Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsiangeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom!  (Mt 25,31–34.41)

BESEDA O BESEDI

BOG NAM ŽELI DOBRO Mt 25,31–46

Današnji evangelij je eden tistih, ki nas vse vsaj malo strese. Najbrž nihče od nas ne čuti prave gotovosti, da ne bo pristal na levici. Ta neprijetni občutek pa ni cilj Jezusove prilike o sodbi. Verjamem, da nam Bog želi sporočiti vedno in povsod, da verjame v nas in da ve, da smo dobri. A kako naj se umirimo ob današnjem evangeliju? Danes smo namreč slišali, da so tisti, ki ga niso videli v stiski, deležni večne kazni.
Res je, da lahko ta odlomek beremo v luči, ki nam je bila najbrž tudi največkrat predstavljena: Če ne boš priden, ne prideš v nebesa! Pazi, kaj delaš! V tem pogledu se osredotočimo na kazen in na izpolnjevanje pravil. Ali je to resnično evangeljsko? Ali nam evangeliji govorijo v tej luči? V čem je razlika med ljudmi, ki se znajdejo ob sodbi – eni na levi, drugi na desni? Ne gre za vprašanje, koliko stvari smo naredili prav ali narobe, ampak v prvi vrsti, kako smo gledali na gospodarja, ki je Bog; na življenje in talente v njem; ter na bližnjega. – Bog ne bo stopil pred nas z željo, da nas kaznuje. Bog je dobri Oče, ki nas skozi življenje vabi v veselje življenja: Vabi nas, da smo pozorni na lačne in žejne, nage, bolne … okrog nas.
Bog je dober in nam želi dobro. Vabi nas, da spoznamo, da je najlepše in najpolnejše življenje v služenju njemu in drugim. Ne nalaga nam torej kopice pravil, zapovedi in prepovedi, ampak nas vabi v veselje življenja. Veselje, ki je v pogledu na dobrega Očeta, na življenje, na sebe in na druge okrog nas. Ne v strahu, ampak v veselju in pogumu pojdimo na pot iskanja življenja v polnosti!
Končna sodba bo vsekakor sodba naših odločitev. Saj ne more biti drugače. Če si bomo danes prizadevali za ljubezen, je bomo deležni. Če bomo iskali le sebe, tudi jutri ne bomo vedeli, kaj početi z drugimi. Zelo preprosto. Ljubi, pa boš nagrajen z ljubeznijo. (po: E. Mozetič)

KRISTUS KRALJ – zadnja nedelja v cerkvenem letu

Danes lahko vidimo, kako vladajo uspeh, moč, denar in oblast, zaradi česar težko sprejmemo Kristusa Kralja, kralja, ki je postal služabnik najmanjših in najbolj ponižanih, kralja, katerega prestol je križ. Pa vendar se ravno tako razodeva Kristusova slava. V ponižnosti svojega zemeljskega življenja najde oblast za sodbo sveta. Vladati je zanj služiti. Tudi mi moramo slediti to pot služenja, biti pozorni na krik ubogega, šibkega in odrinjenega. Krščeni ve, da ga njegova odločitev slediti Kristusu lahko vodi do velikih žrtev, včasih tudi do žrtvovanja življenja. Ampak Kristus je smrt premagal. Vodi nas v nov svet, v svet svobode in sreče. Tudi danes nas mnoge vezi s starim svetom in mnogi strahovi držijo v ujetništvu in nam preprečujejo, da bi živeli svobodni in veseli. Pustimo Kristusu, da nas osvobodi tega starega sveta! Naša vera v njega, ki premaga vse naše strahove, vse naše nesreče, nam bo pomagala vstopiti v novi svet, v svet, kjer pravičnost in resnica nista le parodija, v svet notranje svobode in pomirjenosti s sabo, drugimi in Bogom. (Benedikt XVI.)

Naslovljeno na vas

Od 1. do 6. decembra bo Slovenijo obiskal misijonar Pedro Opeka.
Misijonsko središče Slovenije vabi na osrednja dogodka, kjer boste Pedra Opeko lahko v živo srečali:
– Sveta maša z nagovorom v nedeljo, 3. decembra, ob 15. uri v mariborski stolnici.
– Pogovor in pričevanje z glasbenimi gosti v ponedeljek, 4. decembra, ob 19. uri v športni dvorani Medvode. Vstopnice za pričevanje v Medvodah lahko naročite preko Misijonskega središča Slovenije.

Zbiranje ozimnice
V tednu Karitas bomo, kot vsako leto, zbirali ozimnico za družine v stiski. Ozimnico lahko pripeljete v Dom srečanj:
– v sredo, 29.11.2023 od 8. do 9. ure
– ali v četrtek, 30.11.2023 od 16. ure naprej.
Kdor ne more pripeljati v tem času, naj pokliče na telefonsko številko 041 673 716 (župnišče).

Pletenje adventnih venčkov bo v četrtek, 30.11. od 17. ure naprej. Vabljeni!

Letošnji Teden Karitas bo potekal od ponedeljka, 27. 11. 2023 do nedelje, 3. 12. 2023. 
V letošnjem Tednu Karitas 2023 nas bo nagovarjalo geslo: »UPANJE ZA VSE.«.
Letošnje geslo nas vabi, da drug drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive, probleme in težave. Upanje ni poceni tolažba, češ, bo že bolje. Nimamo pravice bližnjim dajati lažnega upanja, ki usodno zaznamuje človekovo pot. Velikokrat nas že človeška bližina, prijazna beseda in stisk roke navdajo z upanjem. Karitas v mnoge družine prinaša upanje v obliki hrane, plačila položnic, z nakupom šolskih potrebščin in kurjave. Pogovor in skupno iskanje rešitev pa je spodbuda in pomoč na poti v samostojnost.

Vseslovensko romanje sodelavcev in prostovoljcev Karitas v Slomškovo Ponikvo v sredo, 29. 11. 2023. Ob 12ih bo potekala tradicionalna sveta maša za sodelavce in prostovoljce Karitas, ki jo bo vodil nadškof msgr. Alojzij Cvikl, predsednik Slovenske karitas. Sveto mašo bo neposredno prenašala RTS Maribor.

V Tednu Karitas bo Slovenska karitas v sredo, 29. 11. 2023 organizirala dobrodelni koncert Klic dobrote, ki bo tradicionalno potekal v dvorani Golovec v Celju. Koncert bo v živo prenašala RTV Slovenija in Radio Ognjišče. Tudi tokrat nas Slovenska karitas vabi, da pokažemo sočutje in solidarnost do družin v stiski ter jim podarimo svoj prispevek za družine v stiski. Pomoč vsako leto prejme več kot 22.000 družin v stiski. Karitas ljudem v stiski odpira vrata na 445 župnijskih Karitas, kjer se preko celega leta 9.700 prostovoljcev trudi pomagati, podpirati in opogumiti ljudi v stiski.

Teden Karitas se zaključi z Nedeljo karitas, 3. december 2023, ko po vseh župnijah potekajo različni dogodki, sodelovanje sodelavcev Karitas pri maši in praznovanja in pri mašah darovanje za Karitas.
Več na spletni strani: https://www.karitas.si/

Pri nas od prihodnje nedelje po nedeljskih mašah vabljeni na druženje v Domu srečanj.

MAŠNI NAMENI

NED – 26.11.
KRISTUS KRALJ
Valerijan, oglejski škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca –oblet., Elizabeto Obreza Družinska, otroška sv. maša
15.00 revija cerkvenih p. zborov v Žalcu (v Žalcu)

PON – 27.11.
Virgil in Modest
17.00 za +Elizabeto Brišnik

TOR – 28.11.
Berta, žena
17.00 za +Sandro Kolar (r. d.)
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 29.11.
Saturnin, mučenec
14.00 pogreb + Marije (Marjane) Lukner s sv. mašo /bila zvonarka v Šmatevžu

ČET – 30.11.
Andrej, apostol
17.00 za +Andreja Urankarja (god)

PET – 1.12. prvi petek
Eligij, škof
17.00 za +Albino Basle –30. dan
Litanije Jezusovega srca

SOB – 2.12. prva sob.
Natalija, mučenka
17.00 za +Francija Turka—oblet.
Litanije Matere Božje

NED – 3.12. leto »B«
1. ADVENTNA NEDELJA
Frančišek Ksaver, redovnik, misijonar
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Vero (god) in Viktorja Jelen
Pri mašah darovanje za Karitas

V tem tednu: četrtek pred prvim petkom, prvi petek, prva sobota. Vabljeni k bogoslužju in zakramentom.

Pletenje adventnih vencev v četrtek, 30.11., od 17. ure naprej.

Napoved: Mladinski –srečanje za dekleta in fante bo v sob., 9.12. ob 18h.

Dežurni ministranti: Alen in Jan Griguljak, vsi ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Anka Trogar; II. Marija Rančigaj, Ana Šram.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Gospodar pa mu je odgovóril: ›Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in zbiram, kjer nisem raztresel? Zato bi moral dati moj denar menjalcem in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki jih ima deset; kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo še to, kar ima. Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹« (Mt 25,26–30)

BESEDA O BESEDI

TUDI NAM SO ZAUPANI TALENTI Mt 25,14–30

Pomen današnje prilike, ki jo pred nas prinaša evangelist Matej, je zelo jasen. Človek iz prilike predstavlja Jezusa, služabniki smo mi in talenti so imetje, ki nam ga je Gospod zaupal. V čem je to imetje? To je njegova Beseda, evharistija, vera v nebeškega Očeta, odpuščanje …, skratka, veliko stvari; njegove najdragocenejše dobrine. To je imetje, ki nam ga on zaupa, ne samo da ga varujemo, temveč da ga množimo! Medtem ko v splošni rabi izraža pojem ‘talent’ izredno kvaliteto posameznika, na primer glasbeni talent, športni itd., pa talenti v priliki predstavljajo Gospodove dobrine, ki nam jih on zaupa, da bi se po nas množile. Luknja, ki jo je v zemljo izkopal ‘hudobni in leni služabnik’, pa označuje strah pred tveganjem, ki ohromi ustvarjalnost ter rodovitnost ljubezni.
Strah pred tveganjem v ljubezni nas ohromi. Jezus od nas ne zahteva, da njegovo milost ohranimo sami zase, ne, tega Jezus od nas ne zahteva, temveč hoče, da jo uporabimo v korist drugim. Vse dobrine, ki smo jih prejeli, so zato, da jih damo drugim ter jih s tem množimo. Kot da bi rekel: ‘Tukaj imaš moje usmiljenje, nežnost, odpuščanje; vzemi jih in na veliko uporabljaj.’ In mi, kaj smo storili? Koga smo ‘okužili’ s svojo vero? Koliko oseb smo opogumili s svojim upanjem? Koliko ljubezni smo podelili s svojim bližnjim? To so vprašanja, ki nam bodo dobro dela, če si jih bomo postavili. Katero koli okolje, tudi tisto najbolj oddaljeno in neprimerno, lahko postane kraj pomnožitve talentov. Ni namreč že vnaprej izključenih situacij ali krajev za krščansko navzočnost in pričevanje. Pričevanje, ki ga Jezus od nas zahteva, pa ni zaprto, odprto je in je odvisno od nas.
Prilika nas torej spodbuja, naj ne skrivamo svoje vere in svojega upanja v Kristusa; naj ne zakopljemo Besede evangelija, ampak storimo, da kroži v našem življenju, v naših odnosih, v konkretnih situacijah, kot moč, ki privede v krizo, da očisti ter prenovi. (po: E. Mozetič)

33. nedelja med letom – zahvalna v Grajski vasi

Logika ljubezni: imam toliko, kolikor dajem

Prva dva služabnika iz današnjega evangelija sta zaupala in v veri odšla v življenje ter trgovala. V logiki Božjega kraljestva trgovanje pomeni daritev, pomeni ljubiti in pomeni sprejemati ljubezen. Ta dva sta torej vzela dar življenja zares in ga živela. Šla sta in se darovala. In toliko, kolikor sta darovala, sta ob koncu našla podvojeno. Tisti, ki je daroval pet talentov, je ob koncu našel pet drugih, tisti, ki je daroval dva, je na koncu našel štiri. To je logika ljubezni, ki ima toliko, kolikor daje.
Zadnji služabnik pa ostaja ujet v lastno podobo krutega in nasilnega gospodarja. Ob tem opisu trdega človeka, ki žanje, kjer ni sejal, in zbira, kjer ni raztresal, bi vsak pameten človek šel in skril ne le svojega talenta, ampak tudi samega sebe. Da bi le ubežal temu nasilnemu “bogu”. Kača je v človeško srce že v raju začela z zavistjo vrivati dvom in pačiti podobo Boga, ki naj ne bi dal vsega, ampak s človekom tekmuje in tako ostaja njegov bolj ali manj kruti gospodar. In ko človek nasede tej skušnjavi, ostaja mrtev. Tako že v polnosti okuša, kaj pomeni najgloblja tema, kjer je jok in škripanje z zobmi. Tak človek je že izven lepote Božjega življenja, ki pa vendarle pušča vrata odprta in vabi. Oče se je namreč že odločil dati Sina. V celoti. Za vse!
Na nas je torej, da si odgovorimo, kdo je “neki človek”. Nam danes evangelij zastavlja vprašanje: “Kaj pa ti praviš, kdo sem?” Oče ali gospodar?
Tisti, ki prepozna Očeta in se v njem spozna obdarovanega, napolnjenega in zato hvaležnega, bo milosti prepoznaval na vsakem koraku, ker bo že gledal skozi oči, ki jih je oprala milost Kristusove žrtve. Tak bo sebe nenehno doživljal kot tistega, ki že ima in se mu bo še dalo! Zato samo tisti, ki prepozna Očeta, lahko zaživi kot sin in hči. Sinu pa ni več potrebno tekmovati in kupovati, saj ve, da lahko v hvaležnosti živi svojih pet talentov Božjega otroštva, ki ga kliče v svet, da bi s svojim življenjem “trgoval”, kar pomeni, ljubil in se daroval. V celoti. (po: https://portal.pridi.com/)

Jezus nam z današnjo priliko sporoča, da Bog vsakemu človeku, skupaj z darom življenja zaupa tudi določeno poslanstvo. Sv. Gregor Veliki pojasnjuje, da Bog prav vsakemu daje dar, talent svoje ljubezni. Zato je potrebno posebno pozornost v vseh dejanjih namenjati prav ohranjanju te ljubezni.

Naslovljeno na vas

TEDEN ZAPOROV: 19. –25. 11. 2023. Nebesa pripovedujejo o Božji slavi, nebesni svod sporoča o delu njegovih rok. Ko nas teža življenja pritisne ob tla, ni nujno, da molimo sklonjenih glav. Oči lahko Oči lahko povzdignemo k nebeškemu Očetu, ki na nas gleda z ljubeznijo. Lahko pogledamo gor in ugledamo njegovo prisotnost v čudežu stvarstva in živega sveta.
Teden zaporov sako leto pripravimo v okviru Katoliške cerkve in tudi drugih krščanskih cerkva ter skupnosti. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani v večji meri zavedali potreb vseh, ki se jih dotika beseda zapor. Robert Friškovec, zaporniški vikar

POMEMBNOST IN OBVEZNOST NEDELJSKE MAŠE

Zakaj kristjani hodimo k maši? Maša je nedeljska dolžnost – obveznost! Tretja Božja zapoved: Posvečuj Gospodov dan! – Pa je res obveznost? Je ljubezensko srečanje obveznost ali nekaj, po čemer hrepenimo in si tega želimo? Je torej maša nekaj obveznega in nujnega ali dejansko priložnost za osebno in skupno – občestveno srečanje z Bogom?
Če na mašo gledam kot na dogodek, v katerem se srečam z Bogom preko Božje besede in evharistije – obhajila, dogodek, v katerem pred Boga prinašam sebe in prejmem moč in pomoč svoje življenje, potem maša ni več nekaj dolgočasnega, ampak pomemben in vesel dogodek.
Kako lahko sodelujemo pri maši? Lahko s konkretnimi službami kot so ministriranje, branje in zborovsko petje. Ali pa preprosto, da pojemo pri ljudskem petju, glasno odgovarjamo, poslušamo, spremljamo v srcu – v duhu! BITI AKTIVNO NAVZOČ. Pomembno je, da vsak od nas sodeluje po svojih najboljših močeh. Biti v cerkvi ni enako kot biti na gledališki predstavi ali koncertu, kjer sem del občinstva. Pri maši sem namreč del občestva, del skupnosti kristjanov, ki smo se zbrali, da bi se srečali z Bogom in med sabo!
Dajte Bogu kar je Božjega! Z neopravičenim izostankom od nedeljske maše si delam dolg pri Bogu, sebe pa prikrajšam za božje darove.

MAŠNI NAMENI

NED – 19.11.
33. ned. med letom
Zahvalna v Grajski vasi
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Veroniko Kunst (v Grajski vasi)
Zahvalna pesem

PON – 20.11.
Edmund, kralj
17.00 za +Stepišnikove iz Šentruperta

TOR – 21.11.
Darovanje D. Marije
17.00 za +Franca -oblet. in Vido Stanko
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 22.11.
Cecilija, dev., mučenka
17.00 za +Jožefo Škoberne in vse njene

ČET – 23.11.
Klemen I., papež
17.00 za +Zofijo Rančigaj in vse Stepišnikove (v Šentrupertu)

PET – 24.11.
Andrej Dung, mučenec
17.00 za +Šramove in Koširjeve

SOB – 25.11.
Katarina Sinajska, devica, mučenka
17.00 za +Kristino in Karlo Lobnikar

NED – 26.11.
KRISTUS KRALJ
Valerijan, oglejski škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca –oblet., Elizabeto Obreza (Družinska, otroška sv. maša)
15.00 Revija cerkvenih p. zborov v Žalcu

V tem tednu:
Sestanek sodelavcev Karitas bo ta ponedeljek ob 17.45 uri v Domu srečanj.
Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri v župnišču. Vabljeni.

Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, ostali dobrodošli
Bralci v ned.: I. Nejc Lončar, Sonja Mandelc II. Matic Basle, Lara Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On pa je odgovóril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!« (Mt 23,3–8)

• Kako se počutim v naši cerkvi, kaj me nagovarja…?
• Kako more bogoslužni prostor spodbujati vero v Jezusa Kristusa?
• Kam nas vodi Sveti Duh ob tem razmisleku v naši župniji?
• Kaj odmeva v meni, ko mislim na bogoslužje v naši župnij?

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakníti. Vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli. Napravljajo si širše molitvene jermene in podaljšujejo robove na obleki. Radi imajo častno mesto na gostijah, prve sedeže v shodnicah, pozdrave na trgih in da jim ljudje pravijo ›učitelj‹. Vi pa si ne pravite ›učitelj‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. (Mt 23,3–8)

BESEDA O BESEDI

SMO HVALEŽNI? Mt 23,1–12

Te dni pospravljamo še zadnje pridelke tega rodovitnega leta. V naših shrambah so police polne najrazličnejših marmelad, kompotov, kislih in posušenih shrankov … In včasih se verjetno utrujeno zalotimo, da imamo vsega dovolj in da ob obilju čutimo še najmanj tistega, kar bi morali – hvaležnosti.
Tako samoumevno je, da stvari imamo. Ko se sprehajaš ponekod po podeželju, ležijo in gnijejo pod drevesi sadeži, ki jih nihče ne pobira, ki nikogar ne razveseljujejo. Postalo je samoumevno, da imamo raje kakovostno sicer vprašljive sadeže, ki so svetleči in enaki po velikosti. Če taki ne rastejo pred našim nosom, jih dobimo tako, da pač obiščemo trgovino. Pa ni samoumevno. Ne obilje pridelkov in ne polne police v trgovini. Vse je dar. Tudi v mojem in tvojem življenju. – Bodimo hvaležni. Najprej samemu sebi. Vem, sliši se čudno, pa vendarle. Moja glava in moje srce želijo opravljati določene aktivnosti, ki pa bi bile popolnoma nemogoče, če ne bi moje telo zmoglo pri tem sodelovati. Vidim, hodim, govorim, objemam … Kako hvaležen sem lahko svoji dovršenosti, se zavem le občasno, ko sem v stiku s kom, ki mu telesne omejitve preprečujejo, da bi počel vse tako, kot bi si želel. Bogu sem hvaležen, da me preko teh ljudi spomni, kako obdarovan sem.
Bodimo hvaležni drugim. Včasih mi kdo pove, da sem v njegovem življenju v kakšni točki odigral pomembno vlogo in da mi je hvaležen za to. Zanimivo se mi zdi, da se to velikokrat zgodi, ne da bi se tega zavedal ali se posebej trudil za to. Kot bi Bog na konico svoje roke pripel – mene.
Svojo hvaležnost vam večkrat izrazijo mož, otroci in ostali najbližji sorodniki. Včasih za konkretno pomoč, včasih preprosto zato, ker ste, drugič za besedo, dejanje.
Počutimo se lahko izredno obdarovani. Na mestu je, da se znamo za to obdarovanost tudi zahvaliti: in to prav vsem – v prvi vrsti pa Bogu! (po: E. Mozetič)

31. nedelja med letom – zahvalna

Med bogoslužjem današnje nedelje nas apostol Pavel povabi, da se približamo evangeliju »ne kot človeški besedi, ampak, kar resnično je, kot Božji besedi« (1Tes 2,13). S tem lahko v veri sprejmemo opomine, s katerimi se Jezus obrača na našo vest, da bi svoje ravnanje preoblikovali po teh opominih. V današnjem odlomku Jezus graja pismouke in farizeje, ki so imeli v skupnosti vlogo učiteljev, saj je bilo njihovo obnašanje v očitnem nasprotju z naukom, ki so ga z doslednostjo nalagali drugim. Jezus je poudaril da »govorijo, pa ne delajo« (Mt 23,3). Še več: »Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti« (Mt 23,4). Dober nauk je vredno sprejeti, vendar pa ga lahko neskladno ravnanje razvrednoti. Zato Jezus pravi: »Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte« (Mt 23,3). 

V Sloveniji kristjani praznujemo t.i. Zahvalno nedeljo vsako leto na nedeljo po prazniku vseh svetih.
Ta dan praznujemo praznik hvaležnosti, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dal Bog, ampak tudi za druge darove, kot so svoboda, dobrota, dom, vera, medsebojni odnosi. Za kristjane zahvala zajema celotno življenje, ki je največji božji dar.[1]
Katoliška Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev svete maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujejo za vse, kar je podarjeno vernikom. Maša je prošnja in zahvala /beseda evharistija pomeni »zahvala«/ ob enem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom.[2]
Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu. Spodobi se in pravično je.

Naslovljeno na vas

KRSTI IN POGREBI
V drugi polovici leta je izostalo sporočanje o sprejemu novih članov v naše občestvo in o slovesu od naših župljanov. Z razumevanjem sprejmite te zapise za nazaj.

Krščena so bili
V nedeljo, 24. septembra sta bila krščena Rožle Vasle iz Zakla 13 in Taja Jakše z Gomilskega 78. V nedeljo, 29. oktobra je prejela sv. krst Lina Pikl iz Grajske vasi 54 b.
Najlepše želje novokrščencem in čestitke staršem!

K poslednjemu slovesu pa so nas zbrali
+Štefanija Rančigaj (Lončičeva) z Gomilskega 49, v četrtek 20. julija; +Milan Šlander iz Celja, Ob Koprivnici 50, v soboto, 5. avgusta; +Marija Rojnik iz Zakla 6, v soboto, 2. septembra; +Matej Valenčak iz Šentruperta 9, v petek 8. septembra v Šentrupertu; +Viktor (Viki) Jelen z Gomilskega 48, v petek 22. septembra; +Albina Basle iz Šmatevža 28, v soboto, 4. novembra.

Gospod, povrni rajnim vse dobro, ki so ga storili naši župniji ali komurkoli, z večnimi darovi svoje ljubezni.

Zahvala na zahvalno nedeljo

Zahvaljujem se vsem župnijskim sodelavcem in vsem drugim velikodušnim dobrotnikom naše župnije. Vaše sposobnosti in izkušnje so neprecenljive. Prav tako župniji namenjene moči in čas. Skupaj ustvarjate čudovit mozaik dobrega in lepega. Hvala vam: cerkveni ključarji – člani gospodarskega sveta, člani ̌ župnijskega pastoralnega sveta, pa tudi tiste, ki skrbite za snaženje in krašenje cerkva, ki s svojimi darovi omogočate vzdrževanje stavb in župnijskih dejavnosti.
Hvala tudi za vse kar storite dobrega zame: posebno za stalno oskrbovanje s kosilom, s prinašanjem živil, čiščenjem župnijskih prostorov.
Hvala za vso uvidevnost in razumevanje
Naj vam Bog obilno povrne.

V tednu Karitas – 27.11.– 3.12.2023 bomo zbirali ozimnico za družine v stiski.

MAŠNI NAMENI

NED – 5.11.
31. ned. med letom – zahvalna nedelja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Ribič (v Šentrupertu)
Pri obeh sv. mašah zahvalna pesem

PON – 6.11.
Lenart, opat
17.00 za +starše Ducman, Vido Krajnc, Darkota Mariniča

TOR – 7.11.
Engelbert, škof
17.00 za +Franca in Marijo Lončar ter žpk. Jožefa in vse Krajnčeve
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 8.11.
Bogomir, škof
17.00 za +Karola Semprimožnika

ČET – 9.11.
Posvetitev lateranske bazilike, Teodor, muč.
17.00 za +Albino Basle—osmina

PET – 10.11.
Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj
17.00 za +Antona in Štefana Šlander

SOB – 11.11.
Martin, škof
17.00 za +Martina Dolerja (god) in Darjo Poznic

NED – 12.11.
32. ned. med letom
Zahvalna v Šmatevžu
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivanko Vadlan (v Šmatevžu)

V tem tednu:
Seja ŽPS bo v četrtek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Pričakujemo vse člane.

Napoved: v nedeljo, 19.11 ob ob 10.00 uri sv. maša v Grajski vasi.

Dežurni ministranti: Matevž Glušič in Matevž Lapuh, vsi ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. kdor bo zjutraj pri sv. maši; II. v Šmatevžu Brigita Stvarnik Novak, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.« (Mt 22,36–40)

BESEDA O BESEDI

BODI VESEL IN POLN LJUBEZNI Mt 22,34–40

To, da je največja zapoved ljubiti Boga z vsem srcem, dušo in mišljenjem, ter bližnjega kakor samega sebe, to poznamo. Sprašujem pa se, če imamo takoj v mislih, kaj pomeni ljubiti. Ljubiti, kaj je to? Meni pomeni ljubiti, veseliti se. Veseliti se Boga, bližnjega in sebe. Veselje je znamenje ljubezni! Je to veselje v nas? Prepričan sem, da v nas kristjanih ni dovolj veselja. Da kristjani nismo znamenje veselja v tem svetu. Veselje izvira iz hvaležnosti. Če se zavedamo, kaj vse nam je podarjeno, potem se lahko veselimo darovalca, če ta misel zmanjka, ni veselja. Če v nas ni zavesti, da nam je vse podarjeno, da nas Bog dobesedno razvaja z darovi, potem je v nas tema, praznina, dolgčas. In ljubiti Boga pomeni biti hvaležen, biti vesel, za vse, kar mi podarja. Kakor se postavljam za razsodnika njegove dobrote, sem višji od njega in ljubezni ni več, ni veselja. Če v meni ni veselja nad vsem, kar prejemam, ni ljubezni do Boga. Si vesel življenja in vsega, kar ti je podarjeno?
Ljubiti bližnjega pomeni, veseliti se ga? Resnična ljubezen je v tem, da želimo videti drugega in dobro v njem, tudi ko se to skrije. To pomeni, da se ga razveselim, ko ga srečam. Sem pozoren, ga opazim, vem, kaj se v njem dogaja, hočem biti z njim. Ljubezen do bližnjega se najprej kaže v tem, kako ga pozdravim in kaj mu s pozdravom sporočam. Danes se z mobiteli in drugimi ekrani razvija čista ignoranca. Ko drugega ne pozdravim, pomeni, da zame ne obstaja, da me drugi vedno moti in mi je popolnoma odveč. To ni ljubezen!
Potem smo še pri ljubezni do sebe. Veseliti se sebe je zame preprosto mogoče predvsem iz zavesti, da me Bog ljubi. Če lahko trdno verjamem, da me Bog ljubi, je mogoče reči: lepo je, da sem. Če tega ne verjamem, sem hitro namesto v ljubezni v samoljubju. Poln lastne hvale in domišljavosti. Jezus nas danes spominja na temelj našega življenja, ki je ljubezen. Ta pa se kaže v veselju. Naj nam Bog množi hvaležnost, da bo med nami več veselja in ljubezni. (po: E. Mozetič)

30. nedelja med letom – žegnanjska

Evangelist Matej nas danes opominja, da se celotni Božji zakon lahko povzame z ljubeznijo. Na vprašanje učitelja postave, katera je največja zapoved, Jezus odgovori s popolno preprostostjo: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved.« (Mt 22,37–38) V resnici je poglavitna potreba za vsakogar izmed nas, da je Bog prisoten v našem življenju. Kot pravi Sveto pismo, mora prodreti v vse plasti našega bitja in jih popolnoma napolniti: srce ga mora poznati in dopustiti, da se ga dotakne; in tako tudi duh, sile našega hotenja in odločanja, kot tudi um in misli. Jezus v evangeliju nato doda še drugo zapoved, za katero pravi, da je podobna prvi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Mt 22,39) Jezus želi s tem opozoriti, da je ljubezen do bližnjega prav tako pomembna kot ljubezen do Boga. Vidno znamenje, s katerim kristjan svetu pokaže in pričuje o Božji ljubezni, je prav ljubezen do bratov. V različnih okoliščinah in z različnimi karizmami so mnogi svetniki dopustili, da jih je Božja ljubezen preoblikovala, in k njej so usmerili celo svoje življenje. Tako so postali »zgled vsem verujočim« (1 Tes 1,7). In k temu Jezus danes vabi tudi nas. (po: Benedikt XVI.)

ŽEGNANJSKA NEDELJA

Vsaka posvečena cerkev, župnijska in podružnična, slovesno praznuje obletnico posvetitve, slovesni praznik zavetnika in godove tistih svetnikov ali blaženih, ki so zastopani v cerkvi poleg zavetnika in so med bolj priljubljeni v določenem okolju.
V tistih cerkvah, pri katerih obletnice posvetitve (več) ne poznajo, obhajamo obletnico posvetitve v zadnjo oktobrsko nedeljo, torej na žegnanjsko nedeljo. Ta dan smejo za obletnico posvetitve izbrati tudi druge posvečene cerkve, zlasti starejše.
Tako je danes tudi praznik posvetitve naših 4 cerkva. Hvala za ta svetišča med nami. Hvala našim prednikom , ki so jih zgradili in tako lepo okrasili in vsa stoletja vzdrževali. Sedaj skrb zanje na nas. Posebna zahvala gre 8 cerkvenim ključarjem, krasilkam in vsem, ki se v njih zbirate k bogočastju, da so hiše molitve in z darovi omogočate obnove.
Letos sta bila največ pozornosti deležna dva zvonika: v gomilskem je bilo obnovljeno stopnišče, v šmatevškem pa zamenjan veliki zvon.

Vsem dobrotnikom Bog povrni!

Naslovljeno na vas

PRAZNIK VSEH SVETNIKOV – 1.11.
Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni ‘dan mrtvih’, kot je bilo napisano na naših koledarjih do nedavna (in je na nekaterih še!). To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« Ti preprosti svetniki, ki so morda utonili v pozabo kmalu potem, ko so umrli in se umaknili iz človeške družbe, živijo. Bili ustvarjeni in krščeni zato, da bi postali svetniki. Ta pot je namenjena tudi nam, ki smo s krstom vstopili v občestvo svetih. Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Danes se, kot poje Cerkev v hvalospevu tega slovesnega praznika, “radujemo poveličanja vseh svetih članov Cerkve in ob njihovem zgledu in priprošnji v veri potujemo obljubljeni sreči naproti”.

SPOMIN VERNIH RAJNIH – 2.11.
Rimski martirologij ali koledar, v katerem so zaznamovali sprva obletni- ce svetih mučencev, kasneje pa tudi drugih od Cerkve razglašenih svetnikov, naznanja spomin vseh vernih rajnih s temi jedrnatimi besedami: »Danes je slovesni spomin vseh umrlih vernikov. Pravkar se je Cerkev kot skupno nežna čuteča mati potrudila, da bi poveličevala s primernimi slavospevi vse svoje otroke v nebeškem veselju. Zdaj pa bi v svoji materinski skrbi vsem svojim otrokom, ki trpijo v kraju očiščevanja, s svojo mogočno priprošnjo pri Kristusu, svojem Gospodu in Ženinu, rada pomagala, da bi čim prej mogoče bili sprejeti v občestvo nebeščanov.«
Odpustki: v teh spominskih dneh lahko prejmemo popolne ali delne odpustke, če pristopimo k zakramentu spovedi – to je lahko več dni prej ali pozneje, če prejmemo sv. obhajilo, obiščemo cerkev ali pokopališče, molimo po papeževem namenu Vero, Očenaš, Zdravamarijo, čast bodi. Popolne in delne odpustke lahko naklonimo dušam v vicah.
Sveče Karitas. Našim rajnim bomo še zlasti v teh dneh prinašali cvetje in prižigali sveče. Pri tem bodimo zmerni. Bomo pa za rajne naredili dobro delo, če bomo nabavili sveče Karitas in s tem pomagali potrebnim. Na voljo so v cerkvi. Hvala!

MAŠNI NAMENI

NED – 30.10.
30. ned. med letom
Žegnanjska nedelja
Felicijan, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Bernardko Vasle
Prehod na zimski čas

PON – 30.10.
Marcel, mučenec
17.00 za +Ivana in Štefanijo Rančigaj in njune

TOR – 31.10.
Bolfenk (Volbenk), škof
17.00 za +družino Korun iz Velenja
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 1.11. d. p. d.
V S I S V E T I
Pri vseh sv. mašah je darovanje za sv. maše za rajne in za cerkev. Bog povrni
10.00 za +Viktorja in vse Vovkove, spoved
14.00 za vse župljane – žive in rajne
Molitve na gomilskem pokopališču
16.00 za +Marijo in vse Petrovčeve (v Šentrupertu)
Molitve na šetrupertskem pokopališču
18.00 molitev rožnega venca za rajne — župnijska cerkev

ČET – 2.11.
Spomin vernih rajnih
7.30 po papeževem namenu
16.00 za + Ivana Novaka (v Šentrupertu)
17.00 za vse verne rajne

PET – 3.11. prvi petek
Viktorin Ptujski, škof
17.00 za +Marijo Rojnik
Litanije Jezusovega srca

SOB – 4.11. prva sob.
Karel Boromejski, škof
17.00 za +Ferdinanda Orožima, Jalovčeve
Litanije Matere Božje

NED – 5.11.
31. ned. med letom
zahvalna nedelja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Ribič (v Šentrupertu)

V tem tednu: bo prevladovala misel na onostranstvo in vse, ki so že tam

Dežurni ministranti: Matevž in Tjaž Basle, Lana Kronovšek, na praznike vsi
Bralci: v praznikih bodite na razpolago, ko boste pri bogoslužju; v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Tilen Hadolin; II. Matic Basle, Simeona Rakun
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž