Oznanila za 23. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA
 
»Če kdo pride k meni in ne zavrača svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.« (Lk 14,26–27.33)
 
BESEDA O BESEDI 
 
ODLOČIMO SE ZA HOJO ZA JEZUSOM Lk 14,25–33
 
Jezus v današnjem evangeliju uporabi precej trde besede: »Če kdo pride k meni in ne zavrača svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec!« Ne znamo si predstavljati, da bi zaradi Jezusa zavrgli tiste, ki jih imamo radi. Tisti, ki hoče postati njegov učenec, mora sprejeti križ in spremeniti prioriteto stvari in vrednot. Tisti, ki se odloča za Jezusa, mora temeljito premisliti, ali bo imel dovolj moči, da bo mogel sprejeti tisto, kar on zahteva. Pogosto nam zmanjkuje moči, ker preveč računamo na svojo moč, premalo pa na podporo in pomoč Jezusa, ki nas vedno spremlja na naši poti.
Evangelist Luka pravi, da Kristusovega učenca prepoznamo po treh značilnostih. Prva je, da se odpove vsemu svojemu imetju: dobrinam in privilegijem. Drugi dve pa sta: popoln Kristusov učenec odpušča in z drugimi deli zastonjsko Božjo usmiljeno ljubezen in ostaja zvest v preizkušnjah, ker potrpežljivo živi mir. Učenec nič več ne živi samo iz sebe in zase, ampak v popolnem zaupanju v Boga, ki vse to podarja. V življenje resnično zaupamo in ga okušamo šele takrat, ko prenehamo zaupati v dobrine in stvari. 
Jezus svojemu učencu razodeva in obljublja življenje. On nam je priboril življenje na križu, zato nas vabi, da tudi mi nosimo svoje križe za njim. To je pogoj, da smo lahko njegovi učenci. Sam pravi: »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec!« 
Ni težko sprejemati Jezusa, ko smo zdravi in uspešni, ko nas pa doleti bolezen, poslovni neuspeh, kriza v zakonu, smrt ljubljene osebe, v hoji za njim omagujemo. Za Jezusom hodimo z vsem, kar smo in kar imamo, s križem, ki so nam ga naložili drugi, in s preteklostjo, ki smo jo sami zakrivili. Tu je Gospod, ki nam pomaga nositi naš križ, če zaupamo vanj in mu dopustimo, da nam pomaga. (po: E. Mozetič)
 

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

KATEHETSKO PASTORALNA ŠOLA 
 
• pridobi se katehetsko in pedagoško znanje • duhovno izpopolnjevanje • predavanja so enkrat tedensko • izpiti sledijo zaključku predavanj posameznega predmeta • štiriletni študij se zaključi s pisno zaključno nalogo. CELJE informativni dan: petek, 19. 9. 2025, ob 16. uri (Prešernova ul. 23, Celje, I. nad. – Škofija Celje) vpis: petek, 19. 9. 2025, ob 16.30 in v petek, 26. 9. 2025, ob 16. uri (Prešernova ul. 23, Celje, I. nad. – Škofija Celje. 
 
NOVO ŠOLSKO IN VEROUČNO LETO 2025/26
 
Priprave na verouk v novem veroučnem letu, ki že potekajo, bodo v tednu , ki je pred nami, še bolj intenzivne. Veroučna srečanja se bodo začela en teden kasneje (z 8. septembrom). Urnik, vsaj poskusni, bo objavljen v nedeljo. Starši novincev—prvošolcev gomilske šole—bodočih veroučencev, vabljeni ta ponedeljek po izhodu iz šole z otrokom v Dom srečanj na uvodno srečanje in predstavitev. 
Starši prvošolcev trnavske šole pa po možnosti vabljeni v nedeljo, 7.9. po maši v šentrupertski cerkvi.
 
VABLJENI K NAROČILU REVIJE MAVRICA (ZA OTROKE) – REVIJE NAJST (ZA MLADE)
 
STIČNA MLADIH 2025
 
Vabimo vse mlade, da se udeležijo  Stične mladih, ki bo potekala 20. 9. 2025 v cistercijanskem samostanu v Stični. Letošnje geslo je: Poglej gor (Raz 21, 3 -7).
 

URNIK VEROUKA V TEM VEROUČNEM LETU (2025/26)

 
GOMILSKO: 
 1. razred v četrtek od 14.00 – 14.45
 2. razred v četrtek od 13.15 – 14.00
 3. razred v četrtek od 14.00 – 14.45
 4. razred v petek od 11.35 – 12.20
 
TRNAVA: 
 1. razred v petek od 13.15 – 14.00
 2. razred v petek od 14.05 – 14.50
 3. razred v sredo od 7.15 – 8.00 
 4. razred v petek od 14.05 – 14.50
Učbenike lahko nabavite pri katehistinji:
Cena za 1., 2. in 3. razred je 14 €, za 4. razred 16 €.
Cena liturgičnega zvezka, ki je za veroučence 3. razreda obvezen 
 
GOMILSKO:
 5. r. gomilske šole v torek od 13.00 – 13.45
 5. r. braslovške šole v sredo od 14.00 -14.45 in od 14.45– 15.30
 5. r. braslovške šole – 2. skup. v torek od 14.00 – 14.45
 6. r. – 1. skupina v ponedeljek od 14.00 – 14.45
 6. r. – 2. skupina v petek od 14.00 – 14.45
 7. r. v torek od 14.00 – 14.45 ali 15.00 – 15.45
 Birmanci v ponedeljek od 14.00 – 14.45
 Birmanci v četrtek od 15.00 – 15.45
Če bo mogoče, bomo urnik še spremenili. 
 
Prispevek za katehezo za veroučno leto 2025/2026 na enega učenca znaša 20 Eur, kjer je veroučencev v isti družini več, se plača enotni prispevek 30 Eur (na družino).
Prispevek je priporočeni dar, zato smejo tisti, ki težko dajo, dati manj ali nič. Seveda pa tudi ne bo nihče branil dati več, če bo kdo dobrovoljno tako namenil. Vrata bodo odprta vsem otrokom in mladim, ki želijo s pravim namenom obiskovati verouk – da bi rastli v veri in ljubezni.. Dar naj bi izročili starši sami, ne po otroku (lahko po maši ali po sestanku za starše, …). Hvala! 
 

MAŠNI NAMENI

 
NED. – 7.9. 
23. ned. med letom
Regina, devica, muč.
7.00 češčenje 
7.30 za vse župljane – žive in rajne 
10.00 za + Mirana in starše Roter (v Šentrupertu)
 
PON. – 8.9. 
Rojstvo Dev. Marije – Mali šmaren  
7.30 v zahvalo za dar življenja
19.00 za + Marijo Jernejc—30. dan
 
TOR. – 9.9.
Peter Klaver, jezuit, misijonar
19.00 za + Jožeta in Slavko Tiselj
Slavljenje – Bog je ljubezen 
 
SRE. – 10.9.
Nikolaj Toletinski sp.
19.00 za + Milko in Zlatkota Blatnik 
 
ČET. – 11.9.
Prot in Hijacint, muč.
19.00 za + Slavkota Begovića
 
PET. – 12.9. 
Marijino ime  
17.00 za + starše Virant –oblet. in Antona Kovačiča
 
SOB. – 13.9.
Janez Zlatousti, škof cerkveni učitelj
19.00 za + Ano Mahor in Jožeta Zupančiča
 
NED. – 14.9. katehet.
Povišanje sv. Križa
Nedelja mladih
7.00 češčenje 
7.30 za vse župljane – žive in rajne 
10.00 za +Sonjo Mandelc –oblet.
Bogoslužni začetek veroučnega leta
 
V tem tednu: začetek veroučnih srečanj
 
Sestanek sodelavcev Karitas bo v četrtek ob 19.45 uri Domu srečanj. 
 
Molitveni dan za duhovne poklice bo v soboto v petrovški baziliki. Ob 9. uri duhovni program, ob 10. uri. Ob 10. uri sv. maša (škof). Vabljeni vsi! 
 
Dežurni ministranti: Anej Kotnik, ………………………, ostali dobrodošli!
Bralci: v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Anka Trogar; II. Aljaž Lončar, Brigita S. Novak
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila za 22. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe, pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ›Daj prostor temu!‹ Takrat se boš začel v sramoti presedati na zadnje mesto. Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti reče tisti, ki te je povabil, ko pride: ›Prijatelj, pomakni se više!‹ Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 14,8–11)

BESEDA O BESEDI

SPREMENI SVOJ NAČIN GLEDANJA NA SVET Lk 14,1.7–14

V evangeliju današnje nedelje srečamo Jezusa za mizo v hiši prvaka med farizeji. Ko je opazil, da si povabljeni izbirajo prva mesta za mizo, jim je na svoj način spregovoril o ponižnosti.
A niso le farizeji tisti, ki imajo radi prve sedeže in izkazovanje časti. Tudi nam še kako godi, če nas posadijo nekam v ospredje, če smo deležni časti, priznanj in pohval. Je to narobe? Ne, če nam to ne stopi v glavo, če ne začnemo razmišljati o svoji moči, dosežkih in če ob tem ne pozabimo, da je vse dar od Boga. Narobe je, če priznanje in čast pričakujemo ali jo celo zahtevamo od svojih bližnjih, če imamo sebe za večvredne in če menimo, da so nam drugi nekako dolžni izkazovati neko čast in privilegije. Resnično častna dejanja niso prva mesta na tekmovanjih, pokali, 200-metrski skoki, tek pod 8 sekundami, niti ne brezhibno odigrana suita ali fantastična umetnina. Resnični dosežki so dejanja ljubezni in milosti, ki smo jih podarili svojim bližnjim in nam jih ti nikoli ne bodo mogli povrniti. To so resnični dosežki. To nekaj šteje pred Bogom, četudi je pred ljudmi to pogosto celo nespamet.
Preko te prilike Jezus zavrne versko prakso, ki vodi k samoopravičevanju, duhovni nadutosti in prevzetnosti, k terjanju »pravic« pred Bogom. Jezus nas vabi, da se postavimo pred Boga v drži ponižnosti.
V Božjem kraljestvu smo povabljeni, da stopimo pred Boga s praznimi rokami, da bi jih Bog lahko napolnil. Resnična čast bo prišla od tega, kar nam da drugi. Sledimo novi logiki: vse je dar, vse je milost. Zadnji bodo prvi in prvi bodo zadnji. Nič več se ne bo treba odrivati in prerivati. Vsakdo bo povabljen, da sodeluje, in dodeljeno mu bo »prvo mesto«. Toda za to, da lahko vstopiš v Kraljestvo, moraš spremeniti svoj način gledanja na stvari. (po: E. Mozetič)


22. nedelja med letom

PONIŽNOST

Otrok, opravljaj svoja dela v ponižnosti,
potem boš priljubljen pri ljudeh, ki so Bogu po volji.
Čim večji si, tem bolj bodi ponižen, potem boš našel milost pri Gospodu.
Zakaj silna je Gospodova moč, zato ga ponižni poveličujejo. (Sir 3,17–18.20)

Ponižnost je krepost, ki nam pomaga, da na sebe gledamo tako,
kakršni smo v resnici: z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi.
Ponižnost je priznanje resničnosti.
Ponižnost ni v tem, da zanikamo svoje talente ali dobre lastnosti,
ali da se delamo, da nismo tako sposobni kot drugi, da bi nas pohvalili.
Prav ponižnost je mati številnih kreposti, kot so: poštenost, skromnost,
potrpežljivost, hvaležnost, poslušnost, spoštovanje in strpnost.
Sad ponižnosti je mir srca, odprtost, veselje.

Gospod Bog, pomagaj nam, da se naučimo iskrene ponižnosti,
kajti bolj ko smo ponižni, bližje smo tebi.
Želimo služiti bratom in sestram zaradi tebe.
Naj to služenje navdihujeta velika ponižnost in ljubezen!
Kadar bomo čutili, da moramo biti odločni,
naj ostanemo ponižni in ljubeznivi.

Opogumi nas, da bomo prav uporabljali talente, ki si nam jih podaril.
Naj to delamo s hvaležnim srcem, v zavesti, da smo jih prejeli od tebe.
Naj postanemo vedno bolj podobni tebi, ki si »krotak in v srcu ponižen«. (B. Rustja)

NOVO ŠOLSKO LETO

Dobri Jezus, ko ponovno sedamo v šolske klopi in začenjamo novo šolsko in veroučno leto, te prosimo, bodi ob nas, da bomo z veseljem osvajali nova znanja, pletli nova prijateljstva in spoznavali nove šolske predmete, pa tudi verske resnice pri verouku.
Hvala za vse prijetne počitniške dni, ki so za nami. Naj iz njih črpamo moč tudi takrat, ko bodo pred nami napori. Zaupamo, da bomo te vselej premagali s tvojo bližino in varstvom naše nebeške matere Marije.
Blagoslovi vsak naš dan in izprosi varstvo angelov varuhov, da nas spremljajo na vseh naših poteh. Amen.


Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

VABILO NA SVETOLETNO ROMANJE

Župnija Sv. Jurij ob Taboru vabi tudi gomilske župljane, da se pridružite svetoletnemu romanju na Ptujsko goro, ki bo to soboto. Odhod bo ob 8.00 uri in vrnitev ob okrog 18.30 ure. Predviden prispevek 40.00 eur. Prijavite lahko organizatorju posredujem jaz (župnik Cirar), ali pa se prijavite neposredno Alenu Kovačiču na štev.051 234 575. Tu bo tudi priložnost za tiste, ki se niste mogli udeležiti romanja naše župnije, ker so bila mesta predčasno izpolnjena. Pohitite!

NOVO ŠOLSKO IN VEROUČNO LETO 2025/26

Priprave na verouk v novem veroučnem letu, ki že potekajo, bodo v tednu , ki je pred nami, še bolj intenzivne. Veroučna srečanja se bodo začela en teden kasneje (z 8. septembrom). Urnik, vsaj poskusni, bo objavljen v nedeljo. Starši novincev—prvošolcev gomilske šole—bodočih veroučencev, vabljeni ta ponedeljek po izhodu iz šole z otrokom v Dom srečanj na uvodno srečanje in predstavitev.
Starši prvošolcev trnavske šole pa po možnosti vabljeni v nedeljo, 7.9. po maši v šentrupertski cerkvi.

VABLJENI K NAROČILU REVIJE MAVRICA (ZA OTROKE) – REVIJE NAJST (ZA MLADE)

KATEHETSKO PASTORALNA ŠOLA

• pridobi se katehetsko in pedagoško znanje • duhovno izpopolnjevanje • predavanja so enkrat tedensko • izpiti sledijo zaključku predavanj posameznega predmeta • štiriletni študij se zaključi s pisno zaključno nalogo. CELJE informativni dan: petek, 19. 9. 2025, ob 16. uri (Prešernova ul. 23, Celje, I. nad. – Škofija Celje) vpis: petek, 19. 9. 2025, ob 16.30 in v petek, 26. 9. 2025, ob 16. uri (Prešernova ul. 23, Celje, I. nad. – Škofija Celje.


MAŠNI NAMENI

NED. – 31.8.
22. ned. med letom
Nikodem, Jezusov učenec.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Antona Praznika

PON. – 1.9.
Egidij (Tilen), opat
19.00 za +Nado in Janeza Jelen

TOR. – 2.9.
Marjeta, devica, muč.
19.00 za +Jankota Novaka in Roka Teršeka
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 3.9.
Gregor Veliki, papež, cerkveni učitelj
19.00 za +Marijo Podbregar in vse Čulkove

ČET. – 4.9. prvi čet.
Rozalija Sicilska, devica, spokornica
19.00 za +Marijo in Ivana Rojnik
Molitev za duhovne poklice

PET. – 5.9. prvi petek
Mati Terezija, redovna ustanoviteljica
19.00 za +Mežarjeve
Litanije Jezusovega srca

SOB. – 6.9. prva sob.
Zaharija, prerok
dve poroki (v Grajski vasi)
19.00 ne bo sv. maše

NED. – 7.9.
23. ned. med letom
Regina, devica, muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Mirana in starše Roter (v Šentrupertu)

V tem tednu: začetek novega meseca—prvi četrtek, prvi petek, prva sobota. V tednu je tudi začetek šolskega leta in priprava na veroučno leto.

Dežurni ministranti: Ela in Iva Juhart, ostali dobrodošli!
Bralci: v nedeljo: I. Mija Štrajhar, Jure Vasle; II. V Št.R. Matic Basle, Simeona Rakun
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila za 21. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.« (Lk 13,23–25.30)

BESEDA O BESEDI

VSTOPITE SKOZI OZKA VRATA Lk 13,22–30

Jezus pa je res čuden! Vsi delajo reklamo za široka vrata. Vrata popustov in razprodaj, po načelu »plačaš dva, dobiš tri«, ničvrednih reklamnih daril, darilnih bonov, nagradnih kartic, s katerimi lahko postaneš milijonar, diet, ki ti pomagajo shujšati, ne da bi ti bilo treba manj jesti, tečajev, ki te naučijo tujega jezika
v nekaj dneh, iger »podrgni in zadeni«. Se pravi sreče, ki jo najdeš že lepo izdelano.
On pa nas spodbuja, naj vstopimo skozi ozka vrata. Vrata podarjanja
sebe drugim, bratstva z vsemi, nenavezanosti na stvari in ljudi, boja za mir
in pravičnost, zvestobe, prenašanja težav in trpljenja, dialoga in
odpuščanja. Sreče, ki jo gradimo dan za dnem. Jezus je pa res čuden, kajne!
Ne boji se, da bi ostal sam, ne spreminja mišljenja zaradi priljubljenosti, poslovne ali politične koristi.
On vztraja: »Vstopite skozi ozka vrata. Izognite se zastoju, ki ga bodo
povzročili tisti, ki bodo hoteli vstopiti skoznje, ko se bodo zavedli, da so
jih široka vrata vodila v nič. Takrat bo namreč prepozno.«
Tesna pot in ozka vrata ter široka pot in prostorna vrata pomenijo, da nam je Bog dal svobodo. Lahko se odločim za življenje po veri, ali pa se baham, da sem dovolj pameten in Boga ne potrebujem.
Jezusova vrata so ozka, pa ne zato, da bi bila mučilnica. Sploh ne zato! Temveč zato, ker zahteva, da mu odpremo svoje srce in priznamo, da smo grešniki, potrebni njegovega zveličanja, njegovega odpuščanja, njegove ljubezni, da v ponižnosti sprejmemo njegovo usmiljenje in se mu pustimo prenoviti. Samo tako bo skoznje lahko v naše življenje stopal tudi Kristus sam … in skoznje bomo mi stopali v njegov objem. (po: E. Mozetič)


21. nedelja med letom

VRATA

Vrata so ena najbolj vsakdanjih stvari, s katero imamo opraviti neštetokrat na dan. Poleg svoje osnovne naloge imajo še bogato simbolično vsebino in svojevrstno govorico glede na to, ali so zaklenjena, zaprta, priprta ali odprta na stežaj. Ljudje izražamo svoja razpoloženja in čustva tudi s tem, kako ravnamo z vrati: kako nanje potrkamo ali z njim celo treskamo, jih komu pred nosom zapremo, mu celo pokažemo vrata ali ga postavimo prednje. O ljudeh, ki nimajo svojega doma, pravimo, da jih bijejo po petah tuja vrata. Najboljšemu prijatelju pa zagotavljamo, da so mu vrata našega doma vedno odprta.
Vrata simbolizirajo kraj prehoda med dvema stanjema, med dvema svetovoma. Obenem vabijo človeka, da vstopi in preide iz posvetnega območja v svet prostor. Takšno vlogo imajo portali, to so velika vhodna vrata katedral, ki nas vodijo na kraj Božje navzočnosti. Tako postanejo simbol vstopa v nebesa.
Tudi Jezus je rad uporabljal to bogato simboliko vrat, kadar je govoril o vstopu v Božje kraljestvo. Ko so ga vprašali, ali je malo teh, ki se bodo zveličali, je odgovoril: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata …«
»Ozka so vrata, ki peljejo v življenje, široka pa tista, ki vodijo v smrt,« pojasnjuje Jezus. Toda zakaj ozka vrata, se nehote vprašujem? Zakaj mora biti skoraj vse, kar je v zvezi z vero, težko, naporno, grenko, strmo in ozko? Kar vsiljuje se mi zgrešena predstava, da gre za muhavost Boga, ki mu je naravno v zabavo, da od človeka zahteva napore. Si je res Bog izmislil ozka vrata? Prav gotovo ne. Vrata so se »zožila« po človekovi krivdi. Vzroki so: sebičnost, napuh, upor, skratka greh, po katerem je človek samovoljno stopil iz območja Božje bližine, prijateljstva in varstva, to je iz raja. Po njegovi lastni krivdi so sedaj vrata, skozi katera se trudoma vrača k Bogu, ozka in tesna. (E. Mozetič)

Moj Bog, tebe iščem na svojih številnih poteh.
Ne najdem te, kamor koli se obrnem, če mi ti ne odpreš vrat.
Ti sam si vrata. Izpelji me iz blodnjaka moje duše ter mi pokaži vrata,
skozi katera smem vstopiti k tebi, da ne bom bival v sebi, ampak pri tebi. (J. Zink)


Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

Umrl je dr. Karel Bedernjak (28.5.1942 –  16.8.2025)

Bil je duhovnik Mariborske škofije, ki je bila povzdignjena v nadškofijo, po ustanovitvi murskosoboške pa je spadal v  to najvzhodnejšo slovensko škofijo. Deloval je v številnih župnijah. Po mašniškem posvečenju v mariborski stolnici, 29.6.1967 je nastopil prvo službeno mesto v naši župniji kot duhovni pomočnik pri župniku dr. Štefanu Steinerju. Kasneje je nadaljeval študij moralne teologije in tudi doktoriral. Napisal je tudi nekaj knjig s tega področja.

Pri nas je vodil slovesnost na Štefanovo, ko je bil blagoslov novega mosta čez Bolsko (blagoslova konj takrat še ni bilo), bil pa je tudi gost—voditelj na naših Verskih srečanjih za odrasle. Sedaj pa mu je zvonil v slovo tudi gomilski zvon, ki je po zamenjavi prišel v zvonik črenševske cerkve, največje v Prekmurju in bo v njej v septembru tudi posvečenje novega murskosoboškega škofa.

 

Preslikano iz naše župnijske kronike  za leto 1968.


MAŠNI NAMENI

NED. – 24.8.
21. ned. med letom
Jernej (Natanijel), ap.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Borisa Turnška

PON. – 25.8.
Ludvik IX. Francos. kralj
19.00 za +Franca Orožim in vse Mlinarjeve

TOR. – 26.8.
Zeferin, papež
19.00 za +Hedviko Urh –30. dan
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 27.8.
Monika, mati sv. Avguština
19.00 za +Matildo Vaš

ČET. – 28.8.
Avguštin, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Mateja Valenčaka

PET. – 29.8.
Mučeništvo Janeza Krstnika
19.00 za +Jožefo Turnšek –30. dan

SOB. – 30.8.
Feliks (Srečko),
19.00 za +Zahvala Mariji Pomagaj za pomoč v nesreči

NED. – 31.8.
22. ned. med letom
Nikodem, Jezusov učenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Antona Praznika

V tem tednu: zadnji teden šolskih počitnic.
Ministrantski izlet bo v sredo. Odhod izpred cerkve ob 8.30 uri. V kolikor je le mogoče se prijavite do ponedeljka opoldne. Lepo vabljeni!

Dežurni ministranti: Alen Griguljak , …………………………., ostali dobrodošli!
Bralci: v nedeljo: I. Majda Jelen, Magda Šalamon; II. Petra Basle, Marko Vasle
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila za 20. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA
 
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni! Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost.  (Lk 12,49–51)
 
BESEDA O BESEDI 
 
»PRIŠEL SEM, DA VRŽEM OGENJ NA ZEMLJO« Lk 12,49–63
 
Kakšen ogenj prinaša Jezus? Kaj bi rad dosegel? Razdeljenost zagotovo ni njegov cilj, a kaj hoče povedati s tako trdimi besedami? 
Na hitro bi lahko ugotovili, da te Jezusove namere res ne bo težko izpolniti, saj smo tako že vsevprek skregani in razdvojeni. Zamere nas hromijo in dušijo … Žal je mnogokje res tako. Vendar gre Jezusu za nekaj drugega. 
Torej ne gre za naše vsakdanje nesporazume in razprtije ter kljubovanja. Gre za dosledno odločitev za vero v troedinega Boga, za Jezusa Kristusa in njegov evangelij. 
Kakšen ogenj torej prinaša Jezus? 
Poglejmo, kaj nam na ravni osebnih odnosov predstavlja ogenj, na kaj v odnosih pomislimo ob besedi ogenj? Naj naštejem: strast, gorečnost, vnema, ognjevitost, hrepenenja …
Če postavimo to besedo o ognju v okvir ostalih Jezusovih izjav, lahko rečemo, da prihaja, da prinese ogenj pravega, resničnega, polnega življenja. Jezus prihaja, da prinese luč vere, v kateri bi življenje našlo svojo polnost, v kateri bi tekma, o kateri govori apostol Pavel, imela svoj cilj, in trpljenje preroka Jeremija svoj smisel. 
V hoji za Jezusom, pa naletimo še na eno težavo, ki se imenuje Resnica! Kaj je resnica, kdo ima prav? Kdor hoče živeti polno, ne more v odnosih le gladiti in dajati vsem prav. Ne, iskati mora resnico in se je v ljubezni scela okleniti. To pa prinaša spor med materjo in hčerjo, med sinom in očetom itd. A le resnica nas bo osvobodila, resnica, ki v človeku nikoli ne ugasne. Božja je, zato tli do konca. Bog ne obupa nad človekom, vedno čaka, da iskra resnice zaživi. Odprimo se tudi temu ognju in tvegajmo spopade, ki jih zvestoba Resnici zahteva. (po: E. Mozetič)
 

20. nedelja med letom 

 
Jezus v današnjem evangeljskem odlomku razkrije svojim prijateljem in tudi nam, svojo najbolj gorečo željo, torej prinesti na zemljo ogenj Očetove ljubezni, ki prižge življenje in po katerem je človek zveličan. Jezus nas kliče, naj razširjamo po svetu ta ogenj, po katerem bomo prepoznani kot njegovi resnični učenci. Ogenj ljubezni, ki ga je na svetu prižgal Kristus po Svetem Duhu, je ogenj brez omejitev, je ogenj za vse. To je bilo vidno vse od prvih časov krščanstva, saj se je pričevanje evangelija širilo kot dobrodejen ogenj in tako preraščalo vsakršen spor med posamezniki, družbenimi sloji, ljudstvi in narodi. Pričevanje evangelija zažge, požge vsako težnjo po uveljavljanju in ohranja dejavno ljubezen, odprto za vse, s preferenco do najbolj revnih in izključenih.
Pridružitev k ognju ljubezni, ki ga je Jezus prinesel na svet, zajame vse naše bivanje ter zahteva češčenje Boga in razpoložljivost za služenje bližnjemu. Češčenje Boga in razpoložljivost za služenje bližnjemu. Prva, častiti Boga, pomeni učiti se molitve češčenja, na katero običajno pozabljamo. Poglejte, zakaj vse vabim, da odkrijete lepoto adoracije (češčenja) in jo pogosto opravljate. In druga je razpoložljivost za služenje bližnjemu. Pri tem z občudovanjem mislim na številne skupnosti in skupine mladih, ki se tudi med počitnicami posvečajo temu služenju v korist otrokom, bolnim, revnim in osebam s posebnimi potrebami. Za življenje v duhu evangelija je potrebno pred vedno novimi potrebami, ki se pojavljajo na svetu, da so Kristusovi učenci, ki znajo odgovoriti nanje z novimi pobudami dejavne ljubezni. Tako se z obojim, češčenjem Boga in s služenjem bližnjemu, evangelij resnično razodeva kot ogenj, ki rešuje, ki spreminja svet, začenši s spremembo v srcu vsakega. (papež Frančišek)
 
Kadar potrebujete tolažbo, kratek predah v dnevu ali zagotovilo, da se bodo stvari sčasoma uredile, se lahko naslonite na Božje obljube ali preprosto posežete po psalmu, ki ga prinaša med nas Božja beseda. 
Trdno sem upal v Gospoda,sklônil se je k meni in uslišal moje klicanje. 
Potegnil me je iz pogubne jame, iz blatnega močvirja,
moje noge postavil na skalo, utŕdil moje korake.
V usta mi je polóžil novo pesem, hvalnico našemu Bogu. Ps 40,1–3
 

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

Ali poznate te zanimive podatke o naši celjski škofiji?
 
O prvotni antični škofiji v Claudiji Celeji je ohranjenih bolj malo podatkov. V 3. stoletju je v mestu deloval škof sveti Maksimilijan Celjski, ki je umrl mučeniške smrti. Že v 6. in 7. stoletju je bila škofija podrejena Oglejskemu patriarhatu. Iz tega obdobja sta znani imeni dveh škofov: Gavdencij, ki je živel v 6. stoletju in čigar ime se je ohranilo na napisu, najdenem v bližini današnjega mesta, in pa Janez, ki se je udeležil sinode v Gradežu leta 579 in sinode v Maranu leta 589 ali 590. Škofija je bila zatrta ob vdoru Avarov. 
 
Novodobna Škofija Celje je bila ustanovljena 7. aprila 2006, ko je papež Benedikt XVI. z bulo Varia inter munera škofijo izločil iz dotedanje Škofije Maribor, slednjo pa povišal v nadškofijo in sedež metropolije. Uradno je bila razglašena 21. maja istega leta. V škofiji se nahaja tudi največja cerkev v Sloveniji, to je Cerkev svetega Mohorja in Fortunata, sicer župnijska cerkev 
Župnije Gornji Grad. Najvišje ležeče svetišče je kapela sv. Cirila in Metoda, Podveža (1780 mnm) na Molički planini in spada pod Župnijo Luče. Najvišji vrh škofije je Koroška Rinka (2433 mnm), ki se nahaja na meji z Nadškofijo Ljubljana. Najbolj severna župnija je Župnija Zavodnje, najbolj južna Župnija Dobova, najbolj zahodna Župnija Solčava in najbolj vzhodna Župnija Sveti Rok ob Sotli.
Glavna škofijska ustanova je Duhovno-prosvetni center Dom sv. Jožefa, lociran na vzpetini pri cerkvi sv. Jožefa nad Celjem (Jožefov hrib ali Kalvarija), kje je mdr. tudi škofijska orglarska šola.
 

MAŠNI NAMENI

 
NED. – 17.8. 
20. ned. med letom
Evzebij, papež, mučenec
7.00 češčenje 
7.30 za vse župljane – žive in rajne 
10.00 za +Andreja Kunsta 
 
PON. – 18.8. 
Helena (Alenka), cesarica  
19.00 za +Faniko in Gašperja Toman
 
TOR. – 19.8. 
Janez Eudes, duhovn.
19.00 za +Amalijo in Franca Merzelj –oblet. in Stankota Lobnikarja
Slavljenje – Bog je ljubezen 
 
SRE. – 20.8.
Bernard, opat, cerkveni učitelj
19.00 za +Marijo Jernejc –osmina
 
ČET. – 21.8. 
Pij X., papež
17.00 za +Franca Šrama –oblet. (v Šentrupertu)
 
PET. – 22.8. 
Devica Marija Kraljica  
Poroka Eve in Tilna (v Grajski vasi)
19.00 za +Danijela Podgorška –30. dan
 
SOB. – 23.8. 
Roza iz Lime, dev., red.
19.00 za +Antona Zupančiča
 
NED. – 24.8. 
21. ned. med letom
Jernej (Natanijel), ap.
7.00 češčenje 
7.30 za vse župljane – žive in rajne 
10.00 za +Borisa Turnška
 
V tem tednu: 
Duhovno bogat preostanek počitnic
 
Dežurni ministranti: Ana Vita Cvenk, Zoja Rožič K., ostali dobrodošli!
Bralci: v nedeljo: I. Nejc Lončar, Elza Vasle; II. Neža Novak, Jasenka Zupančič
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila za 19. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posádil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim! Védite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pústil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov. (Lk 12,37–40

BESEDA O BESEDI

»TUDI VI BODITE PRIPRAVLJENI« Lk 12,32–48

Današnji evangelij je ves usmerjen v prihodnost, v nebo. Človek naj bi ostal buden in čuječ, da bo lahko sprejel Jezusa, ko bo prišel v svoji slavi. Gospod nas preko zgledov iz vsakdanjega življenja opominja, da bi živeli v tej notranji pripravljenosti, kot tisti služabniki iz prilike, ki čakajo na prihod svojega gospodarja. »Blagor tistim služabnikom«, pravi Jezus, »ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel čuječe«. Bedeti moramo v molitvi in izvrševanju dobrih del.
Jezus nam pokaže, kako nas mora pričakovanje njegovega prihoda, spodbujati k vedno bolj polnemu življenju, bogatem dobrih del: Povabil nas je, naj uporabljamo stvari brez sebičnosti, brez želje po posedovanju ali obvladovanju. Živimo naj po Božji logiki, ki je pozornost do drugega, logika ljubezni, ki izhaja iz Boga in je usmerjena v Boga.
Jezusovo pomirjajoče povabilo: »Ne boj se, mala čreda,« nas vabi, da živimo v upanju. Upanje vodi v dejanja in spreminja življenje. Kdor ima upanje, živi drugače, saj mu je bilo podarjeno novo življenje.
Evangelij nam želi reči, da je kristjan tisti, ki nosi v sebi globoko željo, srečati se s svojim Gospodom, skupaj s svojimi brati, sopotniki na poti. Pomembno je srce, ki si želi. Ubogi tisti ljudje, ki nimajo nobene želje! Moramo imeti željo, iti naprej, proti obzorju. Za nas kristjane je to obzorje srečanje z Jezusom.
Jezus nima posebnih in izključujočih krajev, kamor vstopa. Išče namreč kraje, ki jih še ni dosegla ljubezen, se jih ni dotaknilo upanje. V te neudobne kraje želi iti in zahteva od nas, da mu jih pripravimo. On, ki je za nas postal razlomljen kruh, darovalec svojega življenja, zahteva od nas, da se podarimo za druge in ne živimo več za nas same, temveč drug za drugega. Tako bomo živeli po Jezusovem zgledu in razlivali na svet ljubezen, ki jo zajemamo iz njegove prisotnosti. (po: E. Mozetič)


19. nedelja med letom

V današnjem evangeliju nam Jezus želi povedati, da naj tako živimo, da bomo vedno pripravljeni na njegov prihod. Nekako nas nagovarja, naj bomo budni, saj ne vemo, kdaj se bo naše življenje izteklo. Takole pravi Jezus: »Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil vlomiti v svojo hišo.« Hoče nam povedati, da nihče ne ve ne dneva ne ure, ko bo treba vse zapustiti in oditi s tega sveta. Zemeljsko življenje je namreč vmesni čas med »že« in »še ne«. Sadove odrešenja že uživamo, a Boga bomo lahko gledali iz oči v oči šele v večnosti. Na večnost pa se lahko pripravimo samo sedaj, tukaj na zemlji. Priložnost, ki jo imamo, se ne bo ponovila. Zato se potrudimo za dobra dela, ki bodo naša dobra popotnica na poti v Božje kraljestvo.
Zelo pomembno je, čemu v svojem življenju posvečamo posebno pozornost, kaj je tisto, kar nas najbolj nagovarja. Jezus nas želi odvrniti od tega, da bi vso svojo pozornost namenjali zemeljskim dobrinam in skrbem. Vse, kar ustvarimo tukaj na zemlji, bomo pustili tukaj. Če veliko ustvarimo, smo v nevarnosti, da se nas lotijo roparji in nam vzamejo naše bogastvo, na katero marsikdo navezuje svoje srce: hiša, dober avto, podjetje, znanost … Tako nam življenje teče, mi pa ustvarjamo dobrine za ta svet, zmanjka nam pa časa, ali pa preprosto nimamo volje, da bi ustvarjali trajne dobrine, ki bodo šle z nami v večnost. To so tista dejanja, ki smo jih storili ljudem, ki nam jih niso mogli plačati. To, kar smo storili ljudem, ki so v stiski, pa četudi smo šli samo v trgovino, ali pa nekoga, ki težko gre preko ceste, pospremili čez, je resnični zaklad, ki mora pritegniti tudi naše srce. Jezus nam jasno pove: »Kjer je vaš zaklad, tam je tudi vaše srce.« Verjetno se tega vsi dobro zavedamo, samo izbira včasih malo šepa, ko pa svet ponuja toliko stvari, ki so nam všeč. Zato prosimo za preudarnost, da bomo sposobni prav izbirati. (po: J. Čonč)

Marijina dejavna ljubezen ni samo v konkretni pomoči, temveč doseže višek v podaritvi Jezusa samega s tem, da ga mi lahko srečamo. Evangelist je to še posebej poudaril: »Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, je dete poskočilo v njenem telesu.« Tako smo prišli do viška in središča Marijinega poslanstva. Tu je izražen najresničnejši pomen in najpristnejši namen vsake misijonarske poti. (E. Mozetič)

Pri Mariji vidimo, da ponižnost in nežnost nista kreposti slabotnih,
ampak močnih, ki jim ni treba tlačiti drugih,
da bi se počutili pomembne.
(papež Frančišek)


Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

15.8.:VNEBOVZETJE DEVICE MARIJE—Veliki šmaren

Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi – Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi, saj je Bog prav Marijo, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi Katoliška cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene.
Praznovanje nas tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje, saj pred nas postavlja primer nekoga, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo. (povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/)

PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJE V PETROVČAH
Svetoletna bazilika Obiskanja Device Marije Petrovče vabi na svetoletno romanje na praznik Marijinega vnebovzetja. Na predvečer paznika, v četrtek, 14. avgusta, ob 19. 00 uri bodo večernice, maša in procesija z Marijinim kipom in lučkami. Somaševanje bo vodil dekan Srečko Hren.
V petek, 15. avgusta bodo maše: 6.30, 8.00, glavna romarska maša bo ob 10.00 uri (maševal bo Dori Pečovnik), ob 12.00 uri bo maša za ostarele in bolne, ob 18.30 se bo začel duhovni glasbeni program skupine Dominik, ob 19.00 bo maševal Martin Golob, igrala bo skupina Dominik.
Pri vseh mašah bo priložnost za sveto spoved in izročitev slovenskega naroda Mariji! Mariji bomo priporočili našo Cerkev, naše družine, naše mlade in vsa vojna žarišča po svetu.


MAŠNI NAMENI

NED. – 10.8.
19. ned. med letom
Lovrenc, diakon, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Sonjo Mandelc –r. d.

PON. – 11.8.
Klara (Jasna), devica, redovna ustanovitelj.
19.00 za +Hedviko Urh –osmina

TOR. – 12.8.
Ivana Šantal., vdova, redovnica
16.00 pogreb +Marije Jernejc s sv. mašo
19.00 za +Slavko in Jožeta Tiselj
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 13.8.
Radegunda, kraljica, redovnica
19.00 za +Ido Lazar –r. d.

ČET. – 14.8.
Maksimilijan Kolbe, duhovnik, mučenec
19.00 za + Darkota Mariniča

PET. – 15.8.
MARIJINO VNEBOVZETJE
Veliko šmaren d. p. d.
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +očeta Pavleta Kozelja

SOB. – 16.8.
Rok, romar, spokornik
19.00 za +Mojco –obl., Rojnikove in Laznikove

NED. – 17.8.
20. ned. med letom
Evzebij, papež, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Andreja Kunsta

V tem tednu:
Peš romanje v Petrovče 15. avgusta. Odhod izpred župnijske cerkve ob 5.20 pri križu na Rezani se pridružimo romarjem iz Tabora. Vabljeni!
V petek bo v Braslovčah ob 10.00 uri zlata maša žpk. Milana Gosaka

Dežurni ministranti: Jakob Lončar, Luka Jelen, ostali dobrodošli!
Bralci: na praznik: tisti, ki boste pri maši; v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Mojca Strožer II. Melanija in Tilen Hadolin
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž