Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vsělej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povôji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustíte, naj gre!« (Jn 11,40–44)

BESEDA O BESEDI

»KDOR VAME VERUJE, BO ŽIVEL,TUDI ČE UMRE« Jn 11,1–45

Štetje naših dni naredi srce modro. To vodi v zdrav realizem in prežene delirij vsemogočnosti. Skoraj nič smo, naši dnevi hitro minevajo. Četudi bi živeli sto let, bi se nam zdelo, da je vse bil le piš.
Smrt tako razgali naše življenje. Razkrije nam, da so naša dejanja ponosa, jeze in sovraštva bila jalova. Z obžalovanjem se zavemo, da nismo dovolj ljubili in da nismo iskali tega, kar je bistveno. Vidimo pa tudi, kar smo zares dobrega sejali: ljubezni, za katere smo se žrtvovali.
Jezus je razsvetlil skrivnost naše smrti. S svojim obnašanjem odobrava, da se čutimo žalostne, ko nam ljubljena oseba umre. Sam se je globoko vznemiril pred grobom prijatelja Lazarja. V tej njegovi drži se čutimo zelo blizu Jezusu, našemu bratu, ki je jokal za Lazarjem.
Jezus torej moli k Očetu, ki  je vir življenja, in Lazarju ukaže, naj pride ven iz groba. In tako se tudi zgodi. Krščansko upanje zajema iz te drže, ki jo Jezus zavzame pred človeško smrtjo. Če je smrt navzoča v stvarstvu, pomeni rano, ki kazi načrt Božje ljubezni. Odrešenik pa jo hoče ozdraviti.
Jezus pred Marto, ki joče zaradi smrti brata Lazarja, postavi luč resnice: ‘Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?’ (Jn 11,25-26). Isto Jezus ponavlja vsakemu med nami vsakokrat, ko smrt raztrga tkanino življenja in čustev. Vse naše življenje se vrti okoli tega, med pobočjem vere in prepadom strahu. ‘Jaz nisem smrt, jaz sem vstajenje in življenje. Veruješ to?’ nam govori Jezus.
Vsi smo majhni in nezaščiteni pred skrivnostjo smrti. A kakšna milost, če v tistem trenutku v srcu ohranimo plamen vere! (po: E. Mozetič)

5. postna nedelja – tiha – spovedna

Izraelskemu ljudstvu v izgnanstvu daleč od Izraelske dežele prerok Ezekijel naznanja, da bo Bog odprl grobove pregnancev ter jim bo omogočil vrnitev v njihovo deželo, kjer bodo v miru počivali (prim. Ez 37,12–14). To starodavno hrepenenje človeka, da bi bil pokopan skupaj s svojimi očeti, je hrepenenje po domovini, ki ga bo sprejela na koncu zemeljskega prizadevanja. To pojmovanje še ne vsebuje ideje o osebnem vstajenju od mrtvih, ki se je pojavila šele proti koncu Stare zaveze ter je v Jezusovem času še niso sprejeli vsi Judje. Sicer pa tudi med kristjani vero v vstajenje in večno življenje pogosto spremljajo dvomi, zmešnjava, saj dejansko gre za resničnost, ki presega meje našega razuma in zahteva dejanje vere. V današnjem evangeliju o Lazarjevem vstajenju poslušamo besede vere Marte, Lazarjeve sestre. Jezusu, ki ji pravi »Tvoj brat bo vstal«, Marta odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan« (Jn 11,23–24). Na to ji Jezus odgovori: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre« (Jn 11,25–26). Poglejte, to je resnična novost, ki podre vsako oviro ter gre onkraj. Kristus je podrl zid smrti, saj v Njem prebiva vsa polnost Boga, ki je življenje, večno življenje. Zaradi tega smrt ni imela oblasti nad njim. Lazarjevo vstajenje je torej znamenje Jezusove polne oblasti nad fizično smrtjo, ki je za Boga kot spanec (prim. Jn 11,11).

Je pa še druga smrt, s katero se je moral Kristus krepko bojevati in plačati s križem. To je duhovna smrt, greh, ki grozi, da uniči bivanje vsakega človeka. Da je premagal to smrt, je Kristus umrl. Njegovo vstajenje pa ni več vrnitev k prejšnjemu življenju, temveč je odprl novo resničnost, novo zemljo, ki je končno pridružena Božjim nebesom. (po: Benedikt XVI.)

Radijski misijon na Radiu Ognjišče 2023: Ko se temelji reda podirajo – Kaj more storiti pravični? (Ps 11, 3)
Radijski misijon bo na Radiu Ognjišče od 26. marca do 1. aprila 2023. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bo sodeloval nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek.
PETROVČE (SPOVEDNI DAN NA RADIJSKEM MISIJONU) – PETEK, 31. 3. 2023 Spovedovanje od 9.00 do 19.00 nepretrgoma.

V kratkih pričevanjih, svetovalnici in pogovorih, bodo sodelovali tudi drugi duhovniki, redovniki, redovnice in laiki. Misijonski nagovori bodo vsak dan ob 11.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu, na spletni strani Radia Ognjišče.
V času radijskega misijona je petek, 31. marca, načrtovan kot spovedni dan.

Naslovljeno na vas

Razpored češčenja po naseljih
Ob 9.00 do 10.00 Gomilsko—spodnje
Od 10.00 do 11.00 Gomilsko—zgornje
Od 11.00 do 12.00 Šmatevž
0d 12.00 d0 14.00 posamezniki
Od 14.00 do 15.00 Grajska vas
Od 15.00 do 16.00 Zakl
Od 16.00 do 17.00 Trnava
Od 17.00 do 18.00 Šentrupert od 17.00 do sv. maše tuj spovednik
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!
Naj bo vsaj na dan češčenja v naši župniji tako. Prispevajmo svoj delež!

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Spletni dostop do molitvene revije Magnificat je v marcu brezplačno odprt za vse; prebirate ga lahko na mobilnih telefonih, tablicah in drugih napravah.
Revija Magnificat vabi k bližini in domačnosti z Bogom. Prost dostop do Magnificata najdete na povezavi: https://www.druzina.si/akcija/brezplacna-narocnina-magnificat-2023

Pomoč prizadetim v potresu v Turčiji in Siriji zbiramo v nabiralniku Karitas v cer kvi. Lahko tudi nakažete na TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: 00 626, namen: potres Turčija-Sirija

MAŠNI NAMENI

NED – 26.3.
5. postna nedelja
Larisa (Lara), mučenka
7.00 češčenje, spovedovanje med mašama
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mirana Roterja –oblet.
Posebej sodelujejo sedmošolci

PON – 27.3.
Rupert, škof
19.00 za +Marijo –oblet. in Ivana Knez

TOR – 28.3.
Bojan, knez
19.00 za +Miha –oblet., Matildo Brinovec
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 29.3.
Bertold, redovnik
19.00 za +Antona Šlandra in vse Koprivove

ČET – 30.3.
Amadej (Bogoljub)
19.00 za +Antona Kovačiča in starše Virant, Kovačič

PET – 31.3.
Kornelija, mučenka
19.00 križev pot – vodijo bodoči birmanci
Za +Marijo, Franca, Janija Rančigaj

SOB – 1.4.
Celodnevno češčenje
Irena, mučenka
8.00 za +Marijo Orožim, vse Mlinarjeve
Od 9.00 do 18.00 češčenje
18.00 za +Danijela –oblet. in v. Brišnikove
za +Stankota in starše Slemenšek, Jureta sklep: g. Janko Šket

NED – 2.4. CVETNA
6. postna nedelja
Angela, redovna ustanoviteljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 blagoslov zelenja – pri pokopališču
Za +Tomaža Lončarja in Bernardko Vasle

V tem tednu: veroučenci od 4. r naprej sv. spoved, vsi priprava butar.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo po sv. maši ob 19.45 uri.

Animatorji oratorija bodo imeli delovno srečanje v soboto ob 9.00 uri. Vsi, ki se jim želite na novo pridružiti od 9. r naprej, lepo vabljeni ob 10.00 uri v Domu srečanj. Kontaktni številki: 031 274 880 Eva, 070 303 748 Aljaž.

Dežurni ministranti: Jaša in Ana Vita Cvenk
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Elza Vasle; II. Nejc Lončar, Saša Pikl
Poje v nedeljo: I. Gomilski kvartet II. MCZ, ljudsko petje
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

B E S E D A Ž I V E G A B O G A

Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovóril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal. In Jezus je rekel: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo. (Jn 9,35–39)

BESEDA O BESEDI

»SPREGLEDATI POMENI TVEGATI!« Jn 9,1–41

Ob današnjem evangeliju človek ne ve ali bi se smejal ali bi jokal. Sleporojenega, ki je po čudežu spregledal, si podajajo kot gnilo jajce. Z njim ne vedo, kaj bi počeli, tako starši kot farizeji. Prej ko je bil slep, to ni nikogar motilo, pomislite: to ni bolelo ne staršev ne farizejev! Sedaj, ko je spregledal, pa so oboji v zadregi. Starši ne želijo tvegati glave zaradi sina. Pomembneje jim je, da jih ne vržejo iz shodnice. Ne zanima jih čudovita sprememba, da sin vidi, niti, kdo je, ki ga je ozdravil. Tudi farizejev ne zanima slepi, hočejo le svoj mir.
Grozno! A to se dogaja tudi danes. Verjetno je že vsak od nas doživljal nemoč, da bi sporočil nekaj lepega, nekaj pomembnega in hkrati tako očitnega kot to, da sleporojeni vidi. Če je zbujalo zadrego, smo bili neslišani. Današnja družba je iznašla zdravilo za to zadrego. Za tak primer rečemo, da je problem pri obeh, da se ne znajo pogovoriti. Potem je javnost spet mirna. A kljub vsemu: kdo bo le hodil za revežem, ki nima ne besede ne veljave. Še tako lepa stvar, kot je ta čudež, pade v senco prepira.
Prav je, da se vprašamo, zakaj se to dogaja. Rad bi spodbudil k razmisleku o tem, kako se v tako nerodnih primerih opredeljujemo. Kdo ima prav, kaj pravite? Sleporojeni? Torej, kdo se moti? Farizeji? Upamo to reči na glas? Bojimo se resnice, zato izgubljamo lepoto Božjega delovanja. Med nami se čudeži skoraj ne dogajajo več, ker se bojimo opredeliti, kaj je lepo in kaj slabo, kaj je Božje in kaj človeško.
Še tako banalna resnica je težka, ko zahteva odločitev zanjo. Jezus ni teoretična resnica, ne pričakuje papirnatega strinjanja. Jezus hoče, da mu vselej sledimo.
Slediti luči pomeni jasno se odločati. Odločitev v vsakem trenutku. Želim, da bi bilo to naše jasno načelo. Hočemo slediti luči, naj stane, kolikor hoče. Slediti luči pomeni poslušnost Njemu, brez vsakega kompromisa. Ko nas pošilja: Pojdi in se umij, moramo to storiti brez vprašanj. Slediti luči, pomeni tudi tvegati zavrženost! (po: E. Mozetič)

4. postna nedelja, sv. Jožef—Jezusov rednik, papeška ned.

JOŽEF, JEZUSOV REDNIK –19. marec

Jožef se je dobro zavedal svoje očetovske vloge in jo tudi odgovorno izvrševal. Ne le, da je delal in s tem preživljal družino, imel je tudi pomembno vlogo pri Jezusovi vzgoji. Papež Frančišek v apostolskem pismu posebej izpostavi dejstvo, da je Bog zaupal Jožefu, njegovemu pogumu, njegovi iznajdljivosti, njegovi delovni sposobnosti, njegovi veri, zato papež Jožefa imenuje »oče ustvarjalnega poguma«. »Bog posreduje po dogodkih in ljudeh,« pravi papež. »Jožef je človek, po katerem je Bog poskrbel za začetke zgodovine odrešenja. On je pravi ‘čudež’, po katerem je Bog rešil otroka in njegovo mater. Nebesa posredujejo tako, da zaupajo v ustvarjalni pogum tega moža … Sin Vsemogočnega pride na svet tako, da sprejme stanje velike slabotnosti. Potrebuje Jožefa, da ga brani, zaščiti, neguje in da lahko raste. Bog zaupa v tega moža, kakor to stori Marija, ki v Jožefu najde njega, ki ji ne želi samo rešiti življenja, ampak bo vedno poskrbel zanjo in za Otroka,« poudarja papež. (po: J. Kužnik)

ZAČETEK TEDNA DRUŽINE

Dobri Jezus!
Hvala ti za starše. Prosim, ohranjaj jih pri zdravju
in daj jim moči, da mi bosta lahko vselej v oporo.
Daj, da jima bom lahko vselej vračal z obiljem ljubezni,
svojo poslušnostjo in pomočjo pri družinskih opravilih.
Blagoslavljaj našo družino ter bodi z nami tudi takrat,
ko se znajdemo v preizkušnjah in medsebojnih nesoglasjih.
Naj nas tvoja in naša nebeška mati Marija
in sv. Jožef spremlja na vseh poteh. Amen. AK

Teden družine, ki ga začenjamo na praznik Jožefa, se bo končal na praznik Gospodovega oznanjena – na materinski dan. Več molimo za družine.

10. obletnica papeževanja papeža Frančiška
Bolj ko si povezan z Jezusom, ki postane središče tvojega življenja, bolj ti pomaga, da pozabljaš nase in se odpreš drugim. (papež Frančišek)

Naslovljeno na vas

V soboto, 25. marca bo praznik Gospodovo oznanjenje in materinski dan

Ta čudoviti dogodek spočetja Božjega Sina se je zgodil na samem, v zavetju Marijinega doma. Zanj je vedela le Marija sama, verjetno o tem tedaj niso bili seznanjeni niti njeni starši, še manj kdo drug, niti njen mož Jožef ne. Kako se je Marija po tem Božjem posegu počutila, lahko samo ugibamo, morda pa nam to lahko pojasni psalmist, ki pravi: »Moje srce in moje telo vriskata, kličeta k živemu Bogu« (Ps 84,3). Tudi Marijino srce je ob tej novici zavriskalo, postala bo mati Božjega Sina! Kako ne bi bila tega vesela!
Kako se počuti mati, ko izve, da se v njej poraja življenje? Mar ni vsa prevzeta od te novice? Nekdaj smo Slovenci spoštljivo dejali, da je žena tedaj »v blagoslovljenem stanju«! Smo tako spoštljivi do nosečih žena tudi danes? So družine pripravljene sprejeti spočete otroke? Stojijo možje svojim ženam ob strani in jih opogumljajo v težkih trenutkih odločitve za otroka ali vso skrb prevalijo nanje? (po: J. Kužnik)

SPOVED – ZAKRAMENT BOŽJEGA USMILJENJA – ZAKRAMENT SPRAVE

Velika noč, na katero se pripravljamo, je praznik novega življenja. Naj bi bila tudi čas poživitve ali celo oživitve našega duhovnega življenja. K temu lahko odločilno vpliva sv. spoved. Izkoristimo priložnost (za koga morda zadnjo), zlasti to nedeljo.

Pomoč prizadetim v potresu v Turčiji in Siriji zbiramo v nabiralniku Karitas v cer kvi. Lahko tudi nakažete na TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: 00 626, namen: potres Turčija-Sirija

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen

MAŠNI NAMENI

NED – 19.3. dan očetov
4. postna nedelja
Jožef, Jezusov rednik
Začetek tedna družine
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta (god) in Vero Kunst

PON – 20.3.
Klavdija, mučenka
17.00 za +Antona –oblet. in vse Vesolakove

TOR – 21.3.
Serapion, mučenec
17.00 za +Antonijo in Miha Štrajhar
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 22.3.
Lea, spokornica
17.00 za +mami Pavlo in vse Felicijanove

ČET – 23.3.
Rebeka redovnica
17.00 za +Ljudmilo –oblet, Alojza Lukman

PET – 24.3.
Katarina Švedska, red.
17.00 Križev pot – vodijo družine
Za vse Sternadove

SOB – 25.3.
Gospodovo oznanjenje – materinski dan
17.00 za +Ano Zakšek Mohorjevo
Uro prestavimo na poletni čas!

NED – 26.3. 
5. postna nedelja
sv. Evgenija, mučenka
7.00 češčenje, spovedovanje med mašama
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mirana Roterja –oblet.
Posebej sodelujejo sedmošolci

V tem tednu: Sestanek sodelavcev Karitas ( po dogovoru)

Pripravniki na prvo sv. obhajilo bodo imeli postne priprave to soboto, 25.3. od 9. do 13. ure v Domu srečanj.

Je teden družine z dnevom očetov na god sv. Jožefa, Jezusovega rednika na začetku tedna in z materinskim dnevom na praznik Gospodovega oznanjenja ob koncu tedna. Spomnimo se očetov in mater!

Ta teden bo tudi v znamenju priprave na postno sv. spoved. Še zlasti križev pot ta petek v obliki spokornega bogoslužja kot priprave na spoved.

Dežurni ministranti: Zala Golob, Ana Zadnik
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Mojca Strožer; II. Lara Natek, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

B E S E D A Ž I V E G A B O G A

Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« (Jn 4,13–15)

B E S E D A O B E S E D I

»DAJ MI PITI« Jn 4,5–42

Evangelij, ki smo ga poslušali, se ne obotavlja, da bi nam pokazal Jezusa, ki je utrujen od poti. Opoldne, ko je sonce najmočnejše, ga vidimo ob vodnjaku, da bi se od- žejal, si opomogel, obnovil moči za nadaljevanje svojega poslanstva. Nemalokrat pa se zdi, da se je v naše skupnosti naselila pretanjena vrsta utrujenosti, ki nima ničesar opraviti z Gospodovo. Gre za skušnjavo, ki bi jo lahko imenovali utrujenost upanja. Kakor da bi vse postalo zmedeno. Pri tem ne mislim na ‘poseben napor srca’ nekoga, ki izmučen zaradi dela na koncu dneva premore vesel in hvaležen nasmeh; ampak na utrujenost pred prihodnostjo. Gre za utrujenost, ki vse omrtviči. Nastane, ko gledamo naprej in ne vemo, kako se odzvati na intenzivnost in negotovost sprememb, ki jih doživljamo. Na videz se zdi, da se vse normalno odvija, a v resnici se vera izrablja in uničuje. Brez upanja pred stvarnostjo, ki je ne razumemo, ali pa mislimo, da Gospod in naše skupnosti nimajo ničesar več povedati in ne dati temu svetu. Dobro je imeti isto drznost, kot jo je imel Učitelj, in reči: ‘Daj mi piti.’ Kot se je zgodilo Samarijanki in se lahko zgodi vsakemu med nami, ne želimo potešiti žeje s kakršno koli vodo, ampak s tistim ‘izvirom vode, ki teče v večno življenje’ (Jn 4,14). Kakor Samarijanka, ki je več let nosila prazne vrče neuspelih ljubezni, tudi mi dobro vemo, da nam ne more pomagati katera koli beseda, da bi obnovili moči in preroštvo poslanstva. Ne kakršnakoli novost, pa naj se zdi še tako zapeljiva, ne more ublažiti žeje. ‘Daj mi piti’ je tisto, kar prosi Gospod, in kar prosi, da rečemo tudi mi. Ko to povemo, odpremo vrata našega utrujenega upanja, da bi se brez strahu vrnili k temeljnemu vodnjaku prve ljubezni. ‘Daj mi piti’ pomeni tudi priznati potrebo, da nas Duh preoblikuje v ljudi spomina na srečanje, na zveličaven mimohod Boga. In zaupanje, da kakor je storil včeraj, tako bo še naprej delal jutri. Podati se h koreninam nam nedvomno pomaga ustrezno živeti sedanjost, brez strahu. (po: E. Mozetič)

3. postna nedelja

ZAVRŠNIKOVA NEDELJA
Ob 8o-letnici smrti Izidorja Završnika in kot upamo rojstva za večno življenje

Upravičeno govorimo pri nas o Završnikovi nedelji, saj je zadnje desetletje najbolj znani rojak naše župnije. O njem se kar precej piše in govori (a še premalo!). Veliki upi in pričakovanja se stavijo vanj. Ali bo v bližnji ali malo bolj oddaljeni prihodnosti postal vzor velikodušnosti, požrtvovalnosti, največji ljubezni, ki je sposobna dati svoje življe za bližnjega in njegovo rešitev. To je najbolj dosledno posnemanja Jezusa in vseh, ki so mu odločno sledili, kot np. sv. mučenec ljubezni do Boga in bližnjega, Maksimilijan Kolbe.
Naj bo hvala Bogu za današnji dan. Za bogato sporočilo tega praznovanja. Hvala vsem, ki ste pripravili vse potrebno za današnji dan: krasilkam, molivcem, ki ste nas vodili skozi skrivnosti žalostnega dela rožnega venca, mladim za posredovanje doživljanja drame Jezusovega trpljenja v križevem potu in molitev pred Najsvetejšim, ministrantom, pevcem, bravcem – tokra so bili to bogoslovci, ki so nas po svojih letih nekoliko spominjali na mladeniča Izidorja, ki je v tistem usodnem trenutku še vedno bil.
Hvala duhovnikom, ki so se pridružili pri sv. bogoslužju.
Še posebno hvala gospodu škofu Stanislavu, ki je povzdignil to slovesnost s svojo navzočnostjo in zavzetim vodenjem evharističnega slavja.
Hvala tudi za vse kar nas je na koncu čakalo zunaj cerkve. Hvala skrbne gospodinje.
Upamo, da današnje praznovanje ni bilo »kurjenje slame, ki povzroči malo dima, ne da pa toplote, temveč nas bo kaj razvnelo v veri in ljubezni, pa tudi zavzetosti za Izidorja Završnika, da ne bi bil »prerok brez časti v domačem kraju«.
V četrtek, 16. marca, bo ob 19. uri v Celju pri sv. Jožefu, predavanje o Izidorju Završniku. Zanimivo! Tudi nanj vljudno vabljeni.

Naslovljeno na vas
Poslovili smo se
Minuli četrtek, 9. marca, smo se s sv. mašo v župnijski cerkvi nato pa s sv. obredi za rajne na gomilskem pokopališču poslovili od +Pavle Polak iz Grajske vasi 48. Bila je dejavna članica našega občestva. Bog naj jo v večnosti nagradi z blaženostjo nebeške sreče.

Pomoč prizadetim v potresu v Turčiji in Siriji zbiramo v nabiralniku Kari- tas v cer kvi. Lahko tudi nakažete na TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: 00 626, namen: potres Turčija-Sirija

MEDŽUPNIJSKA KARITAS PETROVČE Dobrodelni koncert Dom II. slovenskega tabora Žalec – torek, 14. 3. 2023, ob 19.30 uri. Vstopnice lahko nabavite pred predstavo.

Kot dober in usmiljen oče nam Bog želi najvišje dobro in to dobro je on sam. Samarijanka predstavlja bivanjsko nepotešenost tistega, ki ni našel tega, kar je iskal; imela je namreč pet mož in sedaj živi z drugim človekom. Njeno odha- janje po vodo in prihajanje od vodnjaka izraža ponavljajoče in v usodo vdano življenje. Vse pa se je zanjo spremenilo tistega dne po pogovoru z Gospodom Jezusom, ki jo je tako pretresel, da je celo pustila vrč z vodo pri vodnjaku in stekla v vas, da bi ljudem povedala: »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« (Jn 4, 28–29).
Dragi bratje in sestre, tudi mi odprimo svoje srce zaupnemu poslušanju Božje besede, da bi srečali kot Samarijanka Jezusa, ki nam razodeva svojo ljubezen in nam pravi: »Mesija, tvoj zveličar ‘sem jaz, ki ti govorim’« (Jn 4,26). Naj nam izprosi ta dar Marija, prva in popolna učenka Besede, ki je postala meso. (Benedikt XVI.)

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV – med njimi naš Izidor Završnik
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen

MAŠNI NAMENI

NED – 12.3.
3. postna nedelja
Obhajanje 80. obletnice smrti Izidorja Završnika
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
Slovesnost ob 80-letnici smrti I. Z.
9.00 molitvena ura
10.00 Bogu v zahvalo za Izidorja Završnika
Za vse +duhovnike naše župnije
Za + Matildo Brinovec, Matildo Jilg r. Brinovec, Slavko Gajšek

PON – 13.3.
Kristina, dev., mučenka
17.00 za +Ivana Rojnika–oblet. in njegove

TOR – 14.3.
Matilda, kraljica
17.00 za +Marijo –oblet. in Karla Tekavc
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 15.3.
Ludovika, redovnica
17.00 za +Vido –oblet. in Franca Stanko

ČET – 16.3.
Hilarij Oglejski, škof
17.00 za +Ano Zadobovšek -(30.) oblet. in vse Fondove

PET – 17.3.
Patrik (Patricij), škof
17.00 Križev pot -vodijo pevci
Za +Pavlo Polak –osmina

SOB – 18.3.
Bogoslužno praznovanje sv. Jožefa
17.00 Za +Andreja Urankarja -(10.) oblet.

NED – 19.3.
dan očetov
4. postna nedelja
Jožef, Jezusov rednik
Začetek tedna družine
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta (god) in Vero Kunst

V tem tednu
Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri. Lepo vabljeni
Dežurni ministranti: Neža Rožič K., Hana Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Matjaž Rožič; II. Melanija Hadolin, Aljaž Lončar
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je še govóril, jih je obsenčil svêtel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili. In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« Ko pa so povzdignili oči, niso videli nikogar razen Jezusa samega. (Mt 17,5–8)

BESEDA O BESEDI

POGLED V ONSTRANSTVO Mt 17,1–9

Človek ima prirojeno željo, da bi prišel v stik z »onim svetom«. Išče načine, kako bi stopil vanj, ali pa bi ga kako pritegnil k sebi.
Današnji evangeljski odlomek nam pripoveduje o Jezusovem doživetju nadnaravnega sveta. Povzpel se je na visoko goro, obraz mu je zablestel, obleka se mu je zasvetila, vsa zunanjost se mu je spremenila, pogovarjal se je skrivnostnimi osebami, iz oblaka se je slišal nenavaden glas. Za apostole je bilo vse to očiten znak, da jim je Bog na poseben način blizu. Petru je bilo vse skupaj všeč in izrazil je željo, da bi kar ostali tam. A so morali kaj kmalu sestopiti z gore in nadaljevati vsakdanjost. Naročeno jim je bilo, naj o dogajanju ne govore. Kaj nam vse to pove?
Da je nadnaravni svet resničen. Kar so Peter, Jakob in Janez na gori videli in slišali, ni bila utvara, temveč je bilo prav tako res, kakor vse drugo, kar so ob Jezusu doživljali.
Da je nadnaravni svet zares nadnaraven, drugačen od naravnega. Kdor stopi vanj, se spremeni, se pogovarja s skrivnostnimi osebami in o skrivnostnih rečeh, ki vsakomur niso dostopne.
Da je – dokler smo na zemlji – vpogled v nadnaravni svet darovan le redkim in tudi tem le za kratke trenutke. Potrebno se je vrniti k dolžnostim vsakdanjega življenja.
Da je v resničnost takih pojavov toliko verjeti, kolikor navajajo k poslušanju ljubljenega Sina.
Da je vse, kar človek v trenutkih skrivnostnega nadnaravnega srečanja doživi, najbolje zadržati zase. Kako najti primeren izraz za nekaj, kar je neizrazljivo? Kako nekomu z besedami dopovedati, kar je nedopovedljivo?
Da se nam bo pogled v onstranstvo v vsej polnosti odprl šele takrat, »ko bomo s Sinom človekovim od mrtvih vstali« (po: Beseda da besedo)

1. postna nedelja

Gospod je rekel Abramu: »Pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal. Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom in naredil tvoje ime veliko, da bo v blagoslov. … in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.« (1 Mz 12,1–3)

Zgodba omenja trojni izhod, iz dežele, iz rodbine in iz očetove hiše. To so menihi razlagali takole: Najprej moramo oditi od vsega, kar nas dela odvisne, kar nas veže. Izseliti se pomeni: oditi v svobodo, postati svoboden od vsega, kar nas ovira v življenju, osvoboditi se podob, ki nas vežejo.
Drugi izhod velja občutkom preteklosti. Po eni strani moramo pretekle občutke užaljenosti in prizadetosti pustiti za seboj in prenehati krožiti okoli njih. Vsekakor lahko izpustimo le to, kar smo sprejeli. Le če jih zaznam, jih lahko tudi izpustim. Po drugi strani pa naj bi izpustili tudi pretekle evforične občutke. Nekateri živijo le v preteklosti in govorijo o zlatih starih časih. Toda tako se upirajo temu, da bi bili tam, kjer zdaj živijo.
Tretji izhod pa je namenjen vidnemu. Izseljujemo se iz vsega, kar je pomembno za ta svet: iz bogastva, imetja, priznanja, uspeha, da bi se odpravili na pot preobrazbe. Potovati pomeni tudi spreminjati, spreminjati se, biti spremenjen. Le kdor se odpravi na pot in se spreminja, je pripravljen dopustiti Bogu, da ga preobrazi.
Če smo se pripravljeni izseliti iz vsega poznanega kot Abraham, se napotiti na pot, bomo postali blagoslov za druge. Blagoslov za druge pa bomo postali takrat, kadar bomo zaznali Božji blagoslov nad seboj. Blagoslovljeni smo. Bog je nad nami izrekel dobre besede. Zato bi morali prenehati negativno vrednotiti vse okoli sebe. Po svoji poti hodimo v znamenju Božjega blagoslova. Njegov blagoslov je kot plašč, ki nas zavaruje, ki nas ogrne. Tako lahko gremo po svoji poti, polni zaupanja. Kajti ta pot nas bo vodila v življenje. Blagoslov pomeni tudi rodovitnost: naše življenje bo za druge blagoslov, ker sami cvetimo in prinašamo sadove. (po: A. Grün, Kaj nam omogoča živeti)

KARITAS – Pomoč prizadetim v potresu v Turčiji in Siriji zbiramo v nabiralniku Karitas v cerkvi. Lahko tudi nakažete na TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: 00 626, namen: potres Turčija-Sirija

V Grajski vasi zvoni +Pavli Polak. Kdaj bo pogreb, bomo naknadno zvedeli.

Naslovljeno na vas

Uvodno srečanje skupine 50+ bo to nedeljo, 5. 3. 2023 ob 8.30 uri v Domu srečanj.

PRI NAS Križev pot v postnih petkih vodijo posamezne skupine, sodelovalo pa naj bi čim več ljudi.
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil

V sredo, 8.marca bo zadnje srečanje za odrasle v tej zimi. Z nami bo zanimiv gost frančiškan dr. Andraž Arko s aktualno temo Kristjan in film. Povabite še druge!!!

IZIDOR ZAVRŠNIK – ZVEZDA NA NEBU NAŠE ŽUPNIJE
Duhovnik msgr. Jože Kužnik, avtor knjige o Izidorju Završniku in njegovih sotrpinih iz zloglasnega celjskega zapora Starega piskra jih imenuje »Krvave zvezde« – če pa je zvezda, je tudi zvezda naše župnije. Več kot pol stoletja je ostal zastrta zvezda. Pred 10 leti je bila prva, njemu posvečena, slovesnost ob 70. obletnici njegove smrti. Bila je na škofijski ravni, v naši župnijski cerkvi. Leta 2017 smo ob stoletnici Izidorjevega rojstva obhajali slovesnost zunaj cerkve. Žal je tisti dan ostal mnogim v spominu po mrzlem vetru. Leto kasneje je bila slovesnost v Marijini cerkvi v Celju, kjer so molitveno uro pripravili naši mladinci, pel pa je naš otroško-mladinski zbor. Vse slovesnosti je vodil g. škof Stanislav. Tako bo tudi tokrat v naši župnijski cerkvi. Pri prejšnjih slovesnosti se nam je pridružilo tudi večje število duhovnikov od drugod. Tokrat pa je v dopoldanskem času, zato jih ne moremo toliko pričakovati.
Slovesnost 80. obletnice mučeniške smrti Izidorja Završnika bo v nedeljo, 12. marca 2023 ob 10. uri. Vodil bo škof Stanislav Lipovšek. Vabljeni v čim večjem številu.
Razpored posebnih priprav:
Vsi, ki bodo sodelovali pri organizaciji glasbe, petja v pon. ob 18. uri.
Ministranti v torek ob 16.00 uri, po možnost tudi iz vrst mladincev.
Člani ŽPS v sredo po verskem srečanju za odrasle – ob 20.15 uri.
Animatorji, mladinci v petek ob 18.00 uri.
Našim dobrim in velikodušnim gospodinjam se priporočamo za pecivo.

MAŠNI NAMENI

NED – 5.3.
2. postna nedelja
Olivija (Livija), mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse Blaževe
10.00 za vse župljane—žive in rajne (v Šentrupertu)
blagoslov mrliške vežice v Št.R.
Pri obeh mašah nabirka za bogoslovje

PON – 6.3.
Fridolin (Miroslav), op.
17.00 za Šramove in Koširjeve

TOR – 7.3.
Perpetua in Felicita, mučenki
17.00 za +Marijo (Minko) Kunst
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 8.3.
Janez od Boga, redov.
17.00 za zdravje (P.)

ČET – 9.3.
Frančiška Rimska, red.
17.00 za +starše Cirar in sorod.

PET – 10.3.
Kunigunda, cesarica
17.00 Križev pot -vodijo bogoslužni bralci
za +Elizabeto Brišnik

SOB – 11.3.
Benedikt, škof
17.00 za +Mladena in Ivana Krsnik

NED – 12.3. papeška
3. postna nedelja
Obhajanje 80. obletnice smrti Izidorja Završnika
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
slovesnost ob 80-letnici smrti I. Z.
9.00 molitvena ura
10.00 Bogu v zahvalo za Izidorja Završnika
za +¸Matildo Brinovec, Matildo Jilg r. Brinovec, Slavko Gajšek

V tem tednu:
Versko srečanje za odrasle bo v sredo ob 19. uri v Domu srečanj. Gost bo frančiškan dr. Andraž Arko s temo Kristjan in film. Povabite še druge.
Dežurni ministranti: Jan in Alen Griguljak, v nedeljo VSI
Bralci v nedeljo: bodite na razpolago pri kateri sv. maši boste.
Razpored priprave na nedeljsko slovesnost glej na predhodni strani.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.« Tedaj mu je Jezus rekel: »Pobêri se, satan, kajti pisano je: ›Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!‹« Tedaj ga je hudič pústil, in glej, angeli so pristopíli in mu stregli. (Mt 4,8–11)

BESEDA O BESEDI

NE SAMO OD KRUHA Mt 4,1–11

Nekateri bi nas radi prepričali, da človek živi samo od kruha in samo za kruh; samo od telesa in samo za telo.
Tovarne hrane in pijač tekmujejo, kateri njihovi izdelki bodo okusnejši. Pohištvena industrija ponuja opremo, v kateri se bomo počutili najudobneje. Avtomobilska industrija ustvarja avtomobile, v kateri bomo izgledali prestižno. Modne trgovine se hvalijo, da bo v njihovih oblekah naša postava najprikupnejša. Potovalne agencije nas prepričujejo, da bomo na najlepših destinacijah sveta, najpomembnejši in nas bodo razvajali kot bogove. Da ne omenimo, koliko denarja gre za lepotičenje, da bi naše telo izgledalo najlepše in najprivlačnejše.
Spletne strani in televizijski programi, ki razkazujejo in poudarjajo telesnost, praktično vsakodnevno vstopajo v naša stanovanja. Razni svetovalci in svetovalke učijo, da sta denar in telesni užitek človekova vrhovna vrednota. Športna igrišča postajajo vse bolj prerivališča. Geslo: zdrav duh v zdravem telesu se mora umikati drugemu geslu: ko gre za zmago, ne izbiramo sredstev.
V takem ozračju je postni čas, ki ga začenjamo, nesodoben. Besede o postu in pokori, ki postavljajo meje telesnim užitkom, zvenijo tuje. Jezusov klic iz puščave, naj ne živimo samo od kruha, nam neprijetno bije na naša ušesa.
Človeško telo je nekaj velikega. Tako tesno smo z njim povezani, da smemo reči: moje telo sem jaz. Toda jaz nisem samo telo, tudi duh sem. Bila so stoletja, ko so ljudje tako negovali duha, da so na telo pozabljali. Tega pretiravanja ne moremo hvaliti. Danes tako negujemo telo, da zanemarjamo duha. V občudovanju telesne lepote in njegove moči gremo predaleč, ugašamo duha, zapostavljamo omiko in krnimo skladnost človeške osebnosti. Tudi te skrajnosti ne moremo hvaliti. Jezusov klic v današnjem evangeliju, naj ne živimo samo od kruha, je toliko bolj sodoben, kolikor manj sodobno zveni. A na njem sloni naša vera! (po: F. Cerar)

1. postna nedelja

Satanov ples
Iz človekovega srca prihajajo vse hudobne misli.
Človeka ne more omadeževati nič, kar je zunaj njega.
Omadežujemo se sami, kadar prisluhnemo govorici padlih angelov.
Kadar nas prevzame peklenska razvratnost, odpor proti Božjemu redu.
Ko hudi duh pravi, da si smemo podvreči svet tako,
da prinašamo bolečino drugim.
Ko zatrjuje, da je največja avtoriteta človeški uvid in ne Božji nauk.
Ko zahteva, naj se predamo uživaštvu,
ker je askeza nesmiselno samoomejevanje. In mu sledimo.
Namera padlih angelov je, da bi človeka razčlovečili.
Da bi ga oddaljili od Boga.
Ko je človek notranje mrtev,
ga namreč lahko reši večne pogube samo še Božje usmiljenje.
Hudi duh stavi vse na to, da bi se Božje usmiljenje
ne dotaknilo notranje mrtvega človeka, kajti takrat je zmagal.
Iz Božjih rok je iztrgal človeško dušo in ji preprečil objem z Večnim.
Dokončen poraz človeka,
ki se je znašel onkraj ločnice med večnim mestom in morjem zla.
Vendar ni več poti nazaj.
Ni več prehoda v življenje, radost in mir.
Je le večno breme sovraštva, gnusobe in zavrženosti. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)

Za vse nas je skušnjava življenjsko dejstvo. Hudič je odločen sovražnik, ki nas skuša stalno spraviti nazaj pod svoj vpliv. Če nas more le malo odvrniti od pokorščine Bogu, je že srečen. Ko to doseže v nas zaživi naša stara narava in ta stori preostalo. Vendar ni nujno , da skušnjava vodi v poraz. Lahko je tudi sredstvo, da dosežemo duhovno zdravje. Res je, da smo kot kristjani pod duhovno zaščito. Bog nikoli ne dopusti, da bi bili skušani preko svojih moči. Izhod je mogoč iz vsakega položaja. Vsaka skušnjava je dokaz, da nam je Bog dal svobodno voljo. (po: A. Knowles, Življenjsko krščanstvo)

Za ribo je lahko usodna skušnjava črv na trnku. Kaj pa zame? Kaj pa zate?
Dobro je poznati odgovor!

Naslovljeno na vas

Postni čas vabi, da se potrudimo in čim bolje pripravimo na največji praznik za nas kristjane – Veliko noč. Postni čas je priložnost, da se vsak dan za trenutek ustavimo in naredimo dobro delo, več molimo, se čemu odpovemo, radi delimo, bolj pogosto gremo k sveti maši … Post je priložnost, da se s krepitvijo osebne volje odpovemo »razkošju« v našem življenju in obogatimo odnos do sebe in drugega. To naj bo tudi med temami pogovora v tem času.

Krížev pót (latinsko Via crucis) je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob. Križev pot sodi med standardno opremo katoliških cerkva. Sestavljen je iz 14 slik, ki imajo standardizirano vsebino in jih imenujemo tudi postaje (po starem štacijoni) križevega pota. . Povzete so po Svetem pismu in po izročilu.
Križev pot je poleg tega tudi molitev, ki jo verniki molimo, ko se spominjajo tega trpljenja.
Križev pot se je razvil iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti od mesta proti Golgoti. Ob poti so se ustavljali in molili, ob tem pa so se spominjali posameznih prizorov Jezusovega trpljenja. Križev pot se je razširil po Evropi zlasti po 13. stoletju, zaradi pobožnosti svetega Frančiška Asiškega in njegovih učencev.

PRI NAS Križev pot v postnih petkih vodijo posamezne skupine, sodelovalo pa naj bi čim več ljudi.
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil

Uvodno srečanje skupine 50+ bo v nedeljo, 5. 3. 2023 ob 8.30 uri v Domu srečanj.
Zakaj ne bi začeli z nečem, kar ponekod že dobro deluje in dobro dene?
Lepo vabljeni, da se pogovorimo o programu in terminu srečanj. (Komisija za oznanjevanje pri ŽPS)

Slovesnost 80. letnice mučeniške smrti Izidorja Završnika bo v nedeljo, 12. marca 2023 ob 10.uri. Vodil bo škof Stanislav Lipovšek.

MAŠNI NAMENI

NED – 26.2.
1. postna nedelja
Aleksander (Branko), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo Laznik in Mojco Rojnik
Sodelujejo skavti

PON – 27.2.
Gabrijel Žalostne Matere Božje, redovnik
17.00 v zahvalo za uspešno zdravljenje Marije in Toneta Z.

TOR – 28.2.
Ožbold (Osvald), škof
17.00 za +Olgo Viršček in Dragico Keršmanc
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 1.3.
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Karola Semprimožnika

ČET – 2.3. prvi četrtek
Neža Praška, devica
17.00 za +Janeza Jelena
Molitev za duhovne poklice

PET – 3.3. prvi petek
Kunigunda, cesarica
17.00 Križev pot -vodijo sodelavci Karitas
Za +Ido Lazar

SOB – 4.3.
Kazimir, kralj, kvatre
17.00 za +Štefana Šlandra –oblet. in vse Koprivove, Litanije Matere Božje

NED – 5.3.
2. postna nedelja
Olivija (Livija), mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse Blaževe
10.00 za vse župljane—žive in rajne (v Šentrupertu)
blagoslov mrliške vežice v Št.R.
Pri obeh mašah nabirka za bogoslovje

KARITAS – Pomoč prizadetim v potresu v Turčiji in Siriji zbiramo v nabiralniku Karitas v cerkvi. Lahko tudi nakažete na TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: 00 626, namen: potres Turčija-Sirija

V tem tednu: prvi četrtek, prvi petek, prva sobota

Film o Jezusovem trpljenju bo v sredo ob 17.45 uri v Domu srečanj.

Napoved: v sredo, 8. marca bo na srečanju za odrasle gost frančiškan dr. Andraž Arko s temo Kristjan in film. Povabite še druge.

Dežurni ministranti: Pia Petek, Daša Štopfer
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Jure Vasle; II. v Šentrupertu: Simeona Rakun, Matjaž Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.