Lepa so mladosti leta,
lep je maj, ko vse cveti,
na ta lepi majski praznik
Jezusa vase prejel si ti.
Naj utrdi te v sveti veri,
s svetimi darovi naj te obdari,
varuje naj te na življenjski poti,
dobri Bog naj te živi.
Binkoštna nedelja je bila v znamenju praznovanja prvega svetega obhajila.
Osem otrok je v svoja srca prvič prejelo živega Boga, Jezusa.
Na večer, preden je bil izdan, je Jezus vzel kruh, se zahvalil, kruh razlomil, ga dal svojim učencem in rekel:
»Vzemite in jejte od tega vsi. To je moje telo, ki se daje za vas.«
Prav tako je vzel kelih z vinom, se zahvalil, ga dal svojim učencem in rekel:
»Vzemite in pijte iz tega vsi. To je kelih moje krvi, nove in večne zaveze, ki se za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.«
Kruh in vino sta simbol skupnosti: kakor je kruh iz več pšeničnih zrn in vino iz mnogih grozdnih jagod, tako smo v Cerkvi ena Božja družina. Druži nas Kristus, ki se je imenoval »kruh življenja« in »vinska trta«.
Letos se je ravno na binkoštno nedeljo cela župnija lahko veselila praznovanja zakramenta prvega svetega obhajila. Prav gotovo pa najbolj starši tistih osmih otrok, njihovi krstni botri in drugi najožji sorodniki , ki so v svoja srca prvič prejeli živega Boga, Jezusa. Skozi ves obred je bilo zaznati veliko spoštljivost. Še posebej ob prižiganju krstnih sveč in obnovitvi krstne zaobljube. Pogled na enotna oblačila, skrojena različno za fante in punce, in viseče križe okrog vratov, je bil posebej veličasten. V prvih časih krščanstva ni bilo posebnih obredov priprave na obhajilo. Kruh so takoj razlomili in ga razdelili vernikom. Sčasoma pa so dodajali vrsto obredov, ki jih poznamo še danes. Določena so bila tudi pravila, ki se nanašajo na obhajilo večkrat na dan, delivce obhajila in še nekatere druge.
Simbola zakramenta sv. Obhajila, ali sv. Evharistije sta kelih in hostija. Prav gotovo so vsi naši prvoobhajanci komaj čakali, da prvič okusijo hostijo. Še prej so na oltar položili darila in se zahvalili za vse kar so prejeli. Z veliko hvaležnostjo so s šopkom in nekaj besedami izrazili zahvalo svojemu veroučnemu učitelju, g. župniku Martinu Cirarju, ki jih je zavzeto in vso odgovornostjo pripravljal na prejem tako pomembnega zakramenta.
Prejem prvega svetega obhajila je prav gotovo za vsakega prvoobhajanca velik dogodek. Tako so narejeni prvi koraki k samostojnosti. Čisto sam, sam s seboj, pristopi prvič k zakramentu svete pokore, pred njim je veliko prvih izkušenj in dvomov, če bo zmogel. Nekateri se prvič poizkusijo z javnim nastopanjem v cerkvi. Zavedajoč se, da imajo oporo pri starših in v širši občestveni skupnosti, je lažje.
Pri sv. maši je sodelovalo veliko število ministrantov, patena pa je bila v rokah ministranta Martina Orožma. Že sedaj so prvoobhajanci bili vsak po svoje bolj ali manj aktivno vključeni v delovanje župnije, predvsem dekleta, ki so bila v veliki večini, v dekliškem otroškem pevskem zboru. Po prejemu zakramenta sv. Obhajila pa bodo lahko stopili med ministrante.
