Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spreménil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. Narédil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« (Mr 9,2–4.7)

BESEDA O BESEDI

PREDOKUS SIJAJA VELIKE NOČI Mr 9,2–10

Evangelist nam pokaže spremenjenega Jezusa na gori, ki je kraj luči, očarljiv simbol enkratne, samo trem učencem namenjene izkušnje. Z Učiteljem so se povzpeli na goro, videli so, ko se je potopil v molitev in v določenem trenutku se je njegovo obličje spremenilo. Osupli so pred tem novim sijajem. Ob Jezusu sta se pojavila Mojzes in Elija, ki sta z njim govorila o ‘izhodu’, torej o njegovi veliki noči smrti in vstajenja.
Gospodovo spremenjenje pomeni, da gledamo v lepoto neskončnega cilja, ki nam ga pripravlja Bog. Ta neskončni cilj je Božja podoba v nas. In to je neke vrste predokus velike noči. Zato je tudi Peter vzkliknil: ‘Dobro je, da smo tukaj’. Hotel je namreč, da se ta trenutek milosti ne bi več končal!
Spremenjenje se je zgodilo v točno določenem trenutku Jezusovega poslanstva, torej potem, ko je učencem zaupal, da bo moral ‘veliko pretrpeti…, biti umorjen in tretji dan vstati’. Jezus ve, da oni ne sprejemajo resničnosti križa, resničnosti smrti, ki ga čaka. Zato jih želi pripraviti za prenašanje pohujšanja trpljenja in smrti na križu, da bodo vedeli, da je to pot, preko katere bo nebeški Oče dal prispeti svojemu Sinu v slavo, ko ga bo obudil od mrtvih. To pa bo tudi pot učencev, saj nihče ne prispe v večno življenje, če ne hodi za njim tako, da v zemeljskem življenju nosi svoj križ. Vsakdo od nas ima svojega. In Gospod nam kaže cilj te poti, ki je vstajenje, večna lepota. Trpljenje je namreč potreben in začasen prehod. Po njem nam v Kristusu zasije brezmejno Božje zveličanje, blaženost, luč in ljubezen. S tem ko nam je pokazal svojo slavo, nam je zagotovil, da imajo križ, preizkušnje in težave, v katerih se znajdemo, rešitev in bodo za vselej premagane v veliki noči. Zato se tudi mi med tem postnim časom povzpnimo z Jezusom na goro, da ga bomo lahko uzrli v vsej svetlobi v kateri se nam razodeva. (po: E. Mozetič)

2. postna nedelja

Abraham je poklican k darovanju svojega edinca, sina Izaka

Proti vsem pričakovanjem (in naravnim zakonom) sta ostarela zakonca Abraham in Sara dobila od Božjih poslancev napovedanega sina in mu dala ime Izak, ki pomeni smeh (hebr. zakah – smejati se). Že ob napovedi njegovega rojstva sta se starša Abraham in Sara smejala, ker si nista mogla misliti, da bi tako stara, kot sta bila, mogla doživeti blagoslov starševstva. Poznavalci Svetega pisma razlagajo ime Izak kot voščilo ‘Bog naj se smeje’ /nad teboj/. Izkušnja pravi, da so možje, ki postanejo očetje, ko so že starejši, na svojega otroka še bolj navezani. Tako je bilo tudi med Abrahamom in Izakom. To se pokaže zlasti v uri Abrahamove najtežje preizkušnje. Bog namreč preizkuša Abrahamovo vero z zahtevo, ki se nam zdi kar preveč kruta: od Abrahama zahteva, naj mu daruje sina edinca, tako zaželenega in po čudežu rojenega, na kraju, ki ga bo on določil. Po svetopisemski pripovedi je to gora Morija. Abraham takoj posluša Božje povelje in se s sinom edincem, nositeljem Božjih obljub, odpravi na kraj daritve. Med potjo se oče in sin zaupno pogovarjata. Lahko si mislimo, kaj je čutil oče Abraham, ko naj bi žrtvoval svojega sina. Pred tem dejanjem ga je ustavil Bog sam, kajti videl je, da mu je Abraham v svoji veri povsem poslušen. Mnogi razlagalci Svetega pisma pravijo, da je ta zahteva Boga Abrahamu, naj mu daruje svojega sina edinca, tudi jasen namig, da Bog ne mara žrtvovanja ljudi, kakor je bila precej razširjena navada pri poganskih ljudstvih okoli Izraelcev. To je bilo jasneje povedano v Mojzesovi postavi.
Očaka Izaka so umetniki najpogosteje upodabljali skupaj z očetom Abrahamom v uri njegove najtežje preizkušnje: ob žrtveniku na gori Moriji. Že od najstarejših krščanskih časov so v Izaku, nedolžni žrtvi, ki naj bi bila darovana, videli preroško podobo Kristusa, ki se je daroval kot nedolžna žrtev za odrešenje človeštva. Izak je podoba Kristusa ne le v tem prizoru, ampak tudi z vsem svojim življenjem: v napovedi njegovega rojstva po Božjih glasnikih; ob njegovem rojstvu, ki je bilo vir veselja; v krotkosti in blagosti njegovega značaja. (po: S. Čuk, Svetopisemski liki)

Vzgoja v veri se mora prilagoditi vsakemu otroku, Otroci potrebujejo simbole, kretnje, pripovedi, pričevanja. Odraščajoči običajno zapadejo v krizo, ko težko sprejemajo avtoritete in zahteve, zato je treba v njih spodbujati lastna verska doživetja in jim nuditi svetle zglede, še posebej v družini. Temeljnega pomena je, da otroci čisto konkretno vidijo, da je staršem molitev zares pomembna. Zato imajo lahko trenutki molitve v družini in izrazne oblike ljudske pobožnosti večjo evangelizacijsko moč kot vse kateheze. (papež Frančišek)

Naslovljeno na vas

Zimske počitnice
Te so bile včasih že v januarju in so bile bolj na sredi šolskega leta in smo jih imenovali polletne. Takrat so šolarji in veroučenci pred počitnicami dobili polletna spričevala. Iz šole še sedaj prinesejo učenci domov obvestila o uspehih, oziroma neuspehih pri učenju. Mislim, da je to kar smotrno, ker daje otroku ali mladostniku spodbudo ali pa opozorilo za njegovo delo v preostalem delu šolskega leta. Veroučne knjižice—spričevala pa imajo sedaj predviden samo konec leta. Smo pa vsi veroučitelji na voljo staršem, da se pogovorimo o stanju otroka pri verouku. Celo želimo in vabimo starše, da bi pokazali še več pripravljenosti za srečevanje s katehetoma in katehistinjo.
Vsem počitničarjem želimo veliko lepih trenutkov in doživetij. Tisti veroučenci, ki pa si jih niso dovolj zaslužili, pa na še kaj postorijo.

Križev pot na postne petke, h katerim ste vabljeni vsi v čim večjem številu, naj bi vodile naslednje župnijske skupine:
tretji petek, 01.03.: ŽPS, četrti petek, 8.3.: Karitas, peti petek, 15.03.: pevci, šesti petek, 22.03.: še prosto, veliki petek, 29.3. ob 15 uri: prosto. Na petke, kjer je prosto, ste vabljeni, da se prijavite.

Počitniško varstvo otrok: od 1. do 6. razreda
01.03. – petek, od 8. do 16. ure v Domu srečanj; brezplačno. Katehistinja Marija

Versko srečanje za odrasle:
Četrtek, 07.03. Duhovna skrb za bolnike. Lepo vabljeni!

81-letnica smrti Izidorja Završnika:
Slovesnost bo v nedeljo, 10.marca ob 15.00 v naši -gomilski župnijski cerkvi ob 15.00 uri. (Prvotno je bilo načrtovano, da bi bilo obeleževanje tega dogodka dva dni: v soboto popoldne in nedeljo dopoldne —tako je že bilo objavljeno na obvestilih Škofije Celje. Zdaj je odločeno, da bo vse združeno v nedeljo popoldne, da bi bila takrat udeležba toliko večja. Upajmo.)
Bodite pozorni na bogoslužni red na drugo nedeljo v marcu, ker bo spremenjen: zjutraj bo verjetno sv. maša, ob 10.00 uri pa gotovo ne.
Rezervirajte si čas za popoldne. Obvestite in povabiti še kogar morete.

MAŠNI NAMENI

NED – 25.2.
2. postna nedelja
Valburga, opatinja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna
To nedeljo je kvatrna nabirka za bogoslovje. Bog povrni!

PON – 26.2.
Aleksander, škof
17.00 za +Marjano Lukner

TOR – 27.2.
Gabrijel ŽMB, redovnik
17.00 za +Andreja in Amalijo Urankar
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 28.2.
Roman, opat
17.00 za +Filipa Ortla

ČET – 29.2. prestopni dan
Antonija Firenška, vdova
17.00 za +Mateja Valenčaka
Molitev za duhovne poklice

PET – 1.3. prvi petek
Albin (Zorko), škof
17.00 Križev pot z ŽPS: za župnij. občestvo
Za +Štefana Šlandra –oblet. in vse Koprivove

SOB – 2.3. prva sobota
Neža Praška, klarisa
17.00 za +Šramove in Koširjevelitanije Matere Božje

NED – 3.3.
3. postna nedelja
Kunigunda, kraljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Frančiško Šram

V tem tednu
So veroučne počitnice z molitvijo in sv. mašo. Naj bodo lepe in vesele!

Svetopisemska skupina se bo zbrala v četrtek ob 17.45 uri. Vabljeni.

Dežurni ministranti: tisti, ki boste doma, po en dan
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Magda Šalamon; II. Tilen Natek, Saša Pikl
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Duh odvedel Jezusa v puščavo. V puščavi je bil štirideset dniin satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli. Ko pa so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govóril: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!« (Mr 1,12–15)

BESEDA O BESEDI

PA TI? SI ŠEL KDAJ V PUŠČAVO? Mr 1,12–15

Kako se običajno začne naše delo? Vse si pripravimo, vse domislimo, odpravimo vse ovire in potem se, če je vse v najlepšem redu, lotimo dela. Ko pridejo ovire, pogosto popustimo, rečemo, da je nemogoče vztrajati, da se stvari ne da spremeniti. Če ne vemo, ali smo stvari kos ali ne, se je največkrat niti ne lotimo.
Jezus se stvari loteva drugače. Preden začne z javnim delovanjem, gre v puščavo. Tam ni nič posebej spodbudnega: lakota, vročina in mraz, skušnjave. Vse se dogaja med zvermi in angeli, med nebom in zemljo, med puščavo in rodovitnim Božjim kraljestvom. Jezus nima nobene gotovosti, da bo vsemu kos. Kaj je njegova gotovost? Bog sam, Oče, ki mu je to poslanstvo dal, bo poskrbel, da ga bo lahko tudi izpolnil. Ne ve, kako, ne s čim … Nima sodelavcev, nima poslušalcev, vse je v zraku. In s katerimi skušnjavami se sooča v puščavi?
Ena sama je hudičeva skušnjava. In to je njegova beseda dvoma: »Če si Božji Sin …« Podvomi v svoje poslanstvo! In za nas velja popolnoma isto. Prva in ključna stvar za hudiča je človeka prepričati, da tisti glas ob Jordanu ni resničen. Da Bog laže. Da to, da sem za Boga otrok, ki ga ima rad bolj kot vse drugo, ni res. In v trenutku, ko začne človek o tem dvomiti, se znajde v strahu, da ni dovolj dober, da ne dela prav, da se trudi zaman. Da je v bistvu sam, ker ljubezni ni vreden. Ta strah je korenina vseh skušnjav.
Tako se začne njegovo prijateljstvo z zlom. Bolj ko se z njim brati, bolj je sam, globlje v puščavo gre. Ker je – čeprav mu ponuja same lepe in privlačne stvari – hudičev cilj samo eden: da človeka uniči, da ga oropa ljubezni.
Ampak zato tudi je puščava. Zato mora človek skoznjo. V njej je namreč vse njegov sovražnik, vse proti njemu – razen cilja, ki ga nosi v prsih. In takrat spozna, kaj je v njegovem življenju bistveno. Kajti človek, ki vztraja in hodi skozi puščavo, bo slej ko prej prišel do spoznanja, da je Bog pred vsemi človekovimi drugimi potrebami. Da je on vse, kar potrebuje. (po: E. Mozetič)

1. postna nedelja

Bog sklene zavezo z Noetom

Na prvo postno nedeljo, s katero začenjamo čas priprave na praznovanje velikonočne skrivnosti odrešenja – Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja, s katero je Bog sklenil s človeštvom novo in večno zavezo, stopa pred nas lik očaka Noeta, ki ga je Bog zaradi njegove pravičnosti rešil ob katastrofi vesoljnega potopa. Odlomek Prve Mojzesove knjige, ki ga poslušamo kot prvo berilo v letu B, poroča, kako je Bog po potopu z njim sklenil zavezo, s katero se je zavezal, da ne bo več potopa, ki bi ugonobil zemljo. Kot znamenje svoje zaveze je postavil mavrico.
Noe je zadnji od desetih očakov, desetih prednikov človeštva, naštetih v 4. in 5. poglavju Prve Mojzesove knjige. Noe ni bil Jud. Svetopisemska pripoved ga predstavlja kot zastopnika pravičnih, ki so bili tudi med pogani. Veliko stoletij kasneje bo iz poganskega okolja prišel očak Abraham, mož globoke in neomajne vere.
Odločilen dogodek v Noetovem življenju je bil vesoljni potop kot kazen za splošno pokvarjenost človeštva. Ta je bila posledica mešanja dvojne usmeritve: Kajnove in Abelove. Hudobija ljudi je tako velika, da je Bogu, ki ga svetopisemski pisatelj predstavlja s človeškimi čustvi, ‘žal’, da je ustvaril človeka, in sklene ‘popačeni’ rod pokončati s splošnim potopom. Pravičnemu Noetu pa naroči, da zgradi ladjo, s katero bo rešen sam, njegova družina in vse živali. Da mu tudi mere: po naših merskih enotah je bila Noetova ladja dolga 156 metrov, visoka 30 metrov in široka 26 metrov, njena prostornina je znašala okoli 70.000 kubičnih metrov. Ko je Noe z vsemi svojimi ljudmi in živalmi šel v ladjo, je, po svetopisemskem poročilu, deževalo štirideset dni, voda je stala 150 dni in točno po letu, odkar so se vkrcali, so šli iz ladje na kopno. Noe se je Bogu zahvalil z žgalno daritvijo, Bog pa je sklenil z njim zavezo.
Zgodovinski značaj svetopisemskega poročila o potopu je zunaj vsakega dvoma: temelji na zgodovinskem dogodku velikega potopa. Vedeti pa moramo, da je treba svetopisemski ‘vesoljni’ umevati v okviru takratnih zemljepisnih predstav in pojmov. (po: S. Čuk, Svetopisemski liki)

Bog je sklenil zavezo z nami. Znamenje te zaveze je križ, ki nam sporoča, da nas Bog neizmerno ljubi. Poživimo tudi mi svojo ljubezen do Njega!

Naslovljeno na vas

“Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!” (prim. 1 Mz 3,19)

V vesoljnih prostranstvih nas je komaj za prah, cesarstva, maliki in človeški izdelki se vrtinčijo v zgodovinski prah.
Prah je na pohištvu in med oblačili, v zraku in za avtomobili, nabira se na dobrih sklepih in na neizpolnjenih obljubah, na spominu in papirju, na prijateljstvu in ljubezni; kajti iz prahu smo in v prah se vračamo!
Preganjamo ga s tehniko in čistili, cilji, gibanji in orožjem.
Bežimo pred njim v zelene oaze, v sterilnost in goljufijo, v omamne svetove in tiranijo, med lažne obljube in prazne upe, a ne moremo pozabiti: iz prahu smo in v prah se vračamo!
Tudi ti si hodil po prahu svoje domovine, s prahom v očeh, občutil si ga na koži in med zobmi, imel si ga v laseh in dlaneh. Umil si ga z nog svojih prijateljev, padal si vanj pod udarci biča, prašnega so te zavili v mrtvaški prt
in položili v grob. Premagal si smrt prahu, zato brez strahu: v prah se vračamo, iz prahu nas boš obudil v prenovljeni svet!
B. Vrbovšek, Gospod, povsod vidim Tebe

S FEBRUARSKE SEJE ŽUPNIJSKEGA SVETA

Dogovorjeno je bilo:
Križev pot na postne petke, h katerim ste vabljeni vsi v čim večjem številu, naj bi vodile naslednje župnijske skupine:
– drugi postni petek, 23.02.: birmanci,
– tretji petek, 01.03.: ŽPS,
– četrti petek, 8.3.: Karitas,
– peti petek, 15.03.: pevci,
– šesti petek, 22.03.: še prosto,
– veliki petek, 29.3. ob 15 uri: prosto.
Na petke, kjer je prosto, ste vabljeni, da se prijavite.

Versko srečanje za odrasle: četrtek, 22.02. ogled filma; četrtek, 07.03. Duhovna skrb za bolnike. Obakrat lepo vabljeni!

Počitniško varstvo otrok: 01.03. – petek, od 8. do 16. ure; brezplačno od 1. do 6. razreda

Seje ŽPS bodo sedaj tretji ponedeljek v mesecu, naslednja seja je 18.3. ob 19. uri.

81-letnica smrti Izidorja Završnika:
Molitev k Božjemu služabniku Izidorju Završniku:
Nebeški Oče, po Božjemu služabniku Izidorju Završniku si nam razodel moč vere v Jezusa Kristusa in zgled evangeljske ljubezni do bližnjega. Poveličan v Tvoji ljubezni, ki je močnejša od smrti, naj postane priprošnjik tudi vesoljni Cerkvi. Prosimo te, da bi vsa Cerkev v njem prepoznala veličino darovane ljubezni, ki edina premaga sovraštvo in rojeva novo življenje, ki je večno. Na njegovo priprošnjo podeli naši Cerkvi blagoslov in potrebnih milosti, da bomo živeli kot bratje in sestre ter kot tvoji ljubljeni otroci o tebi pričevali današnjemu svetu. To te prosimo po tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našemu Odrešeniku, ki živi in kraljuje vekomaj. Amen. 

MAŠNI NAMENI

NED – 18.2.
1. postna nedelja
Frančišek Regis Clet, duhovnik, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Karla Sirše –oblet. in sorod.

PON – 19.2.
sv. Bonifacij, opat
17.00 za +Ano Pristalič in vse njene

TOR – 20.2.
Sadot, perzij. mučenci
17.00 za spravo grehov prednikov
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 21.2.
Peter Damiani, škof, cerveni učitelj
17.00 za +Danico Košenina –oblet.

ČET – 22.2.
Sedež apostola Petra
17.00 za +Marijo Kunst

PET – 23.2.
Polikarp, škof, mučen.
17.00 križev pot: za birmance
za +Viktorijo Zmrzlak –osmina

SOB – 24.2.
Matija, apostol
17.00 za +Franca Turnška

NED – 25.2.
2. postna nedelja
Valburga, opatinja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna
To nedeljo je kvatrna nabirka za bogoslovje. Bog povrni!

V tem tednu
Sestanek sodelavcev Karitas bo v ponedeljek ob 17.45 uri. Lepo vabljeni!

Versko srečanje za odrasle bo v četrtek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Na programu je film o Jezusovem trpljenju, saj je postni čas. Udeležba bo lahko znaten prispevek k pripravi na veliko noč.

Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, ostali, dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Mojca Strožer; II. Petra Rančigaj, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je k Jezusu prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile in bil je očiščen.  (Mr 1,40–42)

BESEDA O BESEDI

»BODI OČIŠČEN!« Mr 1,29–39

Gobavec iz evangelija je človek brez upanja, brez rešitve. V judovstvu je vsak dotik s smrtjo pomenil nečistost in prepoved udeležbe pri bogoslužju ter potrebo po očiščenju. Za gobavca očiščenje ni več mogoče, ker nosi smrt na sebi in se je ne more rešiti; zato ostane trajno nečist in izobčen. Le Božji poseg ga lahko reši.
Zato je podoba tistih naših situacij, v katerih se zavemo, da nas jih lahko reši le Bog. Če živiš dolgo kot izobčenec, ko ti dolgo dopovedujejo, da nisi v redu, začneš na koncu v to verjeti tudi sam. Verjameš, da nisi vreden ljubezni in da zate ni izhoda. Verjameš celo, da tudi Bog noče imeti nič več s teboj.
Ko ta gobavec sreča Jezusa, ga prosi, če ga slučajno hoče ozdraviti, če je tudi zanj kaj prostora v Božjem usmiljenju. Jezus poudari, da ta ozdravitev ni slučajna, ampak je izraz jasnega Božjega hotenja: »Hočem!«
Ob tej ozdravitvi sem se zavedel, da me Jezus uči, biti pripravljen sprejeti vsakršno situacijo, če želim komu pomagati.
Gobavec je točno vedel, kaj je njegovo zlo in česa bi ga naj Jezus očistil. Prošnja gobavca »če hočeš, me moreš očistiti« izraža njegovo globoko zaupanje v Jezusa in njegovo moč. Gobavec ve, da ga Jezus lahko, da ga hoče in da ga more očistiti. In samo Jezus ga lahko ozdravi, saj so veljali gobavi za mrtve. In kdo lahko obuja od mrtvih? Samo Bog!
Ob dejstvu klicanja gobavca, če hočeš me moreš očistiti, je na mestu, da se vprašam: Kateri greh pa mene ovira danes? Ga poznam? V to področje moram klicati Jezusa in ga prositi, da me očisti. Jezusa nobena nečistost, noben greh ne more zadeti, on pa lahko vse nečistosti odstrani od ljudi, ki se mu približamo. Samo Jezus lahko v meni obudi novo življenje. Jezusova čistost in svetost je nepremagljiva. Tako kot je Jezusov dotik, Jezusova beseda “Hočem, bodi očiščen!” očistila gobavca, tako lahko očisti danes tudi mene in tebe. Jezus me lahko, hoče in more očistiti. (po: E. Mozetič)

6. nedelja med letom – nedelja bolnikov

Svetovni dan bolnikov, na praznik Lurške Matere Božje

Ob svetovnem dnevu bolnikov o bolniškem maziljenju

Bolezen nas privede v tesnobnost, zaprtost vase, včasih celo v obup in upor zoper Boga. More pa tudi napraviti človeka zrelejšega, pomaga mu, da spozna v svojem življenju to, kar ni bistveno, in se obrne k temu, kar je bistveno. Zelo pogosto bolezen sproži iskanje Boga, vrnitev k njemu (prim. KKC 1500).

Kristusovo sočutje z bolniki in njegova številna ozdravljenja vseh vrst bolnikov so razločno znamenje tudi današnjemu človeku, da mu želi biti tudi v takih situacijah blizu. Še posebej stopa k nam v podobni zakramenta sv. bolniškega maziljenja. Toda napačno razumevanje tega zakramenta skozi dolga stoletja je bilo tako hudo, da je zakrament postal t. i. zakrament smrti, eden »zadnjih obredov«, ki človeku odpira bolj ali manj varen prehod v večnost. Obstaja nevarnost, da bo danes, ko med kristjani narašča zanimanje za zdravljenje, ta zakrament razumljen kot zakrament zdravja, uporabno »dopolnilo« medicine.

Oba pogleda sta napačna, saj oba spregledata zakramentalno naravo tega dejanja. Zakrament ni »čudež«, s katerim Bog krši »naravne zakone«, ampak je razodetje poslednje Resnice o svetu in življenju, človeku in naravi; Resnice, ki je Kristus. Bolniško maziljenje je zakrament tudi zato, ker njegovo namen oz. cilj ni zdravje samo po sebi, povrnitev telesnega zdravja, ampak vstop človeka v življenje Božjega kraljestva, v »mir in veselje« Svetega Duha.

Biti kristjan, verjeti v Kristusa, pomeni in je vselej pomenilo vedeti, da je Kristus Življenje vsega življenja, da je on življenje samo in zato tudi moje življenje. Ljubiti Kristusa pomeni poznati in posedovati ga kot Življenje svojega življenja. Niti življenje niti smrt nas ne moreta ločiti od Kristusove ljubezni. Ne vem, kako in kdaj bo prišla izpolnitev. Vem pa, da se je v Kristusu začel ta veliki prehod, da luč »prihodnjega sveta« prihaja k nam v miru in veselju Svetega Duha. (po: Vrata k Bogu – priročnik za ŽPS)

Gobavec je človek, ki ne more sprejeti samega sebe. V svoji koži se ne počuti dobro. Gobavci so morali v tistih časih živeti v ločenih naseljih. Tudi to je podoba za nas: kdor ne more sprejeti samega sebe, se čuti nesprejetega od drugih Takšen gobavec pride do Jezusa in ga prosi za ozdravljenje. Jezusu se zasmili. Iztegne roko in tako vzpostavi odnos z njim. Dotakne se ga. Ker sam sebe ne more sprejeti, ga sprejme Jezus. Nato pa mu Jezus reče: »Hočem, bodi očiščen!« To pomeni: »Jaz te povsem sprejemam. Sedaj pa moraš tudi ti sprejeti samega sebe.« (po: A. Grün: Kaj nam omogoča živeti)

Naslovljeno na vas

SVETI POSTNI ČAS SPREOBRNI NAS

V Katoliški cerkvi na pepelnično sredo, letos bo to 14. februarja 2024, začenjamo postni čas, ki bo trajal štirideset dni. Postni čas bomo sklenili z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi sveto velikonočno tridnevje.

Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku s pepelom naredi križ na čelu, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi. Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).

Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela.

Post: Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

Križev pot je pomeljiva ljudska pobožnost primerna še zlasti v postnem času, v nem premišljujemo in podoživljamo dramo Jezusovega trpljenja. Pri nas bo vsak postni petek pred mašo, ob nedeljah pri jutranjem češčenju, na veliki petek pa ob treh popoldne. Lepo vabljeni.

MAŠNI NAMENI

NED – 11.2.
6. nedelja med letom
Lurška Mati Božja, Svetovni dan bolnikov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matildo Brinovec oblet.
Po mašah bodo c. ključarji sprejemali vaše darove za ogrevanje

PON – 12.2.
Feliks, opat
7.30 za +župnika Adolfa Pikla

TOR – 13.2.
Kristina Spolet., vdova
17.00 za +Marijo Sovinc
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 14.2. strogi post
++ Pepelnica
Valentin, duhov., muč.
17.00 za +Marjana, vse Šmiglove in Silvo
Obred pepeljenja
Začetek postnega časa

ČET – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za +Frančiško Šram (v Šentrupertu)

PET – 16.2.
Julijana, mučenka
17.00 križev pot: za bolne
Za vse +Naclnove

SOB – 17.2.
Silvin, škof
17.00 za +Binija Stepišnika, v. Bertečeve

NED – 18.2.
1. postna nedelja
Frančišek Regis Clet, duhovnik, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Karla Sirše –oblet. in sorod.

V tem tednu:
Veroučenci sedmega razreda in birmanci imajo namesto ponedeljka tokrat verouk v sredo ob istih urah. Prosim za razumevanje.

Sestanek za starše birmancev, ki letos še niso bili na sestanku bo v sredo ob 17.45 uri v Domu srečanj. Pridite, prosim, zagotovo.

Seja ŽPS bo v četrtek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Pričakujemo vse člane.

Dežurni ministranti: Marko Mak, ………………….., vsi ostali, dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Sonja Mandelc; II. Petra Basle, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdrávil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov, ki pa jim ni dovôlil govoriti, ker so ga poznali. (Mr 1,30–34)

BESEDA O BESEDI

BOG OZDRAVLJA Mr 1,29–39

Evangelij jasno razlikuje med boleznijo in obsedenostjo. Za prvo je potrebno zdravilo, za drugo pa eksorcizem. Jezus skozi ves evangelij počne oboje. Danes se potreba po eksorcizmu nenehno povečuje.
A Jezus v nekem trenutku prekine z ozdravljanjem ljudi in izganjanjem demonov ter reče svojim učencem: “Pojdimo drugam.” Srečati si želi čim več ljudi in jim oznaniti veselo novico. Zakaj? Ker se ljudje brez Boga počutijo kakor Job (prvo berilo), ki v 7. poglavju pravi: “Odmerjeni so mi meseci, polni gorja, dodeljene so mi noči, polne trpljenja. Kadar grem spat, mislim, kdaj bom vstal, kadar vzamem za mero večer, naveličan prehitevam čas do mraka.”
Življenje, ki ga opisuje, je življenje bolnika. In je obenem življenje, kakršnega imamo brez Boga. Toda Bog “ozdravlja potrte v srcu”. Z Bogom ima življenje vse, kar potrebuje v duhovnem smislu: pomen, namen in tolažbo. Bog pa ne ozdravlja le naših potrtih src; ozdravlja tudi naša zaskrbljena in vase zaprta srca. 
Biti kristjan pomeni imeti veliko spodbudo za plahe ljudi. Če je torej Jezus resnično želel pokazati svetu, kako najti srečo, in to je bil njegov namen, potem je naloga nas kristjanov biti taka luč. Hkrati je naša naloga da smo priprošnjiki. Mi bolne lahko približamo Bogu, in to velja tudi za tiste brez Boga. Brez nas ga ne bodo nikoli našli.
Česa se lahko naučimo iz tokratnega evangeljskega odlomka? Naše pozornosti je vredna posebej ugotovitev apostola Simona: »Vsi te iščejo.« Kljub temu se Jezus poslovi od Kafarnauma. Če to prestavimo v današnji čas, potem vidimo, da tudi danes veliko ljudi išče smisel svojemu življenju. Čutijo, da mora biti nekaj več kot to, kar zaznavamo s čuti. Za tem »praznim mestom« slutimo več kot le praznino. In drugo: Kakor je bila molitev temelj Jezusovega življenja, naj bo tudi temelj našega življenja. Če se Jezusu pridružimo v molitvi in strežbi ubogim, vemo, da ga tam srečujemo, ker je tako v molitvi kot dobrih delih osebno navzoč. (po: E. Mozetič)

5. nedelja med letom

Kako prepoznamo delovanje hudobnega duha?

Eden izmed načinov gledanja na dogajanje okoli nas je, da povsod vidimo delovanje hudiča. Eni vidijo delovanje hudiča v vplivu, ki ga imajo nekateri na javno mnenje, ali v pornografski industriji, ki zasužnjuje toliko mladih.
Evangelij jasno ločuje med bolnimi in obsedenci, tudi če so lahko posledice enake. Po eni strani ne smemo takoj v vsem videti hudičevega delovanja, po drugi moramo paziti na trike, ki jih hudič uporablja, zato da se skriva.
Najbolj jasen pokazatelj hudičevega posebnega delovanja je upor do svetega, ko nekdo ne more več moliti in je razburjen, če drugi ob njem molijo. Posebno če je bil prej pobožen in je naenkrat prekinil z vso versko prakso ter začel celo preklinjati. Tak človek se brani pred srečanjem z duhovnikom, se zapre v sobo, se obnaša neracionalno. Ne sprejema blagoslovljene vode, katere posebnost zazna, tudi če mu je bila posredovana na skrivaj.
Drugi pokazatelji obsedenosti so nečloveška moč, ki lomi vse, tudi železne verige. Obsedenec sliši čudne glasove, posebno ob nekaterih urah sredi noči, postane živčen, kriči, preklinja, drugič onemi, lahko postane tudi tako težak, da ga več ljudi ne more dvigniti. Ko obsedenost mine, se ničesar ne spominja.
Če nočemo biti na hudičevi strani, se moramo odločno postaviti na stran Boga, Device Marije, svetnikov, vsega, kar je dobro. Človek se mora zavedati svoje svetosti, svoje vrednosti kot osebe, ustvarjene po Božji podobi. Zato se mora tudi varovati negativnih ideoloških, ekonomskih, političnih in psevdoreligioznih sil, ki ga zastrupljajo.
Potrebna je zdrava pamet, realizem in previdnost pri obrambi proti satanovemu delovanju. Še bolj pa zaupanje v Gospoda in želja biti tesno ob njem. (po: G. Amorth)

Razmislek v pripravi na Svetovni dan bolnikov, ki ga bomo obhajali prihodnjo nedeljo, 11.2., na praznik Lurške Matere Božje

Bolezen je tipična človeška pogojenost, med katero krepko občutimo, da si nismo samozadostni, temveč, da potrebujejo druge. V tem smislu lahko rečemo, čeprav je paradoksno, da bolezen lahko postane milostni trenutek, med katerim smo deležni pozornosti drugih ter smo pozorni do drugih. Kljub temu pa bolezen ostaja preizkušnja, včasih dolga in težka. Ko ozdravljenja ni in ni, ter se podaljšuje trpljenje, nas to lahko potre ter nam vzame pogum. Kako naj se odzovemo na takšen napad zla? Prav gotovo s pravilnim zdravljenjem, saj je zdravstvo v teh desetletjih izredno napredovalo, za kar smo hvaležni. Vendar pa nas Božja Beseda uči, da je odločilna in temeljna drža pri soočanju z boleznijo, drža vere v Boga in njegovo dobroto. Vera v Božjo ljubezen. To je resnični odgovor, ki v korenini premaga Zlo. (Benedikt XVI.)

Naslovljeno na vas

Ob kulturnem (Prešernovem) dnevu

KRŠČANSTVO IN KULTURA
Vera zori skozi stoletja in prek sprejemanja različnih kultur, s katerimi uspe ustvariti življenjsko strukturo, interakcijo človeka s samim seboj, s sosedom, s svetom, z Bogom. To pomeni tudi, da ima vera svoj lastni subjekt, živo in kulturno občestvo, ki ga imenujemo Božje ljudstvo.
Bistveno je, da verujoči brez strahu, z jasnostjo in intelektualno strogostjo kažejo svojo misel. Da podpirajo delovanje tistih, ki delujejo v evropskih institucijah in pri tem upoštevajo krščanski navdih. Da delujejo znotraj svojega konteksta in v splošnem v javnem mnenju, da Evropi ne bo zmanjkalo opore njenega starodavnega krščanskega navdiha. Kakor so po klasičnem besedilu prve krščanske dobe, po Pismu Diognetu, kristjani poklicani, »naj bodo v svetu, kar je duša v telesu«, tako so danes verniki ob načrtu vzpostavitve nove Evrope spodbujeni, naj postanejo globoka duša in vir navdiha za tiste vrednote, ki ji bodo ne glede na legitimne razlike podelile njeno globoko edinost.

Prošnje
Nebeški Oče, v svet si položil kali svoje lepote in nekaterim ljudem dal sposobnosti, da jo odkrivajo in umetniško posredujejo vsej skupnosti. Usliši naše prošnje, ko Te prosimo za umetnike in kulturnike:
• Nebeški Oče, prosimo Te, razlij svojega Svetega Duha na tiste, ki ustvarjajo kulturo in umetnost. Naj jim bo Tvoja bližina vir navdiha in milosti, da Te bodo odkrivali v svojem življenju in s svojimi deli govorili o Tebi.
• V času kulture obupa, nesmisla in ravnodušnosti nam pošlji takih umetnikov, ki bodo gradili zdravo življenje in kazali upanje ter rešitev.
• Naj naši kulturniki s svojim delovanjem ustvarjajo družbeno razpoloženje, ki bo spodbujalo dialog, medsebojno spravo, trdne vrednote in zdravo narodno zavest. 
• Poživljaj in blagoslavljaj vse, ki gledajo, poslušajo in berejo stvaritve naših umetnikov, naj jim pomagajo oblikovati čut za dostojanstvo, jih odpirajo k svobodi in lepoti, ki rešuje.

Nebeški Oče, hvala Ti za vse umetnike, ki sodelujejo s Tvojimi navdihi in bogatijo naše življenje. Naj njihova govorica globoko nagovori srca ljudi in kliče k spreobrnjenju ter osebni rasti; po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED – 4.2.
5. nedelja med letom
Oskar, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo –obl. in Alojza Tiselj ter vse njune

PON – 5.2.
Agata, devica, mučenka
17.00 za vse +Ocvirkove

TOR – 6.2.
Pavel Miki, duhov. in drugi japonski mučenci
17.00 za +Marijo Rojnik
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 7.2.
Rihard, kralj
17.00 za +Lončičeve in Skaletove

ČET – 8.2. Prešernov d.
Jožefina Bakhita, sužnja
17.00 za +Miro Turk –oblet.

PET – 9.2.
Apolonija, devica, mučenka
17.00 za +Jožefa in Frančiško Rožič

SOB – 10.2.
Sholastika, dev., redov.
17.00 za +Martina Dolerja

NED – 11.2.
6. nedelja med letom
Lurška Mati Božja
Svetovni dan bolnikov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matildo Brinovec oblet.
Po mašah bodo c. ključarji sprejemali vaše darove za ogrevanje

V tem tednu
Sestanek za starše birmancev, ki niso bili na sestanku minulo sredo, bo to sredo, ob 17.45 uri v Domu srečanj. Pridite, prosim, zagotovo.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v četrtek ob 17.45 uri lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Manca Glušič, Nika Ledinšek, vsi ostali, dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Jure Vasle; II. Matic Basle, Barbara Cijan
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava