[Pokaži kot diaprojekcijo]

Življenje župnije naj bi bilo čim bolj dejavno in razgibano. Za delovanje skupin in različne dejavnosti so poleg župnijske cerkve, treh podružnic in župnišča potrebni še drugi ustrezni prostori. V našem župnijskem središču je v neposredni bližini stalo gospodarsko poslopje iz 19. stoletja. Bilo je v zelo slabem stanju in je terjalo temeljito prenovo, ki pa bi bila zelo draga. Z njo naj bi zaustavili propadanje zgradbe, olepšali videz in pridobili nekaj uporabnih prostorov. Po temeljiti in argumentirani strokovni presoji se je razmerje med stroški in tem, kar bi se pridobilo, nagnilo v prid odločitvi, da se stara stavba poruši in zgradi nova. S tem je soglašal tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine v Celju, pod pogojem, da se nova stavba prilagodi obstoječi arhitekturi. Pri podiranju v avgustu 2004 so sodelovali tudi športniki in gasilci. Odločitev za novogradnjo je olajšalo tudi dejstvo, da imamo sedaj v župniji strokovnjake – načrtovalce in izvajalce, ki so pripravljeni veliko narediti za župnijo. To pa je priložnost, ki je ne kaže zamuditi. Z veliko zavzetostjo je bil narejen idejni načrt, ki je bil podlaga dejanskemu. Tudi statični načrt je delo domače strokovnjakinje. Izdelava strojnega načrta in načrta elektrifikacije je bila kombinacija domačih in zunanjih sodelavcev. K načrtom je polno soglasje dala tudi komisija takrat še Mariborske škofije.

Takoj v septembru 2004 se je s prošnjo za Božji blagoslov in varno delo pristopilo k izvedbi načrtovanega objekta. Takoj se je pristopilo h grobim betonskim in zidarskim delom. Intenzivnost dela je pripomogla k temu, da je bil objekt  tik pred snegom, še istega leta, pod streho. K vsem notranjim delom so večinoma pristopili domačini in jih opravili prostovoljno. Njihova imena bodo v župnijski kroniki dobila prav posebno mesto, tudi zaradi tega, ker so s svojim prostovoljnim delom večinoma sodelovali že pri obnovi cerkva in drugih potrebnih delih.

Leta 2006 je dom dobil dokončno zunanjo podobo. Je pa novi dom edinstven po tem, da glavni prostor krasijo baročne freske, ki so bile prenesene iz župnijske cerkve, kar je zahtevalo visoko strokovno delo. Delo je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo, za kar smo zelo hvaležni. Strokovni sodelavec je izrazil mnenje, da je ta prostor, ki je osrednji in služi za razna srečanja, predavanja, praznovanja, različna druženja ter pripravo različnih projektov, prava umetniška galerija. Medaljoni z upodobitvami apostolov imajo zapisane stavke apostolske vere v latinskem jeziku.

Vseh, ki so pri izgradnji doma sodelovali s svojim časom in trudom, je veliko. Bilo bi prav, da bi jih imenovali. Pa je težko, saj lahko nehote povzročimo krivico in koga pomotoma izpustimo. Seveda brez velikodušne finančne podpore in podpore v materialnem smislu, ne bi bilo mogoče graditi. Tako gre vsem velika zahvala. Bogu pa hvala za varstvo, da se pri celotnem delu ni komu kaj hudega zgodilo in da je dal delu sadove. Prav gotovo ima za izgradnjo novega doma največ zaslug g. župnik, Martin Cirar, ki je bil idejni in dejanski oče projekta. Imeti v rokah vse niti poleg drugih obveznosti ni enostavno in terja veliko mero požrtvovalnosti.

Tretje leto gradnje doma je potekalo v smislu opremljanja, ki se je nadaljevalo še v letu 2008. V domu se je kar veliko dogajalo že prva leta. V septembru in oktobru leta 2007 smo nadstropje doma odstopili braslovški šoli, dokler niso popravili po neurju poškodovano šolsko poslopje centralne šole v Braslovčah. Od novembra 2007 pa je bil v njem že verouk in srečanja mladih. V domu so dobro kakovostni kletni prostori, v pritličju je glavni prostor, kuhinja in sanitarije. Na istem nivoju je tudi garaža, ki zelo dobro služi v času kakšnih večjih prireditev. V nadstropju je učilnica za verouk, prostor za razna srečanja mladine in za pevske vaje. Zelo koristen je tudi za pripravo projekta Oratorij, saj se je izkazalo, da je njegova izgradnja med drugim zelo praktična, saj omogoča dostop tudi iz dvoriščne strani.

Po različnih razpravah smo dom poimenovali Dom srečanj, saj želimo, da bi se resnično izkazal s tega vidika. Blagoslov novega Doma srečanj je na praznik Sv. družine, 30. decembra 2007, opravil takrat še celjski škof, dr. Anton Stres, in ga s tem predal namenu. Na spominski podobici, na kateri je fotografija cerkve, Doma srečanj in slika ene izmed enajstih fresk v glavnem prostoru, je na hrbtni strani zapisano: Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo z njo njeni graditelji (Ps 127,1), skupaj z zahvalo Bogu in vsem dobrotnikom.

Odločitev za izgradnjo novega doma se v teh letih izkazuje za pravilno, saj so v njem potekale že mnoge aktivnosti, ki jih predstavljamo tudi na teh spletnih straneh. Upamo, da jih bomo z vzajemnim sodelovanjem še obogatili. Vabljeni ste, da nam podate svoje predloge.

Zapis g. župnika, Martina Cirarja priredila in aktualizirala, Marija Rančigaj