Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. (Jn 15,5.7)

BESEDA O BESEDI

LJUBEZEN PREHAJA IZ TRTE NA MLADIKE Jn 15,1-8

Ne preseneča, da Jezus v današnjem evangeljskem odlomku sebe primerja z vinsko trto; vprašamo pa se lahko, zakaj naglaša, da je on »prava« trta. Najbrž hoče s tem poudariti razliko med njimi in »nepravo« trto. Ta pa je tista, ki namesto sladkega grozdja, ki ga vinogradnik od nje pričakuje, ker jo je skrbno in z neizmerno ljubeznijo obdeloval, rodi »kislico«. O njej večkrat beremo v Stari in Novi zavezi, pomenila pa je Izrael in njegovo nezvestobo vinogradniku – Bogu. Jezus in njegovi učenci pa bodo vinograd, ki ga bo Bog vesel.
Trta in mladike si niso blizu samo prostorninsko, temveč so po sokovih, ki se skozi njih pretakajo, med seboj življenjsko povezane. Praktično so eno. Tako je z Jezusom in njegovimi učenci. Jezusova izjava, da brez njega ne morejo ničesar storiti, ne zanika, da na naravnem področju ne bi mogli ničesar storiti. Toda če manjka povezava z Jezusom samim, ostane vse zgolj na človeški ravni. Človeške dejavnosti postanejo prepojene z ljubeznijo in rodovitne za večnost šele, če so zakoreninjene v Jezusu.
V Jezusu ostanemo, ko smo z njim povezali svojo preteklost, ko vanj vključimo sedanjost in jo želimo nadaljevati v prihodnosti. Jezus ostaja v nas in nam namreč deli sadove odrešenja.
Apostol Janez, ki nam spregovori v drugem berilu današnje nedelje, našo povezanost z Jezusom vidi v ljubezni. Ta je sok, ki prepoji trto in mladike. Če se namreč v človeku naseli ljubezen, se obenem z njo naseli v njem Božje življenje, to pa je jamstvo, da ga pri Bogu čaka tudi večno življenje. Ta ljubezen pa človeka obenem nagiba, naj tudi sam ljubi.
Kakorkoli se človek trudi, da bi ljubil, spoznava, da mu to velikokrat ne uspeva. Srce ga obsoja: premalo si ljubil! A Bog, ki je večji od človeka, to obsodbo umika. Z Božjo ljubeznijo vselej dopolnjuje, kar naši človeški manjka. (po: F. Cerar, Beseda da Besedo)

5. VELIKONOČNA NEDELJA

Tesnejšega zedinjenja s Kristusom kristjani na tem svetu res ne moremo doživet, kot pri svetem obhajilu. Celotni Kristus z vso svojo Božjo in človeško naravo prihaja k nam. Njegova kri se preliva v našo kri. Njegovo telo se v eno spaja z našim telesom. In naša duša se tako »pobožanstvuje«. Nismo več mi, ki živimo, sam Kristus živi v nas.
Vendar pri tem ostajamo samostojna osebnost. Naš razum in svobodna volja sta neokrnjena. Le v novo nadnaravno popolnost smo dozoreli. V nas so zacvetele klice večnega življenja. Že gledamo njegov sijaj. In čutimo, kako je to življenje eno, kako nas preustvarja. Kristus je resnično trta in vsi, ki smo jedli njegovo telo in pili njegovo kri, smo na njem rastoče mladike. Drug v drugega se prepletamo in skupaj pojemo slavospev življenja.
V kakšne neslutene višave nas dviga Kristusov evangelij. Zares ga sprejmimo s hvaležnostjo in ga ljubeče in zaupno premišljujmo. In predvsem: vsak dan ga živimo!
Kristus Bog se je učlovečil, da bi se mi pobožanstvili. In do tega cilja vodi samo pot žive vere in milostne povezanosti z njim. (po: S. Janežič, Slava Bogu – Mir ljudem)

Šmarnice so dragocena pomladanska setev za Božje kraljestvo – na dragoceno polje naših src. S šmarnicami sadimo z našimi premišljevanji, zalivamo s svojimi molitvami in pobožnim petjem, Gospod pa daje svojo rast. Zato kliče Marija ob šmarničini pobožnosti vsem svojim častilcem: »Blagor tem, ki se drže mojih poti« (Preg 8,32).

Marija, pod tvojim varstvom smo začeli to pobožnost, s tvojo priprošnjo želimo slednjo tudi zaključiti. Izprosi nam milost, da tisti, ki je med nami dobro delo začel, naj ga tudi dopolni. (bl. Anton Martin Slomšek)

Bilo bi lepo, če Mariji doma pripraviš lep oltarček z njeno podobo in morda svežim šopkom šmarnic ali drugega cvetja. Vsak dan te bo tako spomnil na ljubezen nebeške matere, ki nas spremlja vsak hip našega življenja.

Letošnje šmarnice za odrasle z naslovom CAMINO, POT, KI SE ZAČNE NA KONCU avtorja Marka Rijavca lahko najdete na spletu:

Naslovljeno na vas

PRAZNIK PRVE SV. SPOVEDI bo ta petek, 7. maja
Vedno je velik dogodek za prvoobhajance, za njihove najbližje pa tudi za vse župnijsko občestvo dan prvega sv. obhajila. In prav je tako! A ne smemo pa spregledati, da se prvoobhajanci pripravljajo tudi na prvo sv. spoved. K temu zakramentu – zakramentu sprave – pristopijo še pred prvim sv. obhajilom. Običajno je bilo to le nekaj dni pred tem (pri nas največkrat v petek pred nedeljo prvega sv. obhajila). To je zelo primerno, da povabijo Jezusa v svežo čistost duše. Je pa morda tu možnost, da prvi sv. spovedi ne damo dovolj poudarka in pridiha prazničnosti, ampak le kot eno od dejanj v pripravi na prvo sv. obhajilo. Pa naj bi vendar bil tudi dan prve sv. spovedi prazničen in tudi otroci naj bi prišli v cerkev v praznični obleki. Zato bo letos prva sv. spoved že ta petek, ki bo tudi prvi petek v Marijinem mesecu maju. Prvoobhajance naj bi spremljali tudi starši. Prav bi bilo da bi tudi vsi stopili v spovednico — tudi tisti starši, ki ne bi imeli pogojev za sv. spoved ali se zanjo ne bi mogli odločiti, bi pa s spovednikom imeli kratek duhovni pogovor in prejeli blagoslov. S tem bi se tudi izognili problemu, da kdo ne bi šel k spovedi, ker tudi ta ali oni ni šel. Bila bi pa to tudi lepa spodbuda, da ne rečemo kar darilo vašemu otroku. Tudi na dan prvega sv. obhajila (ki naj bi bil 23. maja), naj bi vsi starši pristopili k oltarju — tisti, ki ne bi prejeli obhajila, pa bi prišli po blagoslov.
Letos je velik primanjkljaj pri uvajanju otrok v sodelovanje pri sv. maši, predvsem pa v doživljanju bogoslužja, ker je bilo zbiranje v cerkvi zaradi zdravstvenih ukrepov tako omejeno. Doma pa so nekateri premalo izkoristili priložnosti za spremljanje sv. maše po medijih. Vsaj te nedelje, če le ne bo nepremostljive ovire, prihajajte zagotovo v cerkev, v kolikor bo mogoče pa tudi med tednom k šmarnicam, ki bodo v povezavi z večerno sv. mašo. Vsi pa dajmo prvoobhajancem lep zgled in zanje molimo!

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. /posvečenje našega novega škofa bo 30. maja/

MAŠNI NAMENI

NED – 2.5.
5. velikonočna nedelja
Atanazij, škof., c. učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Obreza

PON – 3.5.
Filip in Jakob, apostola
19.00 za +Stankota Mežnarja
Vsak dan šmarnice

TOR – 4.5.
Florijan (Cvetko), mučenec, zavet. gasilcev
19.00 za +Jožeta Raka

SRE – 5.5.
Gotard, škof
19.00 za +Ano Mahor

ČET – 6.5. prvi četrtek
Dominik Savio, dijak, zavetnik ministrantov
19.00 v dober namen
Molitev za duhovne poklice

PET – 7.5. prvi petek
Gizela, opatinja
18.00 prva sv. spoved letošnjih prvoobh.
19.00 za +Merzeljeve in Stankota Lobnikar
Posvetitev Jezusovemu srcu

SOB – 8.5.
sobota pred 1. petkom
Viktor (Zmago), mučenec
19.00 za +starše Jager, Marijo in Antona Jerman
Posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu

NED – 9.5.
6. velikonočna nedelja
Pahomij, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +teto Milico Ostrožnik -r. d. 100

V tem tednu:
Verouk: redno po urniku verouka v živo. Zelo pa ste veroučenci vabljeni k sv. mašam, tudi šmarnicam, ki bodo ves maj.
Sodelovanje pri bogoslužju: Dosledno naj se upošteva, prosimo, zaščitne ukrepe: uporaba zaščitnih mask, razkuževanje rok, medsebojna razdalja /razen oseb istega gospodinjstva – zato je zelo zaželjeno, da pridete člani istega gospodinjstva skupaj in sedite skupaj; ali pa veroučenci istega razreda/. Odslej dovoljeno ljudsko petje.

Ministranti: istočasno iz iste družine ali razreda
Bralci Božje besede: bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus rekel: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovceniso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dbri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce.  (Jn 10,11–15)

BESEDA O BESEDI

DOBRI PASTIRJI DANAŠNJEGA ČASA Jn 10,11–18

Človek potrebuje Boga. Do njega moramo priti osebno. Ta pot je težka, zato nam mora nekdo pomagati, nam z besedo in zgledom pokazat pot. To poslanstvo je Jezus zaupal svojim prijateljem apostolom, ko je pri zadnji večerji ustanovil zakrament svetega reda – duhovništva. Pr izvrševanju tega poslanstva naj bi se zgledovali po njem, ki se nam predstavlja kot dobri Pastir. Ovce poslušajo njegov blagi glas in gredo za njim. Palico in gorjačo ima v roki, da ovce brani pred volkovi, ne pa, da jih strahuje. Od vsakega pastirja, kakor imenujemo tiste, ki so s posebni posvečenjem postavljeni v službo Božjega ljudstva – od papeža do zadnjega kaplana, Božji klic zahteva toplo človečnost. Sicer pa vsak od njih ni nič bolj kristjan kot katerikoli drugi krščenec. Ima le posebno poslanstvo, zakramentalno milost in zato večjo odgovornost. Drugače pa ostane človek, ki je »vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist glede tega, kar se nanaša na Boga: da daruje daritve in žrtve za grehe. Ker tudi njega obdaja slabost, more potrpeti z nevednimi in tistimi, ki blodijo. Zato mora kakor za ljudstvo tudi zase darovati daritve za grehe« (Heb 5,12).
Arški župnik, zavetnik dušnih pastirjev, je bil velik spokornik. Njegovi življenjepisci pripovedujejo, da na obiskih pri družinah ni takoj »usekal« z vprašanjem, če molijo in hodijo v cerkev, temveč je začel pogovor o vsakdanjih zadevah preprostih ljudi in s tem »utrl pot« Božjim zadevam. »Pot Cerkve je človek,« pravi sveti Janez Pavel II., in človek naj bi bil tudi pot služabnikov Cerkve. – Ne pozabimo na zaupno, iskreno molitev, da si izprosimo novih dobrih pastirjev današnjega časa. Naj dobri Bog blagoslavlja delo naših duhovnikov, da bomo lahko tudi po njih bolje spoznali Očeta. (po: S. Čuk, Misli srca)

4. VELIKONOČNA NEDELJA

Od 18. do 25. aprila 2021 v Cerkvi v Sloveniji obhajamo Teden molitve za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost
»PRIPADAJ!« • je klic odraslim, da bi v konkretni skupnosti gradili odnose, ki bodo ugodno okolje za rast duhovnih poklicev. Pripadaj župniji, pripadaj kateremu od malih občestev, pripadaj skupini molivcev za duhovne poklice, pripadaj krogu živih župnijskih sodelavcev … in daj na razpolago svoj čas in svoje talente. • je klic mladim, da bi »vstali iz kavča svojega udobja« in prestopili v krog pogumnih Jezusovih prijateljev, v krog mladih, ki se ne zadovoljijo s plehkim površinskim življenjem, temveč so pripravljeni sprejeti nase napore, se spustiti v globino, da bi lahko zaslišali njim stran 3 namenjeni »klic večne Ljubezni«, ter nanj pogumno odgovorili.
»ODLOČI SE« • je klic mladim, da svoje življenje izročijo v Božje roke; klic, da se »ločijo od hotela mama«, ne odlašajo s svojo življenjsko odločitvijo ali je ne prepuščajo življenjskemu toku, temveč se pogumno podajo na pot razločevanja življenjske poklicanosti ob izkušenem duhovnem spremljevalcu ali spremljevalki; je klic, da potem, ko so dovolj časa posvetili razločevanju in prečiščevanju poklica, naredijo dokončno odločitev in jo pogumno uresničijo

Gospod Jezus, Božji Pastir duš, ti si poklical apostole, da bi postali ribiči ljudi. Pritegni tudi danes k sebi goreče in plemenite fante iz naših družin ter jih naredi za svoje učence in služabnike.
Zbudi v njih željo po odrešenju vseh ljudi, za katere na naših oltarjih vsak dan obnavljaš svojo daritev na križu.
Pokaži jim, Gospod, vse pokrajine, kjer toliko naših sester in bratov
prosi za luč resnice in gorečo ljubezen.
Naj odgovorijo tvojemu klicu, postanejo sol zemlje in luč sveta.
Na zemlji naj nadaljujejo tvoje delo odrešenja
in gradijo tvoje skrivnostno telo, ki je Cerkev.
Tudi številna in velikodušna srca deklet milostno pokliči, Gospod.
Vlij jim hrepenenje po evangeljski popolnosti in zbudi v njih željo,
da se bodo službi za tvojo Cerkev ter za uboge in bolne žrtvovale z vsem žarom in vso močjo tvoje ljubezni. Amen.
(po: Molimo s Cerkvijo, leto B – 3)

Naslovljeno na vas

DUHOVNA PRIPRAVA NA POSVEČENJE CELJSKEGA ŠKOFA

Novoimenovani škof Maksimilijan Matjaž je vernike celjske škofije v velikem tednu povabil, da bi se med seboj povezali v priprošnji k Svetemu Duhu, da bi med nami okrepil zavest, da skupaj sestavljamo Kristusovo telo, občestvo Cerkve, ki pričuje o veseli vesti evangelija. S to spodbudo se na Maksimilijanovo posvečenje pripravljamo duhovniki še posebej od velike noči naprej. Mnogi duhovniki in verniki naše škofije že od izpraznjenega škofijskega sedeža zvesto prosijo Boga, da bi nam naklonil pastirja, s katerim bomo skupaj iskali nove poti oznanjevanja veselja evangelija. Z začetkom meseca maja k duhovni pripravi na škofovsko posvečenje še posebej vabimo vernike celjske škofije. V ta namen bomo od 1. maja pri sv. maši molili molitev za škofa in božje ljudstvo pred škofovskim posvečenjem msgr. Maksimiljana Matjaža.

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu.

Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa COVID-19
Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus nam je s križem pokazal vrednost trpljenja. Pomagaj našim bratom in sestram, ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani. Nakloni jim izboljšanje zdravja, njihovim svojcem pa pogum in zaupanje. Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov. Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov, da bomo rešeni bolezni in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati. Amen.
Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.
Vsem umrlim pa večni mir v Božji ljubezni.

MAŠNI NAMENI

NED – 25.4.
4. velikonočna nedelja
Ned. Dobrega Pastirja
Marko, evangelist
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Teo Basle in vse Petrovčeve
Sklep tedna molitve za duh. Poklice

PON – 26.4.
Marija, Mati dobrega sveta
19.00 za vse +Šoštarjeve

TOR – 27.4. d. p. d.
Hozana, devica
19.00 za zdravje (F.)

SRE – 28.4.
Peter Chanel, duhovnik, mučenec
19.00 za +Magdo in Ivana Mahor

ČET – 29.4.
Katarina Sienska, devica, cerkvena učiteljica
19.00 za +Ljubo Jug –30. dan

PET – 30.4.
Pij V., papež
19.00 za +Mežnarjeve in Pintarjeve

SOB – 1.5. d. p. d.
Jožef Delavec – Delavski praznik
7.30 v čast D. Mariji in sv. Jožefu
19.00 za +Franca Turka
Začetek šmarnic

NED – 2.5.
5. velikonočna nedelja
Atanazij, škof., c. učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Obreza

V tem tednu: Verouk: prvomajske počitnice – naj bodo lepe! Zelo pa ste veroučenci vabljeni k sv. mašam, tudi šmarnicam, ki bodo ves maj.
Sodelovanje pri bogoslužju: Dosledno naj se upošteva, prosimo, zaščitne ukrepe: uporaba zaščitnih mask, razkuževanje rok, medsebojna razdalja /razen oseb istega gospodinjstva – zato je zelo zaželjeno, da pridete člani istega gospodinjstva skupaj in sedite skupaj; ali pa veroučenci istega razreda/. Odslej dovoljeno ljudsko petje.

Ministranti: istočasno iz iste družine ali razreda
Bralci Božje besede: bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha.
Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.«
Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. (Lk 24,36–40)

BESEDA O BESEDI

KAKŠNI PA BOMO MI OB KONCU ČASOV? Lk 24,35–48

V različnih obdobjih so bogoslovni učenjaki premišljevali in pisali o marsičem. Zanimalo jih je tudi, kakšna bodo naša telesa, ko bomo ob koncu sveta vstali, kakor izpovedujemo v veri. Mnogi so menili, da bomo imeli vsi telesa ljudi, ki štejejo kakšnih trideset let, ko so na višku svoje moči. Skrbelo jih je tudi, ali bomo tudi po vstajenju moški in ženske, pa še marsikaj. Vse to so ugibanja, ki jih lahko imamo za bolj ali manj utemeljena ali pa tudi za prazno besedičenje. Drži pa, kar je zapisal apostol Pavel: da bo vstali in poveličani Kristus, »z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobnega telesu svojega veličastva«. – Iz tega, kar so o Jezusovem poveličanem telesu po njegovem vstajenju zapisali evangelisti, lahko sklepamo, da bodo naša telesa po vstajenju na »poslednji dan« nekaj izredno lepega. Zanje ne bodo več veljali zakoni prostora in časa, ki nas zdaj omejujejo. Kako bo to, ne vemo in naj nas niti ne skrbi. Skrbi pa naj nas nekaj drugega: naj bodo naša telesa, naše telesne moči, čuti in sposobnosti zvesto orodje duše tega Božjega ognja ljubezni, ki ga nosimo v sebi. Apostol Pavel nam kliče, naj imamo vedno pred očmi dejstvo, da so naša telesa Božje svetišče, tempelj, v katerem prebiva troedini Bog. Ob tem pristavlja: »Poveličujte torej Boga v svojem telesu!« – Kristusovo poveličano telo, s katerim se je po vstajenju večkrat prikazal svojim prijateljem, apostolom in učencem, je imelo vidne sledove ran na rokah, nogah in na srčni strani. Te rane so vidna sled njegove odrešilne ljubezni. Iz Jezusove prebodene strani je bila rojena Cerkev in vsi zakramenti, ki nas posvečujejo. Če smo v življenju zvesti obljubam, danim pri prejemu teh zakramentov, če zvesto hodimo za Kristusom, potem se bodo ta neizbrisna znamenja, s katerimi smo bili zaznamovani, na veke svetila in bomo nanje lahko upravičeno ponosni. (po: S. Čuk, Misli srca)

3. VELIKONOČNA NEDELJA

Od 18. do 25. aprila 2021 v Cerkvi v Sloveniji obhajamo Teden molitve za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost, ki letos poteka pod geslom »PRIPADAJ, IŠČI IN SE ODLOČI«. To geslo izziva tako molivce za nove duhovne poklice kot tudi tiste, ki jih Bog kliče v duhovni poklic. Velika pozornost je usmerjena na skupnost kristjanov, na občestvo. To pomeni, da problematika duhovnih poklicev zadeva tako posameznega kristjana kot družine, duhovnike in škofe. Vsi smo v istem poslanstvu in tudi skrbi za nove duhovne poklice. Verjamem, da Gospod tudi danes kliče mlade, tudi iz naše župnije za poslanstvo v Cerkvi. Zato molimo, da bi tisti mladi, ki jih Gospod kliče, to prepoznavali, da bi znali prav razločevati Božji klic in se tudi jasno odločiti. Če si želimo, da bi imeli dovolj duhovnikov, potem jim moramo pokazati, da smejo računati na našo podporo in molitev.

Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa COVID-19

Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus nam je s križem pokazal vrednost trpljenja. Pomagaj našim bratom in sestram, ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani. Nakloni jim izboljšanje zdravja, njihovim svojcem pa pogum in zaupanje. Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov. Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov, da bomo rešeni bolezni in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati. Amen.

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.
Vsem umrlim pa večni mir v Božji ljubezni.

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:

Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu.

Naslovljeno na vas

POZDRAV NOVOIMENOVANEGA CELJSKEGA ŠKOFA

Dragi verniki celjske škofije, dragi duhovniki, redovniki in redovnice,
v petek, 5. marca 2021 je papež Frančišek po apostolskem nunciju v Sloveniji Jean-Marie Speichu sporočil, da me je izbral za novega škofa celjske škofije. Svetemu očetu se zahvaljujem za njegovo zaupanje, predvsem pa za njegovo očetovsko ljubezen in potrpežljivost, ki me je v tem času opogumljala, da sem v njegovem povabilu lahko prepoznal isti Klic, na katerega sem odgovoril že na začetku duhovništva: »Ali me ljubiš?« (Jn 21,16). Čeprav se zavedam, da poslanstvo te službe daleč presega moje človeške sposobnosti, ponavljam za ubogim Petrom: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.«
V to novo poslanstvo stopam s ponižnim srcem, da bi lahko prepoznal in sprejel Očetovo voljo. Verujem, da ima On, ki je »tako ljubil svet, da je poslal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16), edini besedo življenja, veselja in upanja tudi za naš današnji čas in za našo konkretno občestvo celjske škofije. In ne samo besedo, v svojem Sinu nam je vse tudi že podaril. Zato vas vse, ki kličemo Božje kraljestvo, prosim, da se v tem času, ko se pripravljam na sprejem škofovskega posvečenja in v času nastopa škofovske službe, še posebej močno povežemo med seboj v prošnji k Svetemu Duhu. Edino On, Duh občestva, nam lahko omehča srce, razsvetli misli in vlije poguma, da bomo prepoznali Cerkev kot Kristusovo Telo in sebe kot njegove ude, ki so poklicani, da v tem svetu kažejo nanj. Prenova pastoralnega življenja ne izvira ne od škofov, ne od duhovnikov, ne od pridnosti posameznikov, temveč od Gospoda. Če bomo spoznali, izkusili in sprejeli Njegovo ljubezen, ki gre za nas do konca, potem bomo lahko zanjo pričevali in živeli novo življenje. Skupaj z vami želim hoditi to pot za Njim.
Maksimilijan Matjaž, imenovani celjski škof

MAŠNI NAMENI

NED – 18.4.
3. velikonočna nedelja
Evzebij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo –oblet. in Antona Pintar in vse Mehanove

PON – 19.4.
Leon IX., papež
Začetek tedna molitve za duhovne poklice
19.00 za +Vero –oblet. in Viktorja Jelen

TOR – 20.4.
Teotim, škof
19.00 za +Jožeta Kunsta (r. d.)

SRE – 21.4.
Anzelm, škof, cerkv. uč
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

ČET – 22.4.
Aleksandra, mučenka
19.00 v čast D. Mariji za zdravje (R.)

PET – 23.4.
Jurij, mučenec
19.00 za +Franca Turnška

SOB – 24.4.
Fidelis, duhovnik, muč.
19.00 za +Jurija Bogataja—oblet.

NED – 25.4.
4. velikonočna nedelja
Ned. Dobrega Pastirja
Marko, evangelist
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Teo Basle in vse Petrovčeve
Sklep tedna molitve za duh. poklice

V tem tednu: Verouk: ta teden bo v cerkvi, da bodo upoštevani zdravstveni ukrepi kot pri sodelovanju pri bogoslužju.

Sodelovanje pri bogoslužju: Dosledno naj se upošteva, prosimo, zaščitne ukrepe: uporaba zaščitnih mask, razkuževanje rok, medsebojna razdalja /razen oseb istega gospodinjstva – zato je zelo zaželjeno, da pridete člani istega gospodinjstva skupaj in sedite skupaj; ali pa veroučenci istega razreda/.

Ministranti: istočasno iz iste družine ali razreda
Bralci Božje besede: bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA
  
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,26–29)

BESEDA O BESEDI

TI VERUJEŠ? Jn 20,19–31

Današnjo nedeljo bi mogli imenovati kar »nedelja vere«, kajti osrednja misel evangeljskega odlomka je Tomaževa izpoved vere v Vstalega in Jezusov pouk o pravi veri. »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, in niso videli, pa so začeli verovati!« Vera, tudi tista preprosta, vsakdanja, naravna in ne zgolj nadnaravna, ni v tem, da si prepričan o nečem, kar si na lastne oči videl in z lastnimi rokami otipal. Če bi bilo vse človeško spoznanje omejeno na to, bi bilo zelo revno. Nadnaravna vera sicer potrebuje tudi razumske dokaze, in to je predmet verskega pouka pri verouku, pridigah, pripravi na prejem zakramentov, vendar pa je pri pripravljanju poti do vere veliko bolj potrebna ponižnost duha in prošnja za milost, ki razsvetli naš razum. Potrebna je odprtost srca in življenje v skladu z glasom vesti, ki govori vsakomur. Slovenski pregovor lepo pravi: »Resnica je nebeška rosa: da jo sprejmeš, ji pripravi čisto posodo.« – Dvomljivcev, kakršen je naš prijatelj Tomaž iz evangelija, hodi tudi danes veliko po svetu. Tomaž je podvomil v Kristusa, ker je bila njegova vera preveč enostranska, pozunanjena. »Razočaral si me, Gospod, ker si pustil, da so te križali kot zločinca. Mi pa smo upali, da boš obnovil Izraelovo kraljestvo!« Sodobni Tomaži svojo nevero opravičujejo z izgovori: »Hodil sem v cerkev, molil sem; toda Bog me ni uslišal, ko sem bil v stiski, zato sem vse skupaj pustil.« Drugi pravijo: »Hodil sem v cerkev, toda župnik je bil trd in nečloveški, ni razumel mojih težav, zato ne prestopim več cerkvenega praga.« Modri ljudje znajo iti preko duhovnikovih napak, tiste s slabotno vero pa le-te zelo motijo. Ne le za duhovnike, ampak tudi za vse druge učitelje vere in vse nas, ki smo priča Jezusa v vsakdanjem svetu velja, vprašanje, ki nam ga zastavlja slovenski pregovor: »Ako ti svojemu evangeliju ne veruješ, kako bom jaz, kako bo tujec?« (po: S. Čuk, Misli srca)

2. VELIKONOČNA NEDELJA – BELA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

V.: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen za jezo, poln dobrote.
O.: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.
Molimo…  Večni Bog, čigar usmiljenje je nedoumljivo in čigar zakladi dobrotljivosti neizčrpni, milostno poglej na nas in pomnoži v nas svoje usmiljenje, da v težkih trenutkih ne bomo obupavali in ne izgubljali poguma, marveč se z velikim zaupanjem izročili tvoji sveti volji, ki je ljubezen in usmiljenje samo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja, ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen

PLITVA VERA
Človek, ki ljubi Jezusa, trpi, kadar se srečuje s plitvo vero in kadar ne najde gorečnosti v srcu drugih. Posebno bolečino povzroča plitva vera družinskih članov: matere, očeta, bratov in sester, sorodnikov, saj so prav ti ljudje človeku, ki ljubi Gospoda, najbližji.
Želi jim dobro. Rad bi jim povedal, da je Kristus pravi, živi in edini Bog, a ga preslišijo. Njegovi kriki obnemijo v notranjosti duše.
Izzvenijo v oholost napuha brezbrižnih.
V srcu se gorečnež zjoče, a ostaja nerazumljen, nepotolažen.
Znajde se v primežu zavrženosti, ki je doletela Jezusa.
Kako naj torej ljudem, ki jih imamo radi, dopovemo, naj ne zavračajo Božjih resnic, krščanske vere, Jezusove veličine, njegove Cerkve?
Ni zdravila za tovrstno neodzivnost, brezčutnost, kajti vsak sam gospoduje svojemu srcu.
In če v njem ni Boga ali je odrinjen, se Gospodar življenja ne vsiljuje.
Čeprav človeka neizmerno ljubi, spoštuje njegovo svobodo.
Tudi če to pomeni, da ostane človek v zemeljski minljivosti materialnega in ne more iskati tistega, kar je zgoraj, ker se ves čas peha za tem, kar je spodaj.
Toda Gospodar življenja vedno znova nagovarja človeka, saj je nad njim Božje usmiljenje. (po: Peter Millonig, Zasidran v veri)

Naslovljeno na vas

Dobri Oče. Družini si namenil odlično mesto v družbi in Cerkvi. Naj tvoj Sveti Duh, napolnjuje družine. Tako bodo človeško družbo plemenitile in zidale tvojo Cerkve. S svojo izkušnjo bodo pomagale premagovati predsodke in izkrivljene poglede v družbi. Naj delujejo kot sol zemlje, ki družbo ozdravlja, in kot luč, ki v družbi sveti s svojim zdravim okoljem za varno, dostojno in zadovoljno življenje. Tvoj Duh naj napolnjuje družine z ljubeznijo do tvoje Cerkve, s katero bodo sooblikovale življenje domačih župnij in dogodkov na drugih ravneh Cerkve. Vanje naj vliva sočutje, da bodo čuteče do ljudi v stiski, pa naj živijo kjer koli na svetu. Posebej naj se veselijo, če zmorejo družbo in Cerkev bogatiti z novimi člani. Veselijo naj se, če boš v njihovi družini koga izbral za duhovnika, redovnika, redovnico ali misijonarja. Naj podpirajo svoje člane, če se bodo čutili poklicane tudi v kateri drugi obliki služiti ljudem. To te prosimo po Kristusu našem Gospodu. Amen. (po: br. P. Kovač)

Mati, ki ima enega otroka, vso svojo materinsko ljubezen temu enemu posveča; ko pa dobi več otrok, se tudi njena ljubezen tako pomnoži, da je more dati vsakemu celo več, kakor jo je prej dejala enemu samemu.
Gregorij Rožman

Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa COVID-19

Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus nam je s križem pokazal vrednost trpljenja. Pomagaj našim bratom in sestram, ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani. Nakloni jim izboljšanje zdravja, njihovim svojcem pa pogum in zaupanje. Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov. Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov, da bomo rešeni bolezni in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati. Amen.

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

Vsem umrlim pa večni mir v Božji ljubezni.

MAŠNI NAMENI

NED – 11.4. — bela n.
2. velikonočna nedelja
Ned. Božjega usmiljenja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše in sorodnike Cirar

PON – 12.4.
Viktor, mučenec
19.00 za +Stankota Slemenška

TOR – 13.4.
Martin I., papež
19.00 za +Brankota—oblet. in vse Piklove in Jakceve

SRE – 14.4.
Valerijan, mučenec
19.00 za +Kristino Pinter

ČET – 15.4.
Helena, kneginja
19.00 za +Erno Vede –30. dan

PET – 16.4.
Bernardtka, redovnica
19.00 za +Pavlo –oblet. in Franca Jernejc

SOB – 17.4.
Robert, opat
12.00 v zahvalo za 50 let skupne poti v zakonu Jožeta in Milene Rožič
19.00 za +Konrada Borštnerja

NED – 18.4.
3. velikonočna nedelja
Evzebij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo –oblet. in Antona Pintar in vse Mehanove

V tem tednu: Verouk: samo za višje razrede ta teden v cerkvi, da bo med veroučenci, oziroma razredoma, zagotovljena razdalja kot se zahteva za sodelovanje pri bogoslužju, vključno s sv. mašo. Verouk bo v običajnem času.

Sodelovanje pri bogoslužju: od 12. aprila veljajo enaka pravila kot so pred 1. aprilom. Dosledno naj se upošteva, prosimo, zaščitne ukrepe: uporaba zaščitnih mask, razkuževanje rok, medsebojna razdalja /razen oseb istega gospodinjstva – zato je zelo zaželjeno, da pridete člani istega gospodinjstva skupaj in sedite skupa; ali pa veroučenci istega razreda/. Posamezniki pa naj bi izbirali tudi možnost nadomeščanja nedeljske sv. maše z sodelovanjem pri sv. mašah med tednom, zlasti ob sobotah.

Ministranti: istočasno iz iste družine ali razreda
Bralci Božje besede: bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

Gospod, naš Bog,
naj svetloba tvojega vstajenja ožarja naše dneve,
premagaj strah v globinah naše zavesti.
Naj utihnejo naše žalostne popevke, naj umolkne krik obupa.
Naj žarki velikonočne zarje zasijejo v naših očeh
in odsevajo na naših obrazih.
Naj tvoja radost osvoji naša srca.
Gospod, daj nam zmagovito upanje.
Premagaj nas! Premagaj naše zakrknjeno srce,
razbij naše plahe misli, preženi našo grešno žalost.
Odpusti nam grehe proti veselju in upanju.

VSE TO IN ŠE KAJ—TUDI BLAGOSLOVLJENO PRAZNOVANJE V DUŠNEM IN TELESNEM ZDRAVJU—VAM VSEM BOG DAJ!
Vam vošči župnik Martin s sodelavci

VELIKA NOČ

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. (Jn 20,5–8)

BESEDA O BESEDI

PREŠLI SMO IZ SMRTI V ŽIVLJENJE Jn 20,1–9

Bistvena vsebina velikonočnega praznika je proslavljanje Jezusove zmage nad grehom in smrtjo, proslavljanje zmage Življenja. V pesmi slednici slišimo: »Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvoboju: Gospod življenja je umrl, kraljuje živ.« Te besede opevajo zmago Jezusa, ko je s svojo smrtjo premagal smrt in nam obnovil življenje. Veljajo pa tudi za naše vsakdanje bivanje. Čutimo, kako v nas poteka nenehne boj med življenjem, tistim, kar je v nas Božje, ustvarjeno za večnost, in smrtjo, tistim, kar je v človeku umrljivo, omejeno, sebično. Vstali Kristus nas vabi v boj. Ne v boj enega proti drugemu, temveč v boj proti nam samim. To je notranji boj, boj proti sebičnosti, proti strahu pred življenjem, ki biva v nas. Ozkosrčna, vase zagledana ljubezen ne more voditi drugam kot le v kraljestvo smrti. »Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti,« piše apostol Janez, tisti, ki je pri zadnji večerji slonel Jezusu na prsih in je prvi prišel k njegovemu praznemu grobu. – V prvih krščanskih časih je bil edini praznik velika noč, obhajanje Gospodovega vstajenja. Ob nedeljah so se Jezusovi učenci zbirali, da so se spominjali njegove ljubezni do konca. Sad tega spominjanja je bil, da so svojega Gospoda posnemali. Ljudje, ki so prihajali z njimi v stik, so strmeč govorili: »Glejte, kako se ljubijo med seboj!« Mislim, da se nam mora samo od sebe zastaviti vprašanje: Koliko smo mi, kristjani ob začetku tega tisočletja, tukaj, kamor smo postavljeni, med številne izzive časa, resnični Jezusovi učenci?
Med afriškimi kristjani, ki so po doživljanju vere precej podobni kristjanom prvih časov, je znano velikonočno voščilo: »Kristus, ki živi v meni, pozdravlja Kristusa, ki živi v tebi!« To niso samo lepe besede, to je živa resnica. Najlepše in najbolj trajno velikonočno voščilo bo, če si tudi mi voščimo tako – vsako jutro znova! (po: S. Čuk, Misli srca)

Naslovljeno na vas

Jezusovo vstajenje, ki je poleg stvarjenja največji dogodek vesoljne zgodovine, je stvarjenju prav podobno. Nihče, razen Boga samega, ni bil priča začetka sveta; nihče, razen Gospoda samega, ni bil priča vstajenja. In vendar eno in drugo je nadvse resnično: ustvarjene stvari vidimo vsi, vstalega Jezusa so videli »ne vsi ljudje, ampak od Boga prej odbrane priče.« Enajst skrajnih realistov z obrežja Genezareškega jezera. Enajst ribičev, ki so vsako ribo prešteli. Taki ljudje nimajo prikazni!
In tudi mi smo izbrani. Poznamo Jezusa. Tudi na to veliko noč smo bili priča njegovemu vstajenju. Pričujmo o tem veselju. Vzklikajmo »Aleluja!«

Ne moremo v resnici obhajati velikonočnih praznikov in velikonočnega časa, če ne umremo tistemu delu samega sebe, kjer smo preveč živi: svoji nečimrnosti, svojim bojaznim, svoji žalosti, svoji sebičnosti, in ako ne vstanemo v tistemu delu samega sebe, kjer smo preveč mrtvi: v veri, upanju, odpuščanju, v ljubezni, v veselju …
Kristus je vstal! Nepopisno je naše veselje zaradi velike odrešitve. Vzklikajmo v veselju in se radujmo. Aleluja! (po: Bogoslužno leto B)

Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa COVID-19

Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus nam je s križem pokazal vrednost trpljenja. Pomagaj našim bratom in sestram, ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani. Nakloni jim izboljšanje zdravja, njihovim svojcem pa pogum in zaupanje. Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov. Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov, da bomo rešeni bolezni in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati. Amen.
Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

MAŠNI NAMENI

NED – 4.4.
VELIKA NOČ
Izidor, škof
7.00 češčenje pri Božjem grobu
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Andreja in Amalijo Urankar

PON – 5.4. d. p. d.
VELIKONČNI PON.
19.00 za +Ivana –oblet. in Jožico Vaš

TOR – 6.4.
Velikonočna osmina
Irenej, škof, mučenec
19.00 za +Franca Kneza

SRE – 7.4. Vel. osmina
Janez de la Salle, duhov
19.00 za vse Dobnikove

ČET – 8.4. Vel. osmina
Julija, redovnica
19.00 za +Riharda Posedela –oblet.

PET – 9.4. Vel. osmina
Hugo, škof
19.00 v zavalo za zdravje

SOB – 10.4. Vel. osmina
Sikst I., papež
19.00 za +Danijela in vse Brišnikove

NED – 11.4. — bela n.
2. velikonočna nedelja
Ned. Božjega usmiljenja
7.00 češčenje pri Božjem grobu
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše in sorodnike Cirar

V tem tednu: Verouk: ta teden velikonočne počitnice
Sodelovanje pri bogoslužju je do 12. aprila zaradi zdravstvenih ukrepov ni možno. Ob urah, ko je v župnijski cerkvi sv. maša se v duhu pridružite; lahko spremljate prenos bogoslužja od drugod.
Več o prenosih sv. maš najdete na sledeči povezavi: 
https://evharistija.eu/PrenosiSvetihMas.html
Možnosti bo dovolj, samo nekaj dobre volje bo potrebno. Pa več molitve, še zlasti družinske, skupne naj bo.

Bralci Božje besede: ta teden ni dežurnih.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl