Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govóril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.« Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajstérim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.«. (Jn 6,64–69)

BESEDA O BESEDI

»BESEDE VEČNEGA ŽIVLJENJA IMAŠ« Jn 6,60–69

V današnjem evangeljskem odlomku lahko spoznamo, da apostol Peter ne vidi izbire, ki jo očitno vidijo mnogi, ki od Jezusa odhajajo nezadovoljni, ker govori, da bo dal svoje meso v hrano. Peter se tako na glas vpraša: H komu pojdemo, ti imaš besede življenja. Kaj to zanj pomeni? 
Peter očitno doživlja, da mu je Jezus spremenil življenje:
ribe je še vedno rad lovil, a brez Jezusa mu je nekaj manjkalo,
pri Jezusu je iskal pomembnost, prerival se je v prvo vrsto, hotel je biti najboljši, a za tem se je skrivalo še nekaj, kar je odkrival v Jezusovem odgovoru,
ko je počasi dozorevala njegova pot, je spoznaval novo pot, novo resnico in smisel svojega življenja. 
Jezus je postajal njegova pot – sicer se je z njim prepiral, prezahteven je bil, ni šlo po njegovih željah, a iz vrtenja okrog sebe in lastne pomembnosti, ga ta pot odpira za bližnjega, za občestvo, za Boga in za svet. 
Jezus je postajal njegov sopotnik, ob katerem je spoznaval resnico življenja – vse bolj jasno mu je postajalo, da človek ne živi od tega, kar poje in popije, ampak od ljubezni, ki jo uživa ob Bogu, jo živi v z drugimi in jo njemu vrača.
Jezus je postal njegovo življenje samo – ko se po legendi boji smrti v Rimu in beži iz njega, mu pride naproti Jezus. Peter ga vpraša, kam greš, Gospod? Jezus mu odgovori: Grem, da še enkrat umrjem zate. Tu Peter končno spozna, da je Gospod njegovo življenje in njegovo vstajenje. 
Petru ob današnjem evangeljskem dogodku še zdaleč ni jasno, kaj točno govori, a globoko v sebi čuti, da izgovarja življenjsko resnico. Kam naj gre, če Jezus ni Gospod, če on ni pot, resnica in življenje. 
In kaj je Jezus zate? Bi lahko dejal s Petrom: »Mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.« Kako prepričljive ali neprepričljive bi bile tvoje besede? (po: E. Mozetič)

21. nedelja med letom – župnijski dan

Jezusove besede v današnjem evangeliju lahko izzovejo veliko pohujšanje. Pravi namreč, da je Bog izbral za razodetje samega sebe in za udejanjanje zveličanja slabost človeškega mesa. To je skrivnost učlovečenja in to, da Bog postane meso, vzbudi pohujšanje in predstavlja za tiste ljudi, pogosto pa tudi za nas, oviro. Jezus je namreč zatrdil, da je resnični kruh zveličanja, ki posreduje večno življenje, njegovo meso. Za vstop v občestvo z Bogom je potrebno bolj kot spoštovati zapovedi ali zadostiti verskim predpisom, živeti dejanski in konkreten odnos z njim. Kajti zveličanje je prišlo po njem v njegovem učlovečenju. To pomeni, da ni potrebno iskati Boga preko veličastnih in mogočnih sanj ali podob, ampak ga je potrebno prepoznati v Jezusovi človeškosti in posledično v človeškosti bratov in sester, ki jih srečujemo na poti življenja. Bog je postal meso, je postal kri. Spustil se je do te mere, da je postal človek kot mi. Ponižal se je vse do tega, da je naložil nase naše trpljenje in naš greh. Pravi nam, naj ga iščemo, in sicer ne zunaj življenja in zgodovine, ampak v odnosu s Kristusom in brati. Iskati ga v življenju, v zgodovini, v našem vsakdanjem življenju.
Tudi danes lahko razodetje Boga v Jezusovi človeškosti vzbudi pohujšanje in tega ni lahko sprejeti. Sv. Pavel to imenuje »norost« evangelija za tistega, ki išče čudeže ali posvetno modrost (prim. 1 Kor 1,18–25). Kakšen smisel ima v očeh sveta poklekovati pred koščkom kruha? Zakaj vztrajno uživati ta kruh? Svet se pohujšuje.

Po čudežni Jezusovi gesti, ko s petimi hlebi in dvema ribama nahrani tisoče ljudi, mu vsi vzklikajo in ga hočejo nositi na ramenih, ga napraviti za kralja. Toda, ko on sam razloži, da je ta gesta znamenje njegove žrtve, darovanje njegovega življenja, njegovega mesa in krvi, ter da se mora tisti, ki hoče hoditi za njim, izenačiti z njim, z njegovo človeškostjo podarjeno za Boga in za druge, jim ni več všeč. Ta Jezus nas postavi v krizo. Nasprotno! Zaskrbljeni bodimo, če nas ne postavi vanjo, ker smo morda razvodeneli njegovo sporočilo! Prosimo za milost, da se bomo pustili izzvati in se spreobrniti ob »njegovih besedah večnega življenja«. (papež Frančišek)

PRI NAS TO NEDELJO ŽUPNIJSKI DAN 2024
Na predvečer je bil slavilni večer. Na današnjo nedeljo pa bogoslužje ob 10. uri , nato praznovanje v prijateljskem druženju.

Naslovljeno na vas

EVHARISTIJA

V evharistiji ostaja Bog z nami do konca sveta, kakor je obljubil.
Pod podobo kruha in vina nam podarja samega sebe.
Transsubstanciacija – skrivnost nad skrivnostjo, ljubezen nad ljubeznijo.
Vsak lahko prejme Odrešenikovo telo in kri.
Kjerkoli in kadarkoli: pri obredu svete maše, na bolniški postelji, ko umira.
Skesanost srca zadostuje, da se smemo zliti z Jezusom.
Da bi ozdraveli in ostali povezani z njim.
Da ne bi odpadli in se duhovno posušili.
Da bi življenje obrodilo mnoge dobre sadove – za svet in za večnost.
Zato je evharistija za človeka življenjskega pomena.
Z njo in po njej živi, sebe osmišlja in je odrešen,
po njej spoznava in je spoznan.
Evharistija daje človeku najgloblji uvid, krepi iskreno ponižnost
in razodeva nebeška obzorja, vliva pogum in sprošča moč,
da bi mogli sprejeti križe sveta, razgrinja srečo, tudi v nesreči.
Odpravlja vse bolečine srca in poklanja blagodejno radost.
V evharistiji postajamo eno z njim,
Arhitektom neskončnih ozvezdij in nebeških poti.
(P. Milloonig, Zasidran v veri)
 

K ljubezni ne moremo
nikogar prisiliti.
Ljubezen je lahko le
odgovor na ljubezen.
Na tak način je hotel Bog
osvojiti človeka.
(sv. Maksimilijan Kolbe)

Na župnijski dan pomislimo: smo župnija, ki naj bi Slovencem dala »slovenskega Maksimilijana Kolbeja«.

MAŠNI NAMENI

NED. – 25.8.
21. ned. med letom
ŽUPNIJSKI DAN
Ludvik IX., kralj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Dobnik in vse njune
Praznovanje: okrepčilo, druženje

PON. – 26.8.
Zaferin, papež
19.00 za +Ivana (god) in Marijo Knez

TOR. – 27.8.
Monika, mati sv. Avguština
19.00 za +Amalijo in Franca -oblet in vse Merzeljeve in Stanka Lobnikarja
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 28.8.
Avguštin, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Franca –oblet in Frančiško Šram (v Šentrupertu)
19.00 za +Antona Turka

ČET. – 29.8. 
Mučeništvo Janeza Kr.
Sabina, mučenka
19.00 za +Jožefa Rakuna (v Šentrupertu)

PET. – 30.8.
Feliks (Srečko), mučen.
19.00 za +Majdo in Silvota Lenko

SOB. – 31.8.
Pavlin, škof
19.00 za +Antona Praznika in vse njegove

NED. – 1.9.
22. ned. med letom
Egidij (Tilen), opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožeta –oblet. in Slavko Tiselj

V tem tednu:
Ministrantski izlet bo v četrtek. Do torka dopoldne svojo udeležbo sporočite župniku.
Napoved: župnijsko romanje bo 21. septembra v Strunjan in Koper

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh, ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Elza Vasle; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obúdil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal žívi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, žível po meni. (Jn 6,53–57)

BESEDA O BESEDI

»JAZ SEM Z VAMI« Jn 6,51–58

Središče vsake evharistije je sprememba kruha in vina v Kristusovo telo in kri. Evharistija je zakrament, katerega pomen gre daleč preko vidnega.
Mnogim je (postala) ta skrivnost nerazumljiva, saj do nje nimajo (več) dostopa. Postavlja se vprašanje, mogoče veliko bolj močno kot pri drugih verskih resnicah – kaj se tu pravzaprav dogaja? Kaj ima vse to veze z mojim življenjem?
Izvor evharistije je v prazniku pashe, ki se spominja konca zatiranja in velike
osvoboditve Izraela, tistih veličastnih Božjih del, ki predstavljajo bistvo judovske vere. In pri tem posebnem prazniku, zadnjem, ki ga Jezus obhaja s svojimi prijatelji pred svojo smrtjo, igrata kruh in vino posebno vlogo.
Kruh je simbol vsakdanjika, truda in človeškega dela, simbol tega, kar nas zbližuje in od česar živimo. Vino je simbol praznika in veselja, simbol tega, kar nas razvedri, in tudi vsega, kar zmore potešiti našo žejo po življenju. In sedaj je postal ta kruh in to vino del dogodka, ki se ga spominjamo pri vsaki sveti maši – Kristus nam ponudi, da se obdarujemo z njegovo prisotnostjo v čisto vsakdanji prehrani. Ne gre za kruh in vino, temveč za izkušnjo “obhajanja” s samim Kristusom, za izkušnjo, da želi Božja resničnost postati eno z vsakim človekom vse do zadnje celice njegovega telesa.
In še en vidik naše vere lahko vidimo tu – Kristus želi bivati pri nas v preprostem kruhu, v navadnem vinu. Bog, ki nas želi razsvetliti, se je sam poimenoval “jaz sem z vami”. “Jaz sem z vami” se vedno znova razdaja, da se tudi mi podarjamo drugim. Evharistija je dar za naše življenje, ki nas želi ozavestiti, kako lahko nekaj vsakdanjega postane kraj srečanja z Bogom. V vseh stvareh …
Prisotnost Kristusovega telesa pa želi tudi danes pokazati prisotnost Boga v naši vsakdanjosti in nas spomniti na to, da se lahko svet spremeni in preobrazi, tako kot se spremeni kruh v Kristusovo telo. Svet se lahko spremeni, ker želi Bog bivati na tem svetu, in tako lahko vse, kar srečamo, postane prispodoba za njegovo odrešujočo in blagoslovljeno resničnost. (po: E. Mozetič)

20. nedelja med letom

ZAKAJ NE K SV. OBHAJILU

Ne razumemo evharistije
Nekateri pravijo: “Ne čutim potrebe.” Toda če nekdo tako misli, to pomeni, da sploh ne razume evharistije. Ni mogoče, da resnično veš in veruješ, da je to On, hkrati pa te ne zanima. Veliko bolj pogosto tisti “ne čutim potrebe” prikriva našo nepripravljenost stopiti na pot spreobrnjenja ali preprosto pristopiti k spovedi, ki se je bojimo. Takrat si je lažje reči: “Ne čutim potrebe. Ko jo bom začutil, bom glede tega nekaj ukrenil.” Na žalost tako pogosto izgleda začetek dolgoletnega izogibanja zakramentom.

Nisem vreden
Včasih pa je razlog popolnoma drugačen. V mnogih izmed nas obstaja prepričanje, da moramo biti za prejem Najsvetejšega popolnoma brez krivde. In ker smo redko v tako idealnem stanju (običajno največ 15 minut po spovedi), se bojimo, da bomo zagrešili bogoskrunstvo. K obhajilu pogosto ne pristopimo, ker nismo prepričani, ali smemo.
Tu ne gre za situacije, ko resnično dvomimo, ali naši grehi sodijo v kategorijo “lahkih” ali “težkih”. V takem primeru nas prava pot do oltarja res vodi prek spovednice. Toda pogosto se lahko srečamo z razmišljanjem: Nisem vreden. Moje srce ni idealno čisto, torej ne morem prejeti Jezusa v evharistiji. Ta pristop k svetemu obhajilu ima na žalost dolgo in trdo življenje, kot vsak pogled, ki temelji na resničnih predpostavkah, iz katerih izpelje pobožno zveneče, toda napačne zaključke.

Ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša
Resnica je, da v evharistiji prejmemo absolutno svetega Boga. Resnica je tudi to, da v primerjavi z Njim nihče izmed nas ni dovolj svet in čist. Nihče izmed nas ga ni vreden. To pri vsaki maši ponavljamo tik pred obhajilom: “Gospod, nisem vreden, da prideš k meni.”
Toda pravimo tudi: “Reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.”
Katera je ta beseda? “Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.” (Mr 2,17)

Ne nagrada, temveč zdravilo
Obhajilo ni nagrada za vzorno vedenje, temveč zdravilo za slabo. Svetost ni prepustnica do zakramentov, temveč so zakramenti pot do svetosti. Obhajilo lahko prejmemo tudi takrat, ko je naša vest obremenjena z malimi prestopki, t. i. lahkimi grehi. Še več! Evharistija, v kateri v celoti sodelujemo, ko prejemamo sveto obhajilo, te grehe odvzema.
In to ni neka pobožno-liberalna zgodba, temveč cerkveni nauk, zapisan v Katekizmu: Evharistija krepi ljubezen, poživljena ljubezen pa izbriše male grehe. Jasno je, da se jih je treba pozneje izpovedati tudi v zakramentu sprave, toda dejansko odpuščanje doživimo že pri evharistiji, če ta resnično poživi našo ljubezen do Boga in ljudi. (vir: Aleteia)

Naslovljeno na vas

Župnijski dan

Župnijski dan je pred nami, pravzaprav že na pragu. In ta teden naj bo v znamenju priprave nanj. Najprej duševna in duhovna priprava. Kot prvo naj bi v iskrenem razmisleku poglobili svoje zavedanje, kako pomembna je za nas pripadnost krščanski skupnosti v konkretnem občestvu. To bo vir veselja. V kolikor bomo s svoje strani zaznali vrzeli ali celo zalome v odnosu do župnije, sklenimo popravit kar lahko. Na predvečer praznika bo med sv. mašo in slavljenjem priložnost za zakrament sprave.
Zunanja—tvarna priprava pa nalaga pripravo oltarja in vse kar bo potrebno za bogoslužje zunaj pri cerkvi v soboto zvečer, za nedeljo pa v cerkvi, klopi za sobotni večer in mize in klopi za nedeljsko druženje. Za to bo dobrodošla pomoč. Gospodinjam pa se priporočamo za pecivo.
Rezervirajte si čas in povabite še druge na:
– Slavilni večer z sv. mašo (g. Urban Lesjak) in slavljenje s skupino Svetnik
 v soboto ob 19. 00 uri zunaj pri cerkvi (v lepem vremenu)
– Glavno bogoslužje praznovanja
 v nedeljo ob 10.00 uri v cerkvi
Nato pa praznovanje zunaj, v senci. Oba dneva prostovoljni prispevki.

MAŠNI NAMENI

NED. – 18.8.
20. ned. med letom
Helena (Alenka), cesarica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jeleno Novak (r. d.)

PON. – 19.8.
Janez Eudes, duhovn.
19.00 za +Jelko Sajovic

TOR. – 20.8.
Bernard, opat, cerkveni učitelj
Samuel (Samo), prerok
16.00 pogreb +Slavkota Begović z mašo
19.00 za +Slavko in Jožeta Tiselj
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 21.8.
Pij X., papež
19.00 za +Franca Orožima, vse Mlinarjeve

ČET. – 22.8.
Devica Marija Kraljica
19.00 za +Tejo Bale in vse Petrovčeve

PET. – 23.8.
Roza iz Lime, devica, redovnica
19.00 za +Janija, Marijo in Franca Rančigaj

SOB. – 24.8.
Jernej (Natanijel), ap.
19.00 za +Antona Zupančiča
Slavilni večer s skupino Svetnik

NED. – 25.8.
21. ned. med letom
ŽUPNIJSKI DAN
Ludvik IX., kralj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Dobnik in vse njune
po maši praznovanje: okrepčilo, druženje

V tem tednu: v znamenju priprave na župnijski dan

Napoved: župnijsko romanje bo 21. septembra v Strunjan in Koper

Dežurni ministranti: Neža in Zoja Rožič Kelenberger, ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. kdor bo pri jutranji maši; II. Marko Vasle, Jasenka Zupančič
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!«Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.« (Jn 6,32–35)

BESEDA O BESEDI

HRANA KOT IZZIV ZA DAROVANJE Jn 6,24–35

Ljudje, ki jih prikazuje današnji evangeljski odlomek, bi radi jedli kruh in bili siti. Za Jezusom so hodili, ker jim je dajal kruha, ki ga sicer niso tako zlahka zaslužili. Jezus jim spregovori o kruhu, ki je več kot mana, ki jim jo je dal Mojzes. Pravi: »Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Ljudje so bili takoj za takšen kruh, a za tem se skriva predvsem želja po udobju in brezskrbnosti. Zaslužiti za osnovno hrano je bilo pravzaprav takrat cilj vsakega dela. Kako lepo, da bi odpadla takšna skrb! Jezus pa obrača pogled. V »ponudbi« kruha, ki je več kot golo preživetje, napoveduje skrivnost svoje smrti in vstajenja. S tem pa ponuja popoln obrat v človeku. Človek naj ne živi, da bi se nasitil, ampak da bi kakor Jezus dajal sebe v hrano drugim. Živeti tako, da bi kakor pšenično zrno »padli v zemljo« in obrodili sad. Hrana pomeni pri Jezusu izziv za darovanje, ne potešitev, ki omogoča počitek. Opozarja na zgrešeno logiko čisto vsakdanjega odnosa do hrane. Ne živimo zato, da bomo jedli, ampak jemo zato, da bomo živeli. Ne živimo zato, da nam je udobno, ampak da živimo polno in dajemo življenje drugim.
V tej skrivnosti, je logično vse – da Jezus dejansko daje sebe v hrano – kot evharistični kruh. Saj je umrl za nas in želi, da uživamo njega. Kakor tudi to, da se ob tej skrivnostni hrani spreminjamo v kruh za druge. Kar pa pomeni, da Jezus ne govori: Jejte moje meso, to je vaša večnost. Ampak jejte moje meso, da boste zmogli živeti za druge, kakor sem jaz živel za vas. Tako se hrana povezuje s posnemanjem Jezusovega življenja, z zaupanjem, da je le takšno življenje, kot ga živi Jezus resnično polno in vodi v večnost. V tej luči je razumljivo nadaljevanje tega odlomka, kjer Jezus pravi: »Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.« Evharistija pomeni hkrati prihajanje k Jezusu in verovanje vanj. Pomeni na nek način življenje z njim, iz njega in zanj. (po: E. Mozetič)

18. nedelja med letom

PRESITOST

Da bi se pogosteje in bolj zavzeto udeleževali svete maše, moramo okrepiti naše hrepenenje. Izraelci so bili, preden jih je Bog nasičeval z mano, lačni. Mana je preprosta jed, a zaradi lakote se jim je zdelo, da ima odličen okus. Nasprotno se bo sitemu človeku še tako imenitna večerja zdela neokusna. Nekaj podobnega se dogaja z evharistijo. Če se kdo duhovno hrani samo z “nezdravo hrano”, kot je televizija, internet, pametni telefoni in podobno, kar nas raztresa, se mu bo maša zdela kmalu nezanimiva in neprivlačna. Zato je potrebno, da se ‘postimo’ od stvari, ki nas raztresajo, in si vzamemo čas za tiho razmišljanje in molitev. Prav je, da se umirimo že pred mašo, če želimo, da bomo zahrepeneli po njej in bili pri njej bolj zbrani. (B. Rustja, Zgodbe o kruhu z okusom nebes)

Nad menoj sveti luč tvojega obličja, na dnu svojega srca čutim blago toplino tvoje ljubezni.
Ti si v meni in jaz v tebi. O čudovita skrivnost! Moja duša molči, moj duh te kleče moli.
Nobena hvaležnost ni dovolj velika za ta dar, ki presega vse zemeljsko.
Nobena ljubezen ne bi mogla povrniti ljubezni, s katero si se daroval.
Vsak dar in vsaka žrtev sta kakor nič, če ju primerjam s tvojim darovanjem.
Kaj naj ti torej darujem, Gospod, kaj naj ti rečem?
Tebe samega, ki sem te prejel v vdanem molku, darujem.
Ko se spominjam tistega dne svoje nedolžne mladosti,
ko sem te prvič prejel v svoje srce,
te prosim le to: ravnaj z mano po svoji volji, varuj me!
Tak naj bom, kakršnega me hočeš imeti.
V hostijo, vase, me vsega spremeni,
tudi moje križe in moje radosti, moje upe in moja razočaranja.
Odslej bodi ti moj drugi jaz. Ti bodi moje življenje.
Moj Bog, naj bom kakor otrok v tvojih rokah. (Henri Daniel Rops)

Jezus, verujem v Te, Jezus, upam v Te, Jezus ljubim Te nad vse.
Jezus, tebi živim, Jezus tebi umrjem, Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Amen.

Naslovljeno na vas

Zahvala
Preteklo nedeljo je v okviru praznovanja Krištofove nedelje potekala dobrodelna misijonska akcija MIVA—za prevozna sredstva misijonarjev. Zbrali smo 1.102,50 eur. Vsem, ki ste darovali, Bog povrni!

Poslikava pročelja pevskega kora v naši župnijski cerkvi.
Belina, ki je kričeče izstopala iz konteksta lepo poslikane cerkve, je dala vedeti, da je delo novega kora nedokončano. Zdaj je to opravljeno. Priznana slikarka sakralne umetnosti Marija Bersan Mašuk je ustvarila poslikavo, ki je oblikovno in barvno lepo uglašena z obstoječo poslikavo. Prav gotovo pomeni ta pridobitev prispevek k lepoti tega svetišča. Preteklo je precej časa, končno pa je le uspelo. Bogu hvala.
Bog daj, da bi kor privabil še več pevcev, ki bodo odslej v družbi svoje zavetnice sv. Cecilije in pojočih angelov.

Napovedi za bližnjo prihodnost
– župnijsko romanje
Po preložitvi prvotnega termina je zdaj načrtovana sobota 21. septembra za župnijsko romanje. Cilj romanja pa je zdaj že dokončno izbran: primorska Marijina Božja pot Strunjan in središče škofije Koper. Takrat bodo tudi prometne razmere ugodnejše za potovanje v to smer.

– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik. Načrtujte udeležbo.

MAŠNI NAMENI

NED. – 4.8.
18. ned. med letom
Viktor I., (Zmago), papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Roka Teršeka

PON. – 5.8.
Marija Snežna (Nives)
19.00 za +v zahvalo za ozdravljenje (C.)

TOR. – 6.8.
Jezusova spremenitev na gori
19.00 za +Ljudmilo Jelen
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 7.8.
Sikst II., papež
19.00 za +Marjano Lukner

ČET. – 8.8.
Dominik, duhovnik, ustan. dominikancev
19.00 za +Pavlo Polak

PET. – 9.8.
Terezija B. od Križa, mučenka, soz. Evrope
19.00 za +Marijo Grah – 30. dan

SOB. – 10.8.
Lovrenc, diakon, muč.
19.00 za +Martina Dolerja in starše

NED. – 11.8.
19. Ned. med letom
Klara (Jasna), devica, redovna ustanovitelj.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karola Semprimožnika

V tem tednu:

Dežurni ministranti: Ana Vita in Jaša Cvenk, ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Mojca Strožer, Jure Vasle; II. Petra Basle, Tilen Natek
Urejanje in krašenje cerkve: Trnava