Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba. Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati. Resnično, povem vam: . Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle. Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.« (prim. Mr 13,26–27.30–32)

BESEDA O BESEDI

JEZUS OBLJUBLJA, DA OSTAJA Z NAMI (Mr 13,24–32)

Evangeljski odlomek današnje predzadnje nedelje liturgičnega leta nam približa Jezusov govor o poslednjih časih, ki velja za najtežje besedilo evangelijev. Ta težava izhaja tako iz vsebine kot jezika. Govori namreč o dogodku, ki presega naše kategorije. Zato Jezus uporabi podobe in besede iz Stare zaveze, predvsem pa doda novo središče, ki je on sam, skrivnost svoje osebe in svoje smrti in vstajenja. Današnji evangeljski odlomek se začne z apokaliptičnimi podobami: »Sonce bo otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale«. Ta del je nato omiljen s sledečim: »Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo.« Sin človekov je sam Jezus, ki povezuje sedanjost s prihodnostjo. To potrdijo naslednje Jezusove besede: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.« Vsak človek, ki razmišlja, pomisli na svoj konec. Kdo ne želi doseči svojega končnega cilja? Toda najprej nam bo potrebno priti na jasno, kaj ta cilj sploh je oz. kje se ta cilj nahaja. Za vernike ni dvoma: zemljo in vse, kar je na njej, čaka konec. Vsakega človeka čaka smrt in takoj po smrti je Božja sodba, ki bo končno potrjena po vstajenju ob koncu sveta. O tem govori prerok Danijel, prav tako evangelist Marko in na svoj način tudi pismo Hebrejcem. Evangelij ni oznanilo, ki bi nas hotelo strašiti, marveč je Jezus prišel, da bi nam pomagal in dal pogum. Njegovo oznanilo se ne nanaša na kakšne svetovne katastrofe in nesreče, ampak na nas, na vsakega posameznika izmed nas, na naše življenje. Ni nam potrebno dolgo premišljevati in v svojem življenju bomo našli trenutke krize, ki so bile za nas, kot bi bil »konec sveta«. A Jezus nam danes sporoča: Nikar se ne bojte takega ali drugačnega »konca«, saj sem jaz vselej z vami! (po: E. Mozetič)

33. nedelja med letom

OB SVETOVNEM DNEVU UBOGIH

Papež Frančišek že vse od začetka svojega pontifikata posebno pozornost namenja ubogim in obrobnim vseh vrst. Pa ne le z izkazovanjem miloščine, ampak jim vrača njihovo dostojanstvo, ki je z leti morda zbledelo, ali pa ga ljudje ne vidimo več.
Zapisal je tudi tole: Živimo v času, ko so potrebe ubogih potisnjene v ozadje. Pritisk k sprejemanju lagodnega načina življenja je vse večji, medtem pa so glasovi ubogih preslišani. Nagibamo se k temu, da zavračamo vse, kar odstopa od modela življenja, namenjenega predvsem mlajšim generacijam. Te pa so še posebej dovzetne za kulturne spremembe. Zatiskamo si oči pred vsem, kar je neprijetno ali povzroča trpljenje, povzdigujemo pa telesne lastnosti, kot bi bile glavni smisel našega življenja. Navidezna resničnost postaja pomembnejša od resničnega življenja, ta dva svetova pa se vse bolj združujeta v enega. Ubogi postajajo zgolj posnetek z zaslonov, ki nas za trenutek prizadene, ko pa jih srečamo na ulici, nam je nelagodno in pogledamo stran. Naglica, vsakodnevna spremljevalka našega življenja, nam preprečuje, da bi se ustavili in pomagali drugim. Dobrodelnost je najlažje preložiti na druge. A ne pozabimo: poklicanost vsakega kristjana je, da se sam dejavno vključi vanjo. (papež Frančišek)

Prišli smo do zadnjih dveh tednov bogoslužnega leta. Gospodu se zahvalimo, da nam je omogočil ponovno prehoditi to pot vere, tako starodavno pa vedno novo, skupaj z veliko duhovno družino Cerkve. Ta neprecenljivi dar nam omogoča, živeti v zgodovini Kristusovo skrivnost ter sprejeti v brazde našega osebnega in skupnostnega bivanja seme Božje Besede, seme večnosti, ki od znotraj preoblikuje ta svet in ga odpira za nebeško kraljestvo. Na poti nedeljskih svetopisemskih beril nas je spremljal Evangelij po Marku, ki nam danes prestavlja del Jezusovega govora o koncu časov. V tem govoru je stavek, ki se nas še posebej dotakne s svojo jasno zgoščenostjo: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle« (Mr 13,31).

Naslovljeno na vas

Srečanje in usposabljanje voditeljev župnijskih skupin in občestev bo v soboto, 16. novembra, od 9. do 13. ure v Celju pri Sv. Duhu. 
Na tokratnem srečanju bomo prisluhnili škofovi sveži izkušnji Sinode v Rimu in v malih skupinah odkrivali svojo krstno poklicanost. Vabljeni k prijavi preko elektronskega obrazca: https://forms.gle/UoPoAjEukYkAqubw7; Odbor za sinodo Škofije Celje

24. november 2024, 15.00 ŽUPNIJSKA CERKEV ŽALEC REVIJA DEKANIJSKIH ŽUPNIJSKIH ZBOROV.

Iz poročila Celjske škofije

Slovenija je v evropskem merilu država, kjer se poroča najmanj ljudi, pada pa tudi število cerkveno sklenjenih zakonov. Teh je leta 2012 bilo 41,3 % vseh porok v Sloveniji, desetletje kasneje pa se cerkveno poroči zgolj še tretjina zakoncev. V številkah to pomeni 2.228 cerkvenih porok v letu 2022, kar je približno pol manj kot pred dvajsetimi leti. Zunaj zakonske zveze se v Sloveniji rodi 57 odstotkov otrok. Leta 2000 je bilo takšnih zgolj 37 odstotkov.
Številke kot pri krstih, obhajilih birmah, porokah, pa v cerkveni statistiki ne padajo, ko gre za število cerkvenih pogrebov. V desetletju 2012-2022 je to na slovenski ravni naraslo za 6 %, v Škofiji Celje pa celo za 17 %. Slednje je najbrž povezano tudi z baby-boom generacijo po 2. svetovni vojni, ki je bila zelo množična in zdaj prihaja v leta, ko umira.

Leto se izteka. Na polici v cerkvi je že na voljo Družinska pratika (7.90 eur), Marijanski koledar z žepnim koledarčkom (3.30 eur),…

Na razpolago je tudi knjiga ZMAGOVITA LJUBEZEN, Karla Gržana o Izidorju Završniku prva izdaja je že nekaj časa pošla zdaj pa jo je Založba Ognjišča ponatisnila z dopolnilom – z Poročilom celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža o stanju postopka za priznanje svetništva Izidorja Završnika z naslovom Duhovnik Izidor – darovalec življenja. Dodana pa je tudi Izjava Komisije za pripravo postopka beatifikacije umorjenega duhovnika Izididorja Završnika s podpisano dr. Alenko Krk. Na koncu pa dodana še molitev za beatifikacijo.

MAŠNI NAMENI

NED. – 17.11.
33. ned. med letom
Elizabeta Ogrska, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ido Lazar (v Grajski vasi)

PON. – 18.11.
Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
17.00 za +Karla –obl. in Marijo Tekavc
Teden zaporov

TOR. – 19.11.
Neža Asiška, redovnica
17.00 za +Elizabeto Brišnik
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 20.11.
Edmund, kralj
17.00 za +Jožefo Škoberne –obl. vse njene

ČET. – 21.11.
Darovanje Dev. Marije
17.00 za +Frančiško Šram (v Šentrupertu)

PET. – 22.11.
Cecilija, dev., mučenka
17.00 za +Mlakarjeve in Pačnikove

SOB. – 23.11.
Klemen I., papež, mučenec
17.00 za +Marjano Lukner—oblet.

NED. – 24.11.
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Začetek tedna Karitas
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Andreja Kunsta –osmina (Sv. krst)

V tem tednu:
Seja ŽPS bo ta ponedeljek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vabljeni vsi člani!

Dežurni ministranti: Karin in Julija Jelen , ostali dobrodošli
Bralci v ned.: I. Mojca Strožer, Jure Vasle; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas

Jubilejni koncert Skupine DOMINIK bo v soboto, 23. novembra 2024, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Vstopnice po 15 € lahko kupite pri članih skupine Dominik, pri sodelavcih Župnijske Karitas Žalec, v TIC Žalec in po spletu. Del od prodaje bo namenjen Župnijski Karitas Žalec.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Sedél je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva nôvčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.« (Mr 12,41–44)

BESEDA O BESEDI

SI PRIPRAVLJEN VSE IZROČITI BOGU? Mr 12,38–44 

Danes Jezus postavlja pred nas ubogo vdovo, ki je vrgla v tempeljsko zakladnico dva novčiča. Pravi, da je dala »več kot vsi, da je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.« Kaj naj bi to bilo in k čemu nas takšna drža lahko spodbuja? Kaj je dejansko dala uboga vdova, kaj je imela? Predstavljam si, da dva novčiča nista bila ne vem koliko vredna. Vdova je najbrž živela zelo revno, lahko bi rekli »iz rok v usta«. Kar je zaslužila s svojim delom, to je imela za sproti, za hrano, za obleko, za ogrevanje in razsvetljavo. In s tem ko je vdova dala vse, je tvegala, da bo naslednji dan ali dva lačna, da jo bo zeblo, a je zaupala, da bo Bog, od katerega je vse prejela, poskrbel. Kakor skrbi zanjo vse dni, si je mislila, bo poskrbel tudi za jutrišnji dan. Vendar ob vsem ne gre toliko za vsoto, kakor za držo. Bogu je namreč izročila sebe, izrazila mu je globoko zaupanje, vero, da on poskrbi. Kaj to pomeni za naše vsakdanje življenje? Da postrgamo, če imamo kaj na banki? Ne! Da kaj prodamo? Tudi ne. Ampak da se vprašamo, na čem gradimo jutrišnji dan. Na lastni moči in gotovosti, kakor farizeji, ali v zaupanju v dobrega nebeškega Očeta, ki bo poskrbel za nas. Vsi ste gotovo v življenju morali že marsikdaj zaupati Bogu, da bo poskrbel, da bo prav, in verjamem, da ste mu. Tako je pogosto v zakonskem življenju, ko mnoge stvari niso obvladljive. Enako je pri vzgoji, pa v službi ali prijateljstvih. Zgled uboge vdove nas vabi, naj vsak dan znova Bogu izročimo svoje življenje, odnose in delo. Vemo, da bi včasih radi imeli vse v svojih rokah, a to ni dobro. Koliko je nemirnih, obupanih in depresivnih ljudi iz preprostega vzroka: nezaupanje, da bo Bog poskrbel. Koliko je nepotrebnega naprezanja, da bi si zagotovili vse, pa to preprosto ni v naši moči. Vsako obdobje ima svoje skrbi. Izročati Bogu vse, kar potrebujemo za življenje, je velika modrost zaupanja. Izvira iz hvaležnosti, prinaša veselje in daje svobodo. (po: E. Mozetič)

32. nedelja med letom

Besedno bogoslužje današnje nedelje nam za zgled vere predstavi vzporedno dve vdovi: prvo iz Prve knjige kraljev (1Kr 17,10-16), ter drugo iz Markovega evangelija (Mr 12,41- 44). Obe ženi sta bili zelo revni in sta ravno v takšnem stanju pokazali veliko vero v Boga. Prva je omenjena v ciklu pripovedi o preroku Eliju. Ta je med hudim pomanjkanjem prejel Gospodov ukaz, naj gre v bližino Sidona, torej izven Izraela na pogansko področje. Tam je srečal vdovo in jo prosil za vodo, da bi pil, ter za kos kruha. Žena mu je odgovorila, da ji je ostala samo še pest moke in malo olja. Toda, ker je prerok vztrajal in obljubljal, da če ga bo poslušala, ji moka in olje ne bosta pošla, ga je uslišala in bila poplačana. Drugo vdovo, tisto iz evangelija, je Jezus opazil v jeruzalemskem templju, oziroma bolj natančno pri zakladnici, v katero so ljudje dajali darove. Jezus je videl, da je ta vdova vrgla v zakladnico dva novčiča. Tedaj je poklical svoje učence in jim razložil, da je njen dar večji kakor tisti od bogatašev, saj so oni vrgli od svojega preobilja, vdova pa je dala ‘od svojega pomanjkanja vse, kar je imela za življenje’ (Mr 12,44). Iz teh dveh svetopisemskih dogodkov, razumno danih skupaj, lahko izluščimo dragocen nauk o veri. Ta je kot notranja drža tistega, ki svoje življenje utemelji v Bogu, na njegovi Besedi ter mu popolnoma zaupa. V starodavnosti je življenje vdove potekalo v zelo velikem pomanjkanju. Zato so v Svetem pismu vdove in sirote tiste osebe, za katere Bog skrbi še na poseben način, saj so izgubile zemeljsko podporo, toda Bog je ostal njihov Ženin, njihov »Starš«. Kljub temu pa Sveto pismo pravi, da objektivno stanje pomanjkanja, v tem primeru dejstvo, da je nekdo vdova, še ne zadošča. Bog namreč vedno zahteva svobodno privolitev vere, ki se izraža v ljubezni do Njega in do bližnjega. Nihče ni tako reven, da ne bi mogel vsaj nekaj podariti. Dejansko obe naši današnji vdovi pokažeta svojo vero tako, da izvršita dejanje dejavne ljubezni (karitas): prva do preroka, druga pa z miloščino. S tem sta potrdili neločljivo enost med vero in dejavno ljubeznijo (karitas), kakor tudi med ljubeznijo do Boga in ljubeznijo do bližnjega. (Benedikt XVI)

Naslovljeno na vas

S koncem oktobra 2024 se je zaključila sinoda o sinodalnosti.
Naš, celjski škof Maksimiljan je bil glavni predstavnik Slovenije na sinodi. Ob zaključku sinode poudarja, da vere ne moremo živeti sami. Sinoda je jasno pokazala, da njen namen niso bile spremembe verskega nauka, ampak spodbuda k osebnemu in skupnemu odpiranju Božjemu srcu, ter da se moramo spreobrniti na področju odnosov in delovanja v Cerkvi in svetu.

V letu molitve v pripravi na sveto leto 2025 je lepa tudi ta molitev:
Dragi Jezus, ti si moj najboljši prijatelj!
Danes ti popolnoma izročam svoje življenje; svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Današnji dan želim živeti zate in v povezanosti s teboj.
Pošlji mi, prosim, Svetega Duha. Naj vsako delo, ki ga opravljam, vodi Sveti Duh. Odpovem se svojim načrtom in želim živeti Božji načrt, ki je pripravljen zame. Daj mi veselja in notranjega miru. Naj me skrbi ne vznemirjajo.
Prosim te za notranje veselje, da sem Božji otrok in da sem odrešen,
ne glede na razmere – tudi če bo prišel čas stiske in trpljenja.
Naj se ne bojim, ker si vedno ti z menoj. Jezus, vate zaupam!
Naj živim za danes; ne za jutri. Naj vsakemu človeku, ki ga srečam,
prinašam Kristusa – njega, ki je resnična ljubezen, resnično usmiljenje,
resnično veselje, resnična svoboda.
Pridi Sveti Duh. Prenovi in prežari vse moje bitje – moje telo, dušo in duha.
Vodi vse moje misli, besede in dejanja. Naj se predam tvojemu vodstvu.
Naj bom dobro orodje v Božjih rokah. Kličem te, Duh Tolažnik, pridi! Amen.

Leto se izteka. Na polici v cerkvi je že na voljo Družinska pratika (7.90 eur), Marijanski koledar z žepnim koledarčkom (3.30 eur),

Na razpolago je tudi knjiga ZMAGOVITA LJUBEZEN, Karla Gržana o Izidorju Završniku. Prva izdaja je že nekaj časa nazaj pošla, zdaj pa jo je Založba Ognjišča ponatisnila z dopolnilom – s Poročilom celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža o stanju postopka za priznanje svetništva Izidorja Završnika, z naslovom Duhovnik Izidor – darovalec življenja. Dodana pa je tudi Izjava Komisije za pripravo postopka beatifikacije umorjenega duhovnika Izididorja Završnika s podpisano dr. Alenko Krk. Na koncu pa dodana še molitev za beatifikacijo.

MAŠNI NAMENI

NED. – 10.11.
32. ned. med letom
Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marjano Lukner (v Šmatevžu)

PON. – 11.11.
Martin (Davorin), škof
17.00 za vse verne rajne

TOR. – 12.11.
Jozafat Kunčevič, škof, mučenec
17.00 za +Martina Dolerja (god)
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 13.11.
Stanislav Kostka, red.
17.00 za +Brankota Košenina –oblet.

ČET. – 14.11.
Lovrenc Irski, škof
17.00 za +Franca Dolinška (v Šentrupertu)

PET. – 15.11.
Albert Veliki, škof, c. uč.
17.00 za +Sonjo Mandelc

SOB. – 16.11.
Klemen I., papež
17.00 za +Antona –oblet in Ljudmilo Jelen

NED. – 17.11.
33. ned. med letom
Elizabeta Ogrska, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ido Lazar (v Grajski vasi)

V tem tednu:
Dežurni ministranti: Tjaž Basle, Lana Kronovšek, ostali dobrodošli
Bralci v ned.: I. Nejc Lončar, Mija Štrajhar; II. Grajska vas: Aljaž Lončar, Jasenka Zupančič
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko II.

Skupina DOMINIK v letošnjem letu 2024 praznuje že 35 let delovanja. Zato so se ob njihovem jubileju odločili, da izdajo nov album z naslovom Ples do nebes. Ob tej priložnosti bodo priredili tudi jubilejni koncert v soboto, 23. novembra 2024, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Vstopnice po 15 € lahko kupite pri članih skupine Dominik, pri sodelavcih Župnijske Karitas Žalec, v TIC Žalec in po spletu. Del od prodaje bo namenjen Župnijski Karitas Žalec.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je eden izmed pismoukov pristopil k Jezusu in ga vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« Jezus je odgovóril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.« (Mr 12,28–32)

BESEDA O BESEDI

LJUBEZEN – PRVA IN NAJVEČJA ZAPOVED Mr 12,28–34

Iz Svetega pisma je jasno razvidimo, da Bog na prvo mesto vselej postavi ljubezen, odnose. Bog želi, da ga ljubimo z vsem srcem, vso dušo in z vsem mišljenjem in svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji prav vsa postava in preroki. Mi lahko torej poznamo Sveto pismo, lahko smo najboljši teologi, toda če spregledamo zapoved ljubezni, izgubimo vse. Na žalost se kristjani velikokrat delimo, presojamo opravljamo … Za vsem tem obstaja glavni razlog, in to je, ker smo izgubili ljubezen, ki gradi odnose. Kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v Bogu in on v njem. Da ostaja v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal. Kdor se drži njegovih zapovedi – ostaja v Bogu. O ljubezni pravi Jezus učencem, da je nova zapoved. Izpolnjevanje zapovedi nas drži povezane z Bogom. V zapovedi ljubezni, se izpolnijo vse ostale zapovedi. Po poslušnosti zapovedi se izliva v naša srca Božja ljubezen, ki nam daje moč, da se razvijamo v ljubezni do Boga in ljudi. Nekaj v nas se zaveda, da ljubezen gradi. Brez nje vse porušimo, uničujemo sebe in ljudi okrog nas. Vsak človek bije kako svojo bitko. Morda ima težave z zdravjem, razpadajočim zakonom, pritiski v službi, s slabo samopodobo, depresijo. Če ljubimo in drugemu v težavah prisluhnemo, mu lahko prinesemo novo upanje. Ljudje rabimo pomoč. Nizek občutek lastne vrednosti preprečuje, da bi dajali in sprejemali pristno ljubezen. Brez Božje ljubezni v svojem srcu nenehno iščemo priznanje od drugih, vedno pričakujemo, da nas ljubijo drugi, nam pa zmanjka časa, da bi ljubili. A zavedati se moramo, da se brez ljubezni ne moremo razvijati. Zato ne ljubimo zaradi občutka dolžnosti, ampak iz srca ljubezni! (po: E. Mozetič)

31. nedelja med letom – zahvalna nedelja

V času, ki ga zaznamujeta materializem in potrošniška miselnost, ko se marsikdaj človeku na prvi pogled zdi, da lahko vsako stvar kupi, kakor da misel na hvaležnost stopa v ozadje. Kdaj se komu celo postavi vprašanje, komu naj se sploh zahvali. Pred Bogom človek ne pokaže svoje veličine po tem, kar ima, tudi ne s svojimi sposobnostni. Pred Bogom najprej šteje, če smo sposobni izstopiti iz samega sebe in se podati na pot k bližnjemu. Zato papež Frančišek pravi, da je edina revolucija, ki lahko spremeni svet, sposobnost služenja. Takrat, ko je človek sposoben sebe samega dati na razpolago, je to največji in najdragocenejši dar. Ljubezni, velikodušnosti, dobrote in še marsičesa, kar imamo za vrednote, ni mogoče meriti s količinskimi merami, pri tem gre za bogastvo srca. In to bogastvo presega vse materialno, vidno in merljivo. Zahvalna nedelja je dan, ko lahko na oltar položimo našo hvaležnost praktično za vse: materialno in še bolj tudi za tisto, česar ni možno videti in izmeriti. (po: A. Cvikl)

Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno.

Zahvala

»Zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime, dajte spoznati med ljudstvi njegova dela.« (Krn 16,8).
Hvala Bogu za vse darove njegove dobrote!
Hvala pa tudi za vse dobro ljudem—dobrotnikom naše župnije, naših cerkva, pa tudi župnišča – oziroma meni župniku! Bog vam povrni!
župnik Martin

Naslovljeno na vas

V Božji besedi 31. navadne nedelje nam evangelist Marko prinaša odlomek, ki govori o naši največji zapovedi, ki je ljubezen. Ob tem ljubezen do bližnjega običajno prav in dobro razumemo. Problem pa navadno nastane pri zadnjem delu Jezusove zahteve, ki pravi: »kakor samega sebe.« Ljubiti torej samega sebe. Na prvi pogled se zdi, da za pravega kristjana ta drža ni primerna. Ljubiti sebe, tako si mislimo, pomeni, da sem zagledan vase, da se vrtim okoli sebe; preprosto rečeno: sem sebičen in to ni v redu. Ampak, zakaj potem Jezus izpostavi tudi ta vidik – ljubiti samega sebe? To dejansko ne pomeni, da sem zagledan vase ali sebičen. Gre za preprosto dejstvo, da skušam vzljubiti in spoštovati to, kar sem; da se skušam sprejeti in biti Bogu hvaležen za življenje, talente, možnosti in priložnosti, ki mi jih naklanja. Bolj ko zmorem sprejeti sebe, se – v najbolj pozitivnem pomenu – ceniti in spoštovati, bolj bom to lahko res v pristnosti podarjal drugemu. Kako naj namreč ljubim svojega bližnjega, če ne zmorem ljubiti niti sebe? Kako naj spoštujem bližnjega, če ne spoštujem niti sebe? Ljubiti sebe, z zavestjo, da me Bog ljubi takšnega, kakršen sem, je temelj, iz katerega lahko prihaja tudi ljubezen in spoštovanje do bližnjega. Šele ko cenim sebe in se zavedam, kakšen sem, kdo sem, kaj imam, šele takrat lahko to podarjam tudi bližnjemu. (po: E. Mozetič)

V preteklem mesecu

Krščena sta bila
V nedeljo, 6. oktobra deček Lan, v nedeljo 25. oktobra pa deklica Nina. Staršem , botri in botru, sorodnikom čestitamo in želimo veliko zavzetosti za zgled krščanskega življenja otrokoma.

Poslovili smo se
7. oktobra v cerkvi in na pokopališču na Gomilskem od Majde Tekavc z Gomilskega 81. Zadnja leta je zaradi bolezni bivala v Domu Sv. Rafaela na Vranskem, prej pa dejavna v našem občestvu.
23. oktobra pa na gomilskem pokopališču od Ane Marije Matjašič, ki je zadnje leto bolna preživela pri sorodnikih na Gomilskem 19.
Bog jima daj uživati srečno večnost v Njegovem kraljestvu.

MAŠNI NAMENI

NED. – 3.11. zahvalna
31. ned. med letom
Viktorin Ptujski, škof, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za žive in rajne dobrotnike (v Šentrupertu)

PON. – 4.11.
Karel Boromejski, škof
17.00 za +Ferdinanda Orožima in vse +Jakovčeve

TOR. – 5.11.
Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Krstnika
17.00 za +Karola Semprimožnika –god
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 6.11.
Lenart, opat
17.00 za +Vikija Jelena

ČET. – 7.11.
Engelbert, škof
17.00 za +Antona Turka

PET. – 8.11.
Gotfrid (Bogomir), škof
17.00 za +Marijo Juhart

SOB. – 9.11.
Posvetitev lateranske bazilike
17.00 za +Antona Zupančiča

NED. – 3.11.
32. ned. med letom
Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marjano Lukner (v Šmatevžu)

V tem tednu:
Sestanek za starše veroučencev 7. razreda bo v četrtek ob 16.30 uri v župnijskem Domu srečanj. Vsi starši, če le morete, zagotovo pridite!

Sestanek sodelavcev Karitas bo v četrtek ob 17.45 uri v Domu srečanj. Vsi vljudno vabljeni!

Dežurni ministranti: Neža in Zoja Rožič Kelenberger, ostali dobrodošli
Bralci: Na praznik: VSI, v ned.: I. Majda Jelen, Matjaž Rožič; II. Šmatevž: Lucija Blatnik, Neža Novak
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko I.