pretiravati, ampak tudi naše življenje je težko.
Živeti kakor ti pomeni hoditi vsak dan proti Jeruzalemu, križu naproti.
Jezus, podari tudi nam, od časa do časa,
trenutke slave in upanja, da si opomoremo:
kakšno pobudo, ki jo uspešno uresničimo,
kakšnega prijatelja, ki se nam približa, kakšno oviro, ki jo odstranimo,
hvalevredno zmago nad kakšno našo slabostjo …
Jezus, ne bomo postavili šotora, da bi ostali tam, v trenutku slave.
Pogumnega srca se bomo vrnili v dolino, na cesto proti Jeruzalemu,
da bomo postali doživetje na gori Tabor,
da bomo trenutki slave in upanja za tiste,
ki živijo v naši bližini, za tiste, ki hodijo z nami. P
(po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Gospod neba in zemlje, radi bi šotorili pri tebi ožarjeni s tvojo belino. Žeja nas po spremenjenosti, da bi z nas odpadla teža trde prikovanosti na zemljo. Povedi nas na samoten kraj, spregovori nam iz oblaka. Naše srce je pripravljeno, da lahko stopiš vanj. Naj te po sveti evharistiji vselej sprejemamo in da tako ostanemo povezanimi med seboj in s teboj, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. (po: Molimo s Cerkvijo – leto B)

V postnem času smo tako povabljeni, da ozdravimo svoj kisli pogled in vsak dan koga razvedrimo. Bog želi vliti v naša srca svoj nasmeh Ljubezni –podarjajmo ga vsem, ki jih bomo v tem tednu srečali. Nasmeh nič ne stane – pa toliko da. Prižigajmo luč nasmeha.
Povabljeni smo, da prižgemo luč molitve. Molitev je pogovor z Bogom, ki je naš Oče, je priporočanje Mariji, naši duhovni materi. Pred njima lahko vedno izlijemo svoje srce, veselje in bolečine. Vedno nam prisluhneta, nas potolažita, nam vračata pogum. Če smo kot družina povezani z njima v molitvi, lažje postajamo prinašalci dobrega bratom in sestram tega sveta. Zato redno molimo.

Naslovljeno na vas

KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE: 2. postaja: Jezusu naložijo težki križ
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil.
Mnogi že nosijo križ okužbe in bolezni. Niso si ga izbrali in vendar jih je zadel. Gospod, stoj jim ob strani, podpiraj njihova telesa v boju zoper okužbo, in naj ozdravijo! Ozri se na sorodnike, ki preplašeni spremljajo stanje svojih dragih, ki trepetajo ob vsakem poslabšanju ter se neznansko razveselijo vsakega, tudi malega izboljšanja. Ozri se na tolike, ki izolirani preživljajo svoje dneve doma, na tolike, ki zapuščeni ležijo v bolnišnici ali v zasilno zgrajenih šotorih, stran od domačih, stran od ljubljenih. Ozdravi in okrepi jih s svojim zdravilnim objemom.
Usmili se nas Usmili se nas, o, Gospod. Usmili se nas. 

Obisk bolnikov na ta prvi petek bo že lahko hkrati prejem zakramentov za veliko noč. Naslednji prvi petek, 2. aprila pa bo veliki petek, ko se sv. obhajilo prinaša samo v nujnih primerih. Za tiste starejše in bolne, ki za prvi petek ne prejemate zakramentov, pa jih boste lahko prejeli na domu pred koncem marca—bo objavljeno v župnijskih oznanilih.
Tudi ostali župljani, ki lahko prihajate v cerkev, ne odlašajte s sv. spovedjo, da bi se lahko postopno zvrstili: kajti ne vemo, kako se bodo epidemiološke odvijale v marcu, zato sploh ni sigurno, da bi lahko povabili tujega spovednika. Bi pa le bilo prav, da bi v čim večjem številu prejeli zakramente, ko je bilo že za lansko veliko noč in božič tako žalostno glede tega. Priložnost v domači cerkvi je vsak dan, ne samo ob nedeljah, pred sv. mašo, lahko pa tudi po njej. Po predhodni prijavi pa tudi v drugem času.

Majhna dejanja dobrote nas vsak dan odtegnejo sebi,
a ne v odtujitev, marveč v pristno uresničitev v drži daru za drugega.
(Stanko Cajnkar)

MAŠNI NAMENI

NED – 28.2.
2. postna nedelja
Ožbolt, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Marijo Sovinc

PON – 1.3.
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Jožeta Raka –30. dan

TOR – 2.3.
Angela od Križa, redovna ustanoviteljica
17.00 za +Franca Turnšeka –osmina

SRE – 3.3.
Kunigunda, cesarica
17.00 za +Štefana Šlandra –oblet.

ČET – 4.3. prvi četrtek
Kazimir, kralj
17.00 za +Mladena Krsnika –oblet.
Molitev za duhovne poklice

PET – 5.3. prvi petek
Olivija (Livija), mučenka
17.00 Križev pot—za naše družine
v čast Svetemu Duhu (Š.)

SOB – 6.3. prva sobota
Fridolin (Miroslav), op.
17.00 za Šramove in Koširjeve
Litanije Matere Božje

NED – 7.3.
3. postna nedelja
Perpetua in Felicita, mučenki
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za Blaževe

V tem tednu: Še vedno verouk na daljavo
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci—veroučenci, ki so zdaj skupaj v razredu.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.