Oznanila – 27. nedelja med letom

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih: ›Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Gospod je to narédil in čudovito je v naših očeh.‹ Zato vam pravim: vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.« (Mt 21,42–43)

BESEDA O BESEDI

JE MOJE KRŠČANSTVO RODOVITNO? Mt 21,33–43

»Zato vam pravim: vzelo se vam bo Božje kraljestvo in se dalo ljudstvu, ki bo dajalo njegove sadove.« S to sodbo se zaključi prilika o hudobnih vinogradnikih, ki jo je Jezus na predvečer svojega trpljenja povedal judovskim velikim duhovnikom in starešinam. Zaradi trdnega prepričanja, da so Božji izvoljenci, ker imajo njegovo postavo »v mezincu«, niso hoteli sprejeti Jezusa, Božjega Sina. Ta je bil zadnji klicar, poslan od Gospodarja vinograda z naročilom, naj oddajo pridelek: sad življenja po »največji zapovedi« – ljubezni do Boga in do bližnjega. Evangelist Matej pove, da so v priliki duhovniki spoznali, da govori o njih, in bi ga umorili, če se ne bi bali ljudstva. Bilo pa je že trdno sklenjeno, da tega zoprnega »izterjevalca« sadov Božjega vinograda spravijo s poti. – »Brez dvoma je prilika o hudobnih vinogradnikih povedana glede na ravnanje Izraela v odrešenjski zgodovini: služabniki, ki jih je gospodar vinograda poslal, da bi prejeli pridelek, so prav gotovo preroki,« razlaga Hans Urs von Balthasar, eden največjih katoliških teologov 20. stoletja. »Vendar te prilike ne bi bilo v Novi zavezi, ko ne bi zadevala Cerkve. Le-ta je, kot pravi sklepna beseda, tisto ljudstvo, kateremu bo izročeno Božje kraljestvo, odvzeto Izraelu, z namenom, da bi Bog končno vendar dobil pričakovani pridelek. Vprašajmo se, če ga resnično dobi od Cerkve, takšne, kot jo predstavljamo.« – »Prišla je ura, da izpovemo svoj greh: živimo preveč lagodno in mirno za kamnitimi zidovi naših cerkva. Preveč radi mislimo, da je dovolj biti pri maši, sodelovati pri bogoslužju, od časa do časa pokazati neko navidezno spokornost, položiti kovanec na dlan reveža, se držati treh ali štirih zapovedi. Povem vam, da Bog od nas kristjanov zahteva veliko več, neskončno več. To naše pozunanjeno krščanstvo, krščanstvo iz navade in preračunljivost, ni pravo krščanstvo, temveč samo senca in krinka krščanstva.« (Ignazio Silon). (po: S. Čuk)

27. nedelja med letom

Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih. (Flp 4,8)

Včeraj je bila cerkev polna, tako polna, da klopi in stolov ni bilo dovolj za vse. Pri blagoslovu na koncu maše sem pomislil: »Če bi se vsi ti mladi, otroci, možje, žene, starejši in ta duhovnik iz cerkve vrnili v svoje hiše, stanovanjske bloke, na ulice, v službe, v bifeje, na avtobuse z odločno mislijo, da bodo delali vse, kar je dobro, lepo, pravično, hvalevredno, kaj bi se zgodilo?
Gospod, naš konec dežele bi se kar naenkrat spremenil, kakor tisti cvetovi, ki se odprejo v trenutku, ko jih obsije sončni žarek.«
Nato sem pomislil na vse cerkve po naši domovini in po svetu, najbrž ravno tako polne kakor naša. Mislil sem si: »Če bi vsi kristjani šli iz vseh cerkva s trdim sklepom, da bodo delali vse tisto, kar je dobro, lepo, ljubeznivo …, kaj bi se zgodilo? Ves svet bi se naenkrat spremenil.«
Gospod, mi pa zdaj odhajamo iz cerkve in zgodilo se ne bo nič. Prav nič.
Gospod, kdo nam je vtepel v glavo, da biti kristjan pomeni slaviti tebe kot mogočnega tu notri in pričevati zate kot neznatnega tam zunaj? (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Človek je bitje, ki je na poti. Na poti uresničevanja življenjskega smisla, cilja, upanj in sanj. Na tej poti so človeku dani drugi, kot sopotniki. Na tej poti tudi sami iščemo druge. Učimo se živeti drug z drugim. Učimo se živeti za Drugega. Kakor pšenični klas.
Pravični in usmiljeni Oče! Vedno bediš nad svojo Cerkvijo. Ne zapusti vinograda, ki ga je zasadila tvoja desnica. Neprestano ga neguj in blagoslavlja z roso svoje milosti, da bo obrodil bogate sadove za večnost. Po Kristusu našem Gospodu. Amen. (po: Molimo s Cerkvijo, leto A–4)

Od 4. do 11. oktobra bo v Sloveniji potekal Teden za življenje 2020 pod geslom »Da bi si bili dobri sopotniki na poti v prihodnost.« (Nadškof dr. Alojzij Šuštar)

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

Naslovljeno na vas

MESEC ROŽNEGA VENCA
Mesec oktober je, prav tako kot maj, posvečen naši nebeški materi Mariji: v maju njej na čast nabiramo šmarnice – duhovne šopke, imenovane po dišečem spomladanskem cvetju, v oktobru pa ji pletemo vence iz »najlepših jesenskih rož« – častimo jo z molitvijo rožnega venca.
Pridružite se skupni molitvi rožnega venca četrt ure pred mašami — ob nedeljah in delavnikih. Molite pa tudi po domovih vsaj kakšno desetko na dan.

Prvo sv. obhajilo bo v nedeljo, 11. oktobra (upamo). 15 kandidatov hrepeni, pričakuje in se pripravlja na zlati dan svojega življenja. Naj se dviga klic v nebo: »Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, naj bo skoraj srce moje dom prijeten tvoj
Spremlja naj jih vse občestvo, zlasti pa njihovi svojci—tudi z molitvijo!
Žal pa bo letos marsikaj drugače. Že to, da je dan te pomenljive župnijske slovesnosti prenesen iz najlepšega meseca v letu—meseca maja v jesenski oktober, pomeni vsaj na zunaj »lepotno napako tega praznovanja« pa upamo, da bo toliko več svetlobe in topline v naših dušah. Tudi bo omejeno število tistih, ki bodo pri slovesnosti navzoči v cerkvi. Veste, da smo doslej vabili in celo prosili, da bi se udeležili prav te sv. maše v čim večjem številu. Letos pa mora biti zaradi teh zdravstvenih ukrepov omejeno število navzočih v cerkvi in sicer samo na prvoobhajance, njihove starše in njihove domače. Vsi bi morali biti zunaj cerkve, zato naj bi prišli k maši raje v soboto zvečer ali v nedeljo k prvi maši. To naj bi vsak razumel in to sprejel iz ljubezni kot žrtev darovano za naše drage slavljence. Se pa času prvoobhajilnega bogoslužja v duhu pridružite z mislijo na prvoobhajance in molitvijo zanje.

Romanje župnijskih sodelavcev je predvideno za soboto, 17. oktobra, z osebnimi vozili na Goro Oljko.

MAŠNI NAMENI

NED – 4.10.
27. ned. med letom
Janez XXIII, papež
Začet. tedna za življenje
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Ivana in Magdo Mahor, sv. krst

PON – 5.10.
Flora (Cvetka), devica
18.00 Mariji v čast – za izpolnjeno željo

TOR – 6.10.
Bruno, redovnik, ustanovitelj kartuzjanov
18.00 za +Marijo Sovinc

SRE – 7.10.
Rožnovenska M. Božja
18.00 za +starše Marijo in Antona Vitanc

ČET – 8.10.
Tajda, spokornica
18.00 za +Sonjo in Borisa Topovšek

PET – 9.10.
Abraham in Sara, svetopisemski osebi
17.00 prva sv. spoved, priložnost tudi za starše, svojce in vse -tuj spovednik
18.00 za +Marijo-oblet. in Ivana Knez

SOB – 10.10.
Danilo (Danijel), škof
18.00 za +Ivana Vaša –oblet.

NED – 11.10.
28. ned. med letom
Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj
Sklep tedna za življenje
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za prvoobhajance in njihove svojce
SLOVESNOST PRVEGA SV. OBHAJILA

V tem tednu:
Bo v ospredju priprava na prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo. Starši prvoobhajancev so po e-pošti obveščeni o programu priprave.
Od tega ponedeljka (5.10.) pa do prestavitve ure na zimski čas, bodo večerne sv. maše ob 18.00 uri. Povejte, prosim, še drugim.

Bralci: v ned.: I. navzoči pri tej maši II. Starša prvoohajancev
Dežurni ministrant(ka): Nejc in Matevž Lapuh
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: starši prvoobhajancev

Oznanila – 26. nedelja med letom

BESEDA ŽIVEGA BOGA  
Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam po poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi pôtlej niste skesali, da bi mu verjeli.« (prim. Mt 21,31–32)

BESEDA O BESEDI

BOG NE MARA OBLJUB, HOČE DEJANJA Mt 21,28–32

Če imamo »ušesa za poslušanje«, smo razumeli, da je prilika o »neenakih sinovih« namenjena tudi nam. Iskreno priznajmo, da smo nemalokrat podobni prvemu sinu iz evangelija. To je bil »priden fantek«: očetu brez pomisleka obljubi, da bo storil, kakor mu je rekel, dejansko pa ravna drugače. »Kar je pri pobožnosti lahko in nas dviga v očeh ljudi, to delamo,« piše p. Albin Škrinjar. To je tisti naš »Da, Gospod.« Težko pa se pripravimo k delu, kjer se mora človek potiti. Bog ne prenese takega igranja, saj vidi v srce. Ljubši mu je drugi sin, ki očetu v obraz pove, da njegovega naročila ne bo izpolnil, v srcu pa je veliko boljši, kot se dela na zunaj, očeta ima vendarle rad in bo z dejanji popravil, kar je zagrešil z nepremišljeno besedo. Bog, on je ta oče iz prilike, ne mara naših lepih besed in sladkih obljub, hoče naša dejanja, naše življenje. Ob ravnanju drugega sina nam p. Albin Škrinjar ponuja dragocen nauk: »Nikar ne zaničujmo grešnikov. Ko se kesajo, je njihovo ponižno kesanje Bogu ljubše kot naša vase zaverovana svetost!«
In take namišljene svetosti je med tako imenovanimi »dobrimi kristjani« zelo veliko! Farizejska »žlahta« še ni izumrla in tudi po naših žilah se pretaka farizejska kri. Apostol Pavel nam v današnjem drugem berilu, vzetem iz Pisma Rimljanom, ponuja učinkovit »protistrup« zoper bolezen farizejstva: »Imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe.« Pa ne samo navidezno, ampak iskreno. Iščimo v soljudeh, kar je dobrega, pa ne bomo tako samozadovoljni. Apostol nam postavlja pred oči tistega, ki ga smemo in moramo posnemati: »Isto mišljenje naj bo v vas, ki je tudi v Kristusu Jezusu.« Jezus nas je s svojim zgledom naučil, kakšna naj bo naša življenjska drža, naša življenjska pot. (po: S. Čuk)

26. nedelja med letom

Veliki Bog, svojo vsemogočnost razodevaš predvsem z usmiljenjem in prizanašanjem. Nenehno nas obsipaj s svojo milostjo, da si bomo prizadevali za obljubljene dobrine in dosegli nebeško veselje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen. (po: Molimo s Cerkvijo, leto A–4)

Iz zakladnice Slomškovih nagovorov:
»Pogostokrat sem slišal, da se ljudje čudijo, kako so naši predniki zmogli toliko cerkva zgraditi in jih tako bogato okrasiti. Ali so bili bolj premožni kot mi? Sploh niso bili premožni, le potrebovali niso toliko kot mi. Hude letine jim niso prizanašale, pa klub temu niso pozabili na Boga. Spoznali so, da le malo tega, kar jim je Bog dal, njemu namenijo, kar Bogu posodijo, pa se jim bo stoterno povrnilo. Sami so bili ubogi, skrbeli pa so za lepoto cerkva in za Božjo čast, zato jih je Bog osrečil – in le dvojega je treba, da se veliko lepega in dobrega zgotovi: goreče srce Božje ljubezni in združena moč. Tako kot male mravlje nesejo dragega kadila in drobne čebele žlahtnega medu in voska, tudi farani po malem veliko dobrega naredijo, če so enotni in dobrosrčni.

PRAZNIK BLAŽENEGA ANTONA MARTINA SLOMŠKA
Na koledarju je ta praznik ta četrtek, 24. septembra. Slovesno pa se bo obhajal Slomškov praznik na današnjo Slomškovo nedeljo, Glavna slovesnost pa bo na Bizeljskem z molitveno uro ob 15.00 uri in slovesnim somaševanjem, ki ga bo vodil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl. Lepo vabljeni.
Seveda pa tudi v domači cerkvi ne bomo zaobšli tega praznovanja.

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
-Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
-Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
-Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

Naslovljeno na vas

S SEPTEMBRSKE SEJE ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.
To je bila prva seja v novem pastoralnem letu. Bila je po daljši prekinitvi, ki so jo narekovali zdravstveni ukrepi nato pa poletna dopustniško počitniška meseca. Zbrali smo se v starem sestavu, ker je bila izbira novih članov novega ŽPS preložena za eno leto—na prihodnjo pomlad, če se bomo že kaj iztrgali iz primeža covida-19. iz istega razloga pa je mandat dosedanjih ŽPS po vsej Sloveniji podaljšan za eno leto. Na seji pa je manjkalo nekaj več članov kot običajno — upamo, da ne gre za nestrinjanje s podaljšanjem mandata.
Seja pa je bila vsebinsko bogata: po uvodni molitvi je bil pregled sklepov zadnje seje, to je februarske. Sklepi, ki so veljali za čas pred razglasitvijo epidemijo so bili uresničeni, ostali pa ne. Nato so bili prisotni seznanjeni z novim gradivom za ŽPS-je v tem pastoralnem letu, kjer bodo v ospredju zakramenti.
Pri načrtovanju za novo pastoralno leto je zaradi negotovih okoliščin veliko stvari ostalo odprtih. Tudi srečanje starejših župljanov kot slovesnost zakonskih jubilantov. Sklep: trudili se bomo uresničiti čim več tega kar je že utečeno in dopolniti s čim novim. Govora je bilo tudi o veroučni šoli, birmi, prvem sv. obhajilu, …
Romanje župnijskih sodelavcev je predvideno za soboto, 17. oktobra, z osebnimi vozili na Goro Oljko.

MESEC ROŽNEGA VENCA
Mesec oktober je, prav tako kot maj, posvečen naši nebeški materi Mariji: v maju njej na čast nabiramo šmarnice – duhovne šopke, imenovane po dišečem spomladanskem cvetju, v oktobru pa ji pletemo vence iz »najlepših jesenskih rož« – častimo jo z molitvijo rožnega venca.
Pridružite se skupni molitvi rožnega venca četrt ure pred mašami — ob nedeljah in delavnikih. Molite pa tudi po domovih vsaj kakšno desetko na dan.

Prvo sv. obhajilo bo v nedeljo, 11. oktobra (upamo). 15 kandidatov že v tem tednu čaka več stvari v ožji pripravi nanj in čas po njem.
Spremlja naj jih vse občestvo, zlasti pa njihovi svojci—tudi z molitvijo!

MAŠNI NAMENI

NED – 27.9.
26. ned. med letom
Slomškova nedelja
Vincencij Pavelski, duhovnik, ust. lazaristov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Anico Drev—oblet. /sv. krst

PON – 28.9.
Venčeslav, mučenec
19.00 za zdravje Marije J.

TOR – 29.9.
Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli
19.00 za +Boldinove

SRE – 30.9.
Hieronim, duhovnik, cerkveni učitelj
19.00 za zdravje (V.)

ČET – 1.10. prvi četrtek
Terezija Deteta Jezusa, red., cerkvena učiteljica
19.00 za +starše in stare starše Korun (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET – 2.10. prvi petek
Angeli varuhi
19.00 za +Frančiško (oblet., god) in Jožefa Rožič
Litanije Jezusovega srca

SOB – 3.10.
Kandida, mučenka
19.00 za +Ivanko Grah
Litanije Matere Božje

NED – 4.10.
27. ned. med letom
Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Ivana in Magdo Mahor

V tem tednu
Bo začela veljati sprememba urnika verouka za 8. in 9. razred: ostane petek, za deveti razred ob 13.45 uri, za osmi razred ob 14.45 uri.

Bralci: v ned.: I. Elza Vasle, Sandi Završnik II. Simeona Rakun, Ivi Rančigaj
Dežurni ministrant(ka): Jan in Zala Rojnik
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila – 25. nedelja med letom

BESEDA ŽIVEGA BOGA  
Odgovóril je enemu izmed njih: »Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji. (Mt 20,13–16)

BESEDA O BESEDI

BOŽJA PRAVIČNOST Mt 20,1–16a

Mislim, da med nami ni nikogar, ki bi bil pripravljen delati za takega gospodarja, ki daje enako plačo za eno uro dela kot za cel dan garanja. Po naši pameti so imeli čisto prav tisti, ki so pri obračunu zvečer protestirali: »Kje je pravica? Enako plačuješ tiste, ki so prišli delat pod noč, kot nas, ki smo prenašali težo dneva in vročino!« Pravim – po naši pameti. Jezus je imel namen s tole zgodbo povedati nekaj zelo pomembnega za naše življenje. Resnico, ki smo jo slišali že v prvem berilu iz ust preroka Izaija: »Moje misli niso vaše misli, in moja pota niso vaša pota, govori Gospod!« Jezus je hotel poudariti, da je Božja pravičnost čisto drugačna od človeške. Naša pravičnost nosi pečat naše omejenosti, ker nujno sodimo po tem, kar vidimo, Božja pa se ravna po namenih srca, po ljubezni, ki jo vsakdo od nas premore.
Krivice Bog ne dela prav nikomur. Vsakemu daje dovolj možnosti, da bi bil srečen tu in potem vso večnost, v kateri se bo nadaljevalo naše življenje, kakršnega smo sejali na tem svetu. Vsaka nevoščljivost je čisto odveč. Gospodar v današnjem evangeliju protestnika sprašuje: »Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Slovenski pregovor ve povedati, da je na tem svetu nevoščljivosti toliko, da ne bi bilo treba drv, če bi gorela, in ugasnila ne bi do konca sveta. Ljudje smo čudna bitja: če se komu dobro godi, se brž zaleže v naše srce črv nevoščljivosti in privoščimo mu, če ne gre vse po sreči. Nevoščljivost in privoščljivost razodevata strašno pomanjkanje ljubezni do bližnjega, ki je prva in temeljna zapoved Jezusovih učencev, kar pa želimo biti vsi mi. – Prosimo Gospoda, da nas obvaruje nevoščljivosti. Naj svoje poslanstvo opravimo dobro. Bog nam obljublja pravično plačilo. (po: S. Čuk)

25. nedelja med letom

PRIDI SVETI DUH …
Tako se glasi naslov knjige, ki je spremlja mlade kristjane v pripravi na življenje po veri. Seveda pa ni dovolj, da je ta prošnja na papirju, ampak predvsem v naših srcih in tudi na naših ustnicah. To naj bi bil odsev našega teženja, hrepenenja, pričakovanja. Vidno pa naj bi bilo to tudi v naši prizadevni pripravi na sveto birmo. Ta se ne tiče le kandidatov za sveto birmo, tudi ne samo njihovih družin in bodočih botrov, ampak celotne župnijske družine. Zato je prav, da se vsi zanimamo, kako teče priprava, da z zgledom spodbujamo birmance k zavzetemu sodelovanju pri vseh dejavnostih cerkvenega občestva: bogoslužju, oznanjevanju in dobrodelnosti. Zelo pomembno je tudi je ustvarjati v javnosti pravilno gledanje na sveto birmo. Več kot očitno je, da nekaterim ne predstavlja zakramenta potrditve v veri z darovi Svetega Duha, ampak le nek običaj, povezan z bogatim obdarovanjem in razkošno obloženo mizo. To oboje sicer sodi zraven, vendar le v pametnih mejah, da nikdar ne postane glavni namen vsega in ne potisne ob stran bistvenega.
Veliko bomo storili, če bomo prebujali čut odgovornosti na vseh področjih življenja, tudi na verskem. Da tega manjka, potrjuje vsakdanja izkušnja.

Pravični Bog, ko si dal prvemu delavcu prav toliko kot zadnjemu,
si nam pokazal, da so tvoja pota daleč od naših poti,
kakor je nebo visoko nad zemljo.
Odpri naša srca modrosti Svetega Duha, da bomo z veseljem
posvetili vse svoje moči delu za tvoje kraljestvo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
(po: Molimo s Cerkvijo, leto A–4)

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

Naslovljeno na vas

ŽUPNIJSKE BINKOŠTI IN OSEBNE BINKOŠTI MLADIH KRISTJANOV

Vse to velja za današnji birmanski praznik v našem občestvu. Današnje birmansko praznovanje je v marsičem izjemno. Zavleklo se je pričakovanje, saj bi moralo biti to praznovanje že v mesecu maju. Sedaj pred tem novim datumom so se začele okoliščine zopet zapletati. Bomo morali birmo zopet preložiti? Ta negotovost je vznemirjala še zlasti kandidate za prejem sv. birme in njihove svojce. Pa so se končno pričakovanja le izpolnila—a žal, ne vsem. Tudi na današnje praznovanje v sočni nedelji pada senca zdravstvenih ukrepov, a lepote notranjega doživljanja to ne more okrniti. Lahko je ravno obratno.
Posebno želimo lepo doživetja tega dogodka našim birmancem.
Dragi birmanci: Valerija, Isa, Manja, Filip, Nejc, Nika, Laura, Marko, Katarina, Ana, Neža, Tina, Aljaž, Janez, župnijsko občestvo vam čestita za vaš veliki praznik in vam želi dobro upravljanje z darovi Svetega Duha.

PRAZNIK BLAŽENEGA ANTONA MARTINA SLOMŠKA

Na koledarju je ta praznik ta četrtek, 24. septembra. Slovesno pa se bo obhajal Slomškov praznik na Slomškovo nedeljo, 27. septembra. Glavna slovesnost pa bo na Bizeljskem z molitveno uro ob 15.00 uri in slovesnim somaševanjem, ki ga bo vodil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl.
Lepo vabljeni.

Seveda pa tudi v domači cerkvi ne bomo zaobšli tega praznovanja.

Recimo »da« svobodi in »ne« usužnjenosti tolikim malikom našega časa.
Z eno besedo: recimo »da« Bogu, ki je ljubezen, življenje in svoboda
in ki nikoli ne razočara. Bogu, ki je živeči in usmiljeni.
(papež Frančišek)

MAŠNI NAMENI

NED – 20.9.
25. ned. med letom
Andrej Kim Tae-gon in dr. korejski mučenci
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za birmance
SV.BIRMA

PON – 21.9.
MATEJ (Matevž), apostol, evangelist
19.00 za +Jakoba –oblet. in Julijano Korošec in sorod

TOR – 22.9.
Mavricij, mučenec
19.00 za +Alojzija –oblet. in Marijo Tiselj in vse njune

SRE – 23.9.
Pij iz Pietrelcine, redovnik, spovednik
19.00 za vse Klemenove

ČET – 24.9.
Anton Martin Slomšek
Rupert Salzburški, škof
19.00 za +Silvo in Franca Rovšnik (v Šentrupertu)

PET – 25.9.
Sergij Radoneš., menih
19.00 za +Jureta Bogataja

SOB – 26.9.
Kozma in Damijan, mučenca
19.00 za +Zofijo Vasle –oblet.

NED – 27.9.
26. ned. med letom
Slomškova nedelja
Vincencij Pavelski, duhovnik, ust. lazaristov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Anico Drev—oblet., Sv. krst

V tem tednu:
Sestanek za starše prvoobhajancev bo v sredo ob 18.00 uri v Domu srečanj.
Šmatevško nedeljo bomo praznovali kar v župnijski cerkvi na Gomilskem.

Bralci: v ned.: I. Nejc Lončar, Anka Trogar II. Saša Griguljak, Tilen Hadolin
Dežurni ministrant(ka): kdor bo zdrav in bo voljan priti
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila – 24. nedelja med letom

BESEDA ŽIVEGA BOGA 

Tisti čas je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, kólikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.« (Mt 18,19–20)

BESEDA O BESEDI

DOLGOVI Mt 18,21–35

V današnjem evangeliju se marsičemu čudimo. Čudimo se velikanskemu dolgu enega od služabnikov. Kako sploh more človek narediti tak dolg? Ko pa pomislimo na dolgove, v katere so nekateri posamezniki spravili podjetja ali celo svoje družine …, se lahko le čudimo.
Čudimo se gospodarju, da je služabniku velik dolgo odpustil. A kaj je mogel drugega? Dolg je bil neplačljiv. Takšne dolgove more poravnati le neizčrpna blagajna Božjega usmiljenja. – Čudimo se hlapcu, ki je zaradi malenkostnega dolga svojega sohlapca zgrabil, ga davil in celo vrgel v ječo. Naše čudenje pojema, ko pomislimo na primere iz življenja, ki dokazujejo, kako znamo biti ljudje malenkostni. Nekateri se do smrti sovražijo zaradi drobnarij, ki se nam zdijo naravnost smešne.
S pripovedjo zgodbe o dveh hlapcih je verjetno imel Jezus še neko drugo namero. Poslušalcem je hotel nakazati razliko med pravičnostjo, kot so jo naglašali razlagalci postave, in pravičnostjo, ki je lastna evangeliju.
Učitelji postave so videli pravičnost predvsem v izpolnjevanju predpisov. Spoštovati je bilo treba sobotni počitek, določene dneve se je bilo treba postiti, vzdržati se je bilo treba nečistih jedi, po določenem obredu si je bilo potrebno umivati roke in prati posode … Kdor je tem predpisom zadostil, je veljal za pravičnega.
Jezus preusmerja pojmovanje pravičnosti od mrtve črke k živemu človeku. Gospodar ob polaganju računov ne bo gledal na umazanijo tvojih rok, temveč na omadeževanost tvojega srca. Ne bo ga zanimal tvoj odnos do predpisov, temveč tvoj odnos do ljudi. Vrat v nebeško kraljestvo si ne boš odprl z izpolnjevanjem obredov, temveč s poravnavanjem računov med brati. (po: Beseda da Besedo)

24. nedelja med letom

Že Stara zaveza pogosto govori o odpuščanju bližnjemu. Berilo iz Sirahove knjige, ki ga poslušamo na današnjo nedeljo, je jasno: mržnja in jeza sta ostudni in le grešnik se ju trdno drži. Vsak od nas se mora spomniti svojega položaja in svoje človeške krhkosti. Če bom mislil na to resničnost svojega bivanja, nam bo težko obsojati in ne odpuščati. Ne pozabimo, da smo skupnost dolžnikov.
V življenju in smrti smo Božja last, saj smo popolnoma odvisni od Boga nam sporoča apostol Pavel v pismu Rimljanom. Če torej pripadamo Kristusu, ki je Gospod živih in mrtvih, čemu bi druge obsojali? »Ti, ki sodiš svojega brata, kdo si?« nas sprašuje Jezus sam. Prepustimo sodbo Bogu, da bomo skupaj z vsemi brati in sestrami za vedno Gospodova last.
Da bi to lažje doumeli, nas v evangeliju opomni pretresljiva prilika o neusmiljenem kraljevem hlapcu, ki nam sporoča temeljno vsebino evangelija: kakor je Gospod nam vsem na križu odpustil grehe, tako zahteva, da odpuščamo tudi mi. To ni neko medlo priporočilo, to je Božji ukaz, kateremu se je treba pokoravati. Kdor ne bo odpustil, mu ne bo odpuščeno. (povzeto po: Molimo s Cerkvijo, leto A–4)

Jezus Kristus nam vselej želi pomagati, da bi mogli odpuščati. Veliko je stvari, ki jih moramo odpustiti …
Sprtost s sosedom, ženo ali možem, ki že ves teden ne govorita; snaha ali zet se ne razumeta s taščo in tastom, na delovnem mestu delavec grdo gleda sodelavca … In še in še bi lahko naštevali oblike sovraštva in nerazumevanja med nami.
Vsak dan znova se obračajmo na Gospoda, da nam da moči, da bi zmogli odpuščati. Naj bo to pot, po kateri bodo tudi drugi preko nas spoznavali Jezusa. (po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah – leto A)

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

Naslovljeno na vas

VSTOPILI SMO V NOVO VEROUČNO LETO

Urnik verouka
Na Gomilskem:
Prvi razred v ponedeljek ob 11.35 -12.20
Drugi razred v ponedeljek ob 12.40 -13.20
Tretji razred v petek ob 11.35 -12.20
Četrti razred v petek ob 12.40 -13.25 – sprememba urnika!
Peti razred v torek ob 13.30 -14.15
Šesti razred v torek ob 14.15 -15.00
Sedmi razred v ponedeljek ob 14.00 -14.45
Osmi razred v petek ob 14.00 -14.45
Deveti razred v petek ob 15.00 -15.45
V Trnavi
Prvi in drugi razred v ponedeljek 14.05 -14.50
Tretji razred v petek ob 1405 -14.50
Četrti razred v petek ob 7.15 -8.00

Zelo dobro je imeti tudi otroško versko revijo Mavrico, od 13. leta starosti pa mladinsko revijo Najst. Pohitite z naročanjem!
Pripravniki na sv. birmo imajo v petek in soboto še pripravo.
V petek bo od 17.30 uri spovedovanje birmancev in nato tudi drugih. Ob 18.30 uri bo pol ure pred sv. mašo srečanje z birmovalcem g. opatom Marijanom Jezernikom.
V nedeljo bo slovesnost birme —ob 10.00 uri. Kandidate, ki bi ne mogli iti ta dan k sv. birmi, bomo napotili kasneje drugam. Če bo vreme dopustilo—kar upamo, bo slovesnost zunaj cerkve. V vsakem primeru pa bo spredaj prostor rezerviran za birmance in botre, za njimi za svojce birmancev, nato za ostale udeležence.
Vsi pa z molitvijo in zgledom podpirajmo učence Jezusove šole!

STIČNA MLADIH 2020—NEKOLIKO DRUGAČE
Zaradi korone ne bo romanje v Stično, pač pa po dekanija—za našo braslovško dekanijo to soboto, 19.9. v Preboldu od 15. do 21. ure. Mladi, lepo vabljeni k udeležbi in sodelovanju.

MAŠNI NAMENI

NED – 13.9.
24. ned. med letom
Katehetska ned.
Norburga, devica, dekla
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Lončičeve

PON – 14.9.
Povišanje sv. Križa
19.00 za +Marto Kunst

TOR – 15.9.
Žalostna Mati Božja
19.00 za +Jožija Plajnšeka–oblet.

SRE – 16.9.
Ljudmila (Milka), kneginja, mučenka
19.00 za +Ljudmilo (god), Franca Rančigaj

ČET – 17.9.
Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Ivana in Mladena Krsnik (v Šentrupertu)

PET – 18.9.
Jožef Kupertinski, škof, cerkveni učitelj
18.30 Srečanje z birmovalcem
19.00 za +Jožeta –oblet. In Slavko Tiselj

SOB – 19.9.
Marijino ime
19.00 za +Jožefo Lesjak

NED – 20.9.
25. ned. med letom
Andrej Kim Tae-gon in dr. korejski mučenci
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za birmance –SV.BIRMA

V tem tednu bo v znamenju priprave in praznovanja sv. birme
Seja župnijskega pastoralnega sveta bo v sredo ob 20.00 uri v Domu srečanj.

Bralci: v ned.: I. ki bodo pri prvi maši II. birmanec, starš
Dežurni ministrant(ka): kdor bo zdrav in bo voljan priti
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: starši birmancev (v primeru preložitve birme pa Zakl)

Oznanila – 23. nedelja med letom

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, ima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih.
Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu,
tam sem jaz sredi med njimi.« (Mt 18, 20)

BESEDA O BESEDI

USPEŠNO UČI, KDOR ZGLEDNO ŽIVI Mt 18,15–20

V današnjem evangeliju nam Jezus priporoča nalogo bratskega svarjenja. Če vidimo, da je kdo zašel na napačno pot, je naša dolžnost, da ga opomnimo in posvarimo. Ta naloga pa je po svoje zelo tvegana. Če Jezusa prav razumemo, uvidimo, da nekoga lahko opomnimo le tedaj, če se sami zvesto držimo njegovih smernic za življenje. Bratsko svarjenje ne sme postati farizejska hinavščina: drugim znamo dajati lepe nauke, sami pa živimo čisto drugače od tega, kar govorimo in priporočamo.
Naloga, kar dolžnost bratskega svarjenja je določena zlasti staršem, ki jim ne sme biti vseeno za njihove otroke, zlasti odraščajoče. Pokojni koprski škof Janez Jenko je v svojem nagovoru med birmanjem uporabil slikovito primero iz otroških let, ki se mu je vtisnila v spomin. Izhajal je iz kmečkega okolja na Gorenjskem. »Ko sem bil otrok,« je dejal, »smo pri nas doma vsako leto imeli kokljo s piščanci. Koklja se je s svojimi piščanci sprehajala okoli hiše. Ko se je na nebu prikazal orel, je svareče zapiskala in piščanci so prihiteli v zavetje njenih peruti. Tako je skrbela zanje. Danes pa se mnogi starši ne zmenijo, kje je njihov otrok, ki je morda v nevarnosti.« – Seveda to svarjenje v družinah ne sme postati nekakšna policijska kontrola, ampak mora biti ljubezniva odprtost za pogovor. Prav tega je po naših družinah premalo. Družine so razbite zaradi dela in le malo časa so vsi njeni člani skupaj. Morda le ob večerih in ob koncu tedna, dokler otroci ne odrastejo. Zapoved posvečevati nedeljo med prvimi dolžnostmi dandanes vključuje to, da bi bili člani družine več časa skupaj, da bi se med seboj kaj pogovorili; pa tudi, da bi v krščanskih družinah navezali skupen pogovor z Bogom, družinsko molitev. Krivda, da je pogovora v družinah premalo, je pri starših in pri otrocih. Otroci, zlasti odraščajoči, mislijo, da so starši »nemogoči tečneži«, ki ničesar ne razumejo, starši pa si morda prevečkrat predstavljajo, da otroci niso sposobni zrelega pogovora. Do njih se obnašajo vzvišeno in zahtevajo stvari, za katere se sami ne zmenijo. (po: S. Čuk, Misli srca)

23. nedelja med letom

»Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvari na štiri oči.
Če te posluša, si pridobil svojega brata.«
Drugega skorajda ni slišati: »Glej, imam kup napak, ampak eno dobro lastnost pa imam: vse povem v obraz.«
Toda zelo redko najdeš koga, ki ima toliko poguma, da naravnost opomni brata, ki ravna napačno. Pravzaprav je to skoraj nemogoče.
Govoriti za hrbtom je najbolj razširjen šport. V vseh okoljih. Tudi krščanskih. Da ne govorimo o cerkvenih: zakristije, samostani, kurije …
V prvih stoletjih Cerkve je bratsko opominjanje štelo med zadostilna dela ljubezni.
»Po krivici sem slabo ravnal z nekim revežem. Jutri bom šel k tistemu kristjanu, ki se ne obnaša lepo, in ga z ljubeznijo, vendar odkrito opomnil.«
To prakso bi morali znova uvesti: »Izgubil sem potrpljenje s kolegi. Jutri bom šel k tistemu kristjanu, k tistemu župniku, k tistemu svojemu sorodniku, k tisti redovnici, ki se ne obnašajo lepo, in jih opomnil.«
Tako bi se izognili, med drugim, mnogim spovedim, ki jih ljudje opravijo samo zato, da jih opravijo, in ravno tolikim obhajilom, ki jih prejmejo s preveč lahkim srcem. (T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Molk iz strahu ali iz napačne obzirnosti je tiho pritrjevanje grehu.
Evangelij današnje nedelje nam tako govori o odnosih med kristjani. Je zelo stvaren, saj jemlje človeka takega, kot je. Ni namreč tako hudo, če se kdo pregreši. Hudo je, če ni nikogar, ki bi ga kot brata posvaril, ali pa, če kljub svarilu zakrknjeno vztraja v grehu.
Pred tem nas Bog varuj! (po: Molimo s Cerkvijo, leto A-4)

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
– OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

Naslovljeno na vas

VSTOPAMO V NOVO VEROUČNO LETO
Ta teden začenjamo z rednim veroukom. Smo v precej negotovih okoliščinah, pa se bomo morali vsi skupaj — starši, otroci in kateheti, toliko bolj potrudi in z Božjo pomočjo bomo uspeli.

Urnik verouka
Na Gomilskem
Prvi razred v ponedeljek ob 11.35 -12.20
Drugi razred v ponedeljek ob 12.40 -13.20
Tretji razred v petek ob 11.35 -12.20
Četrti razred v torek ob 12.40 -13.25
Peti razred v torek ob 13.30 -14.15
Šesti razred v torek ob 14.15 -15.00
Sedmi razred v ponedeljek ob 14.00 -14.45
Osmi razred v petek ob 14.00 -14.45
Deveti razred v petek ob 15.00 -15.45

V Trnavi
Prvi in drugi razred v ponedeljek 14.05 -14.50
Tretji razred v petek ob 1405 -14.50
Četrti razred v petek ob 7.15 -8.00

Veroučenci naj bi čim prej—če je mogoče že prvi teden, nabavijo učne pripomočke: veroučne knjige, delovne zvezke… kateri bi jih težje plačali, naj starši sporočijo, pa jih bo poravnala župnija.
Želo dobro je imeti tudi otroško versko revijo Mavrico, od 13. leta starosti pa mladinsko revijo Najst. Pohitite z naročanjem!
Pripravniki na sv. birmo pa bodo začeli bližnjo pripravo na prejem zakramenta. Tako je bilo na sestanku staršev birmancev in kateheta dogovorjeno, da bodo namesto devetdnevnice devet dni pred birmo razčlenili na tri petke, sobote in nedelje, ki so pred nami —torej z začetkom ta teden. Ob petkih in sobotah bo 18.00 uri posebna priprava, nato pa sodelovanje pri sv. maši, ki bo ob 19.00 uri. Ob nedeljah pa bodo vsi prišli k drugi sv. maši, ki je ob 10.00 uri.
Vsi pa z molitvijo in zgledom podpirajmo učence Jezusove šole!

MAŠNI NAMENI

NED – 6.9. angelska n.
23. ned. med letom
Nodburga, dev., dekla
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za zdravje R. in prijateljice Mari ter +svakinjo Zoro (v Šentrupertu)

PON – 7.9.
Regina, dev., mučenka
19.00 za +Pavlino Kostanjšek—osmina

TOR – 8.9.
Marinjino rojstvo – mali šmaren
7.30 za sorodnike
19.00 za +Milko, Ivanko in starše Grah

SRE – 9.9.
Peter Klaver, misijonar
19.00 po namenu sorodnikov

ČET – 10.9.
Nikolaj Toletinski, spokornik
19.00 za +Franca Kneza (v Šentrupertu)

PET – 11.9.
Prot in Hijacint, mučen
19.00 za +Magdo in Ivana Mahor

SOB – 12.9.
Marijino ime
19.00 za +Tomaža Lončarja

NED – 13.9.
23. ned. med letom
Katehetska ned
Zaharija, prerok
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Lončičeve
Veroučenci in starši, udeležite se

V tem tednu
Ta teden bo v znamenju praznika rojstva Jezusove Matere Marije (praznujmo njen rojstni dan) in začetka veroučnih srečanj.
Bralci: v ned.: I. Simon Brdnik, Magda Šalamon, II. Tilen Hadolin, Petra Rančigaj
Dežurni ministrant(ka): Matevž Lončar, Anže Klančnik
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava