Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus poklical k sebi dvanajstére in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naróčil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.  (Mr 6,7–9.11)

BESEDA O BESEDI

NIKOGAR NE MOREMO PRISILITI, DA BI NAS SPREJEL (Mr 6,7–13)

Jezus pokliče svoje učence in jih pošlje z jasnimi in natančnimi pravili. Izzove jih z vrsto drž in vedenj, ki jih morajo imeti. Pogosto se nam lahko zdijo pretirani ali absurdni, lažje bi jih bilo brati simbolično. A Jezus je zelo natančen in zelo jasen. Jezus kot dober pastir, pedagog, učence pošlje živet gostoljubnost. Pravi jim, naj ostanejo tam, kjer jih bodo sprejeli. Pošlje jih, naj se naučijo eno od temeljnih karakteristik verne skupnosti. Kristjan je tisti, ki se je naučil gostoljubnosti, sprejemanja.
Jezus jih ne pošlje kot mogočnike, kot lastnike, poglavarje, zadolžene za postavo in pravila. Ravno nasprotno, pokaže jim, da je kristjanova pot spremeniti srce. Gospod pa nam jasno pravi: v logiko evangelija se ne more prepričati z argumenti, strategijami, taktikami, ampak tako, da se naučimo gostoljubnosti.
Mnogokrat pozabimo, da obstaja zlo, ki je pred našimi grehi. Obstaja korenina, ki povzroča veliko,  veliko škode, ki tiho uničuje mnoga življenja. Obstaja zlo, ki si počasi naredi gnezdo v našem srcu in jé našo življenjsko moč. To je »osamljenost«. Osamljenost, ki ima lahko veliko razlogov, veliko povodov. Kako uničuje življenje! Kako nam škoduje! Ločuje nas od drugih, od Boga, od skupnosti. Zapira nas vase. Zato je lastno Cerkvi, materi, da se učimo  živeti bratstvo z drugimi. Bratsko sprejemanje je najboljše pričevanje o tem, da je Bog Oče, kajti, kot je rekel Jezus, »po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen«.
Bog se nikoli ne pusti premagati v gostoljubnosti, zato pošilja svojega Sina, ga podarja, izroča, deli, da bi se naučili pot bratstva. To je dokončno novo obzorje, nova Beseda za mnoge situacije izključevanja, razkrajanja, zaprtosti, izoliranosti. Je nova Beseda, ki razbije tišino osamljenosti.
Eno je gotovo: nikogar ne moremo prisiliti, da bi nas sprejel in gostil. A kako lepo si je predstavljati naše župnije, skupnosti, kapele, kraje … kot različna središča srečevanja in povezanosti med nami in Bogom. (po: E. Mozetič)

15. nedelja med letom

»In šli so ter oznanjali.« (prim. Mr 6,12)

Današnji evangelij (prim. Mr 6,7–13) pripoveduje o trenutku, ko Jezus pošilja dvanajstere v poslanstvo. Potem ko jih je enega po enega poklical po imenu, da ‘bi bili z njim’ (Mr 3,14), poslušali njegove besede ter opazovali njegove geste ozdravljanja, jih sedaj ponovno zbere, da bi jih ‘poslal po dva in dva’ (Mr 6,7) v vasi, kamor se je namenil iti. To je neke vrste ‘pripravništvo’ za to, kar bodo poklicani delati po vstajenju z močjo Svetega Duha. Evangeljski odlomek se zaustavi ob misijonarskem stilu, ki ga lahko povzamemo v dveh točkah: poslanstvo ima središče in poslanstvo ima obličje.
Učenec, misijonar ima predvsem svoje središče sklicevanja, ki je Jezus. Odhod in delovanje apostolov je prikazano kot razširjanje iz enega središča, torej kot predlaganje Jezusove navzočnosti in delovanja v njihovem misijonskem delovanju. To razodeva, kako apostoli nimajo nič svojega oznanjati, niti pokazati svojih sposobnosti, temveč govorijo in delujejo kot poslani, kot Jezusovi glasniki. 
Ta evangeljski dogodek se tiče tudi vseh nas; ne samo duhovnikov, temveč vseh krščenih, ki smo poklicani pričevati v različnih življenjskih področjih Kristusov evangelij. Prav tako pa je tudi za nas to poslanstvo pristno samo, če izhaja iz nespremenljivega središča, ki je Jezus.
Krščeni, ki ne čuti, da bi oznanjal evangelij, oznanjal Jezusa, ni dober kristjan. (Papež Frančišek)

Pustiti vse, kar imaš, in slediti Jezusu, njegovemu klicu …, pustiti vse, prevzeti naloge, se odločiti za pričevanje …, stopiti v žetev. To je bila vedno avantura in vedno bo nekaj, kar preseneti poklicane in tudi druge ob njih. V to avanturo smo tako ali drugače poklicani prav vsi, ki želimo in hočemo biti kristjani: Jezusovi učenci, prijatelji, bratje, pričevalci današnjega časa.
Jezus pa ob tem vedno znova kliče nekatere, da ne bi bili samo njegovi prijatelji, Božji otroci, pristni kristjani, temveč da bi bili na poseben način njegovi tesni sodelavci. Kliče ljudi, po katerih bi lahko na poseben način nadaljeval svoje odrešenjsko poslanstvo med nami. Zato nekatere kliče na »svojo njivo« s posebno nalogo, da bi postali redovniki, redovnice, misijonarji, misijonarke, duhovniki ali diakoni.
Tako bi njihovo življenje bilo kar najbolj podobno Jezusovemu. Postali bi dar za druge. (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V sobota 13. julija smo se s sv. mašo v cerkvi na Gomilskem, nato pa s obredom za rajne na gomilskem pokopališču poslovili od +Marije Grah (Naclnove Micike) s Šmatevža 5, zadnja leta pa je bila pri Lončičevih na Gomilskem. Bila je dejavna župljanka: sodelovala pri bogoslužju tudi med tednom, bila članica Župnijskega sveta v več mandatih, sodelavka Karitas Gomilsko že od ustanovitve, … Bog ji povrni v nebesih.

Nekaj napovedi za poletne mesece

Na junijski seji ŽPS je bilo sklenjeno:
– župnijsko romanje bo 10. 8. 2024, kam še ni odločeno, predloge kam bi romali še zbiramo, če imate kakšen predlog sporočite
– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik

Oratorij 2024 v tem tednu.

Pomembno dogajanje za mladino in otroke, zato naj bi ga člani našega občestva dobrohotno spremljali in vsestransko podpirali. Zelo hvalevredna bo tudi molitev za blagoslov in srečen in uspešen teden. Prošnji pa naj sledi zahvala, zlasti na sklepu oratorija prihodnjo nedeljo v župnijski cerkvi na Gomilskem ob 10.00 uri. Vabljeni v čim večjem številu.

Animator moli

Gospod, naredi me za orodje svojega miru. Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen. Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje. Kjer je nesloga, naj prinašam edinost. Kjer je dvom, naj prinašam vero. Kjer je zmota, naj prinašam resnico. Kjer je obup, naj prinašam upanje. Kjer je žalost, naj prinašam veselje. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED. – 14.7.
15. ned. med letom
Frančišek Solan, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Francija Turka in vse Rtvigove

PON. – 15.7.
Bonaventura, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Franca in Milko Rančigaj

TOR. – 16.7.
Karmelska Mati Božja, (Karmen)
19.00 za +Ivana –oblet. in Ivana Knez
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 17.7.
Aleš, spokornik
19.00 za +Marijo Rojnik

ČET. – 18.7.
Elij iz Koštabone, diakon, mučenec
17.00 za +Borisa Fišerja in starše (v Šentrupertu)

PET. – 19.7.
Arsenij Vel., puščavnik
19.00 za +Vero Kunst –oblet

SOB. – 20.7.
Marjeta Antijohijka, mučenka
19.00 za +Marijo Šmit –oblet in njene

NED. – 21.7.
16. ned. med letom
sv. Danijel, prerok
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Grah – osmina
Sklep oratorija
Darovanje za animatorje

V tem tednu: vse dni oratorijsko dogajanje

Pozor! Krištofova nedelja z MIVO bo zaradi sklepa oratorija preložena na 28.7.; takrat bo tudi blagoslov vozil, druga maša bo v Grajski vasi.

Dežurni ministranti: Mitja Mak in še kateri, ki ne bo na oratoriju
Bralci v nedeljo: I. ki bodo pri jutranji sv. maši II. animatorja
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko II. in oratorijci

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah! Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je govóril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« (Mr 6,2–4)

BESEDA O BESEDI

VERA NAM ODPIRA OČI ZA BOGA Mr 6,1–6

Današnji evangeljski odlomek nas želi spomniti, da Boga v našem vsakdanjem življenju lahko prepoznamo in spoštujemo njegovo voljo, če imamo odprto in preprosto srce, ki ga hrani resnična vera. – Potem ko je Jezus, okoli trideset let star, zapustil Nazaret in že kar nekaj časa drugod pridigal ter ozdravljal s čudeži, se je vrnil v svoj kraj in začel učiti v shodnici. Sokrajani so strmeli zaradi njegove modrosti, saj so ga poznali kot Marijinega sina in tesarja, ki je živel med njimi. Namesto da bi ga sprejeli z vero, so se nad njim pohujševali. – Nazarečani ne morejo verovati vanj, ker so ga poznali kot enega izmed njih. Priznali so, da govori modro in da se po njem dogajajo čudeži. Pravzaprav so bili osupli nad tem, kar so slišali. Niso pa mogli razumeti, kako lahko nekdo, ki je odraščal med njimi, govori takšne stvari. Zastavljali so si tri pomembna vprašanja: »Od kod njemu to?«, »Kakšna je ta modrost, ki mu je dana?« in »Kako to, da se po njem godijo čudeži?« – Jezusa so zavrgli, kar pomeni, da na svoja vprašanja niso dobili pravih odgovorov. Hoteli so slišati odgovore, kot so si jih sami zamislili. Zaradi trdosrčnosti, nerazumevanja in velike nevere Jezus v domačem kraju ni mogel delati čudežev, čeprav je ozdravil nekaj bolnikov. Očitno je v njih le odkril zrno vere. Jezusovi čudeži so bili znamenje Božje moči in navzočnosti. Pri tem se je zanašal zgolj na to, kaj mu je naročal Bog. Ni šlo za magijo, temveč za Božjo moč. Jezus je s svojimi dejanji vabil ljudi k veri. Vero lahko razumemo tudi kot odprtost za Boga in pripravljenost, da v svoje življenje sprejmemo njegovo navzočnost.
Devica Marija je tista, ki je dejansko razumela. Zato blagor njej, ki je verovala. Marija se ni pohujšala nad svojim Sinom. Njeno občudovanje je bilo polno vere, ljubezni in veselja, ko ga je gledala tako človeškega in hkrati tako Božjega. Učimo se od nje, prepoznati v Kristusovi človeškosti popolno razodetje Boga. (po: E. Mozetič)

14. nedelja med letom

Srce in razum

Potruditi se moramo, da odpremo srce in razum za sprejem Božje resničnosti, ki nam prihaja naproti. Gre za to, da imamo vero. Pomanjkanje vere je namreč ovira za Božjo milost. Številni krščeni živijo, kakor da bi Kristus ne obstajal. Ponavljajo geste in znamenja vere, a to ne odseva njihove resnične pripadnosti Jezusu in njegovemu evangeliju. Vsak kristjan, vsi mi, vsak od nas pa je nasprotno poklican poglobiti to temeljno pripadnost s tem, da jo skuša pričevati s temu skladnim življenjem, katerega osnovna nit je dejavna ljubezen.
Prosimo Gospoda po priprošnji Device Marije, da raztopi trdoto srca in omejenost razuma, da bomo odprti za njegovo milost, za njegovo resnico in za njegovo poslanstvo dobrote in usmiljenja, ki je namenjeno vsem, brez kakršnega koli izključevanja. (papež Frančišek)

Veselje

Veselja ne moremo zaukazati. Pogosto se pojavi, ko ga sploh ne pričakujemo, in sicer takrat, če se neki aktivnosti popolnoma predamo. To je odločilni pogoj za izkušnjo veselja, da se lahko neki aktivnosti oz. trenutku dejansko popolnoma prepustimo.
Vsak dan lahko doživimo na tisoče koščkov veselja: veselje ob lepem vremenu, ob lepoti narave, ob vsakem srečanju … Drobnega dnevnega veselja bi se morali vedno zavedati; potem se bo v nas utrdilo pozitivno razmišljanje, ki bo na nas delovalo zdravilno.
Kdor takšne izkušnje drobnega veselja zanemari in jih ne vidi, ta se počuti utrujen, neprespan, slabega zdravja in prenapet … V teh okoliščinah o sebi slabo misli, predvsem pa se čuti manj ustvarjalen in pameten od drugih.
Čustvo veselja izžareva zdravilno moč. Vprašanje pa je, zakaj vedno bolj mislimo na svoje rane kot pa na vse lepo. Očitno so mnogi v svojem otroštvu izkusili, da so jih starši prej opazili, če je bilo z njimi kaj narobe. Tako se vrtimo okoli svojih ranjenosti, da bi dosegli naklonjenost okolice. Toda s to strategijo si ustvarjamo nenehno razočaranje, saj ne bomo nikoli našli dovolj naklonjenosti. Vsekakor je bolj zdravilno in smiselno, da se gledamo v pozitivni luči. In ta pozitivni pogled je spomin na preteklo veselje in hkrati poskus, da bi se vselej veselili sebe in svojega življenja. (po: A. Grün, Veseli se življenja)

Naslovljeno na vas

Nekaj napovedi za poletne mesece
Na junijski seji ŽPS je bilo sklenjeno:
– župnijsko romanje bo 10. 8. 2024, kam še ni odločeno, predloge kam bi romali še zbiramo, če imate kakšen predlog sporočite
– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik

K utripu počitniškega časa bo prispeval tudi počitniški oratorij z naslovom Blagor zvestim, ki bo potekal med 15. in 21. julijem. To bo že kar naslednji teden. Začenjamo odštevati le še dneve do začetka letošnjega oratorija.

Začni z Bogom vsako delo, da bo dober tek imelo;
z Bogom delo dokončaj, pa prejel boš sveti raj!

To zagotovilo blagoslova velja tudi za počitniški oratorij.
Zaključimo (dokončamo) ga vsako leto z Bogom pri sv. maši na nedeljo ob koncu oratorijskega tedna.
Lepo in prav bi bilo, da bi oratorij tudi začeli z Bogom pri sv. maši prihodnjo nedeljo, na pragu tega težko pričakovanega dogajanja, da bo dober (po)tek imelo. Jezus vse udeležence oratorija z veseljem pričakuje.
Duhovni asistent oratorija, župnik Martin, pa prijazno vabim!

Počitniška molitev
Prosti čas – o Bog, kako lepo! Lahko se spočijem, zadiham, razmišljam. Lahko se veselim ljudi, ki jih imam rad, luči sonca, rož in dreves, petja ptic. Lahko slišim tvojo besedo in praznujem tvojo ljubezen z vsemi, ki verujejo vate. Zahvaljujem se ti, o Bog. Prosim te za tvoj blagoslov za ta dan in za vse počitnice!

MAŠNI NAMENI

NED. – 7.7.
14. ned. med letom
Ned. Slovencev po svetu
B. služab. Anton Vovk
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Štuseja (v Šentrupertu)

PON. – 8.7.
Kilijan, škof, mučenec
19.00 za +Karola Semprimožnika

TOR. – 9.7.
Avguštin Zhao Rong in drugi kitajski mučenci
19.00 za +Jožefa –oblet. in Frančiško Rožič
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 10.7.
Amalija, redovnica
19.00 za +Miro –oblet. in Jožefa Rakun

ČET. – 11.7.
Benedikt, opat, zavetnik Evrope
17.00 za +Marijo Ribič –oblet. (v Šentrupertu)

PET. – 12.7.
Mohor in Fortunat, diakon, mučenca
19.00 za +Štefanijo Rančigaj

SOB. – 13.7.
Henrik II.,cesar
19.00 za +Antona Zupančiča

NED. – 14.7.
15. ned. med letom
Frančišek Solan, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Francija Turka in vse Rtvigove

V tem tednu: neposredna priprava na počitniški oratorij

Dežurni ministranti: Matevž in Tjaž Basle, drugi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Majda Jelen; II. Lara Natek, Marija Rančigaj
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko I.