Oznanila za 3. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. Vstal je, da bi bral, in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano: ›Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, naj oznanim jetnikom prostost in slepim, da spregledajo, da zatirane pustim na svobodo, da oznanim leto Gospodove milosti.‹ (Lk 1,16–19)

BESEDA O BESEDI

KAKŠNO PA JE TVOJE POSLANSTVO? Lk 1,1–4 ;4,14–21

Posebnega in osebnega klica, ki si ga je Bog zamislil za nas, nikoli ne bomo odkrili, če bomo ostali zaprti vase, v svoje navade in vztrajali v drži malodušnega človeka, ki svoje življenje zapravlja v ozkosrčnem iskanju samega sebe.
Tudi Jezus je bil poklican in poslan; zaradi tega je potreboval, da se zbere v tišini. Poslušal in bral je Besedo v Sinagogi ter z lučjo in močjo Svetega Duha razodel njen polni pomen.
Drža poslušanja postaja danes vse bolj težka, ker smo potopljeni v hrupno družbo, v silovitost obilja spodbud in informacij, ki polnijo naše dneve. Z zunanjim hrupom, ki včasih prevladuje v naših mestih in soseskah, sta večkrat povezani tudi naša notranja razpršenost in zmeda, ki nam ne dovolita, da bi v miru razmislili o okoliščinah svojega življenja in tako napravili rodovitno razločevanje.
Ko Jezus v Sinagogi v Nazaretu bere odlomek iz preroka Izaija, razločuje vsebino poslanstva, za katero je bil poslan, in ga predstavi tistim, ki so pričakovali Mesija.
Na enak način lahko vsak od nas odkrije svoj lastni poklic samo z duhovnim razločevanjem. To je proces, v katerem človek, v dialogu z Gospodom in v poslušnosti glasu Duha, pride do tega, da napravi temeljno izbiro. Še posebno odkrivamo, da ima krščanski poklic vedno tudi preroško dimenzijo. Kakor nam pričuje Sveto pismo, so bili preroki poslani ljudem v situacijah velike materialne negotovosti ter duhovne in moralne krize z naročilom, da bi v Božjem imenu ljudem govorili besede spreobrnjenja, upanja in tolažbe. Kakor veter, ki dviga prah, prerok vznemirja napačno mirnost vesti, ki je pozabila Gospodovo besedo, razločuje dogodke v luči Božje obljube in pomaga ljudstvu opaziti znamenja vzhajanja zarje v temi zgodovine.
Tudi danes močno potrebujemo razločevanje in preroštvo. Vsak kristjan bi moral razvijati sposobnost »razbrati znotraj« lastnega življenja in prepoznati, kam in k čemu ga kliče Gospod, da bi nadaljeval njegovo poslanstvo. (po: E. Mozetič)


3. nedelja med letom – nedelja Svetega pisma

NEDELJA BOŽJE BESEDE

Kadar se v šolah in na raznih kulturnih ali znanstvenih forumih razpravlja o Svetem pismu, se navadno govori vedno le o njegovi kulturni vrednosti.
Poznati Sveto pismo je za vse nas, ki smo pri krstu postali člani Cerkve, nujno. Toda ob obvladovanju vseh številnih podatkov nam morda manjka tisto, za kar je bilo Sveto pismo zapisano, manjka nam razumevanje, da je v njem, nam ljudem, sporočena vesela vest odrešenja, da nas Bog neskončno ljubi. V Svetem pismu vsakdo, ki veruje, najde Pot, Resnico in Življenje.
In bolj ko v  veri človek napreduje, bolj razumeva področje duhovnega, svetega in nadnaravnega, vse, kar je kot razodetje Boga ohranjeno in zapisano v Svetem pismu. »Nebo in zemlje bosta prešla, moje besede nikakor ne bodo prešle.«
Naj Knjiga vseh knjig v vseh naših družinah najde na knjižni polici častno mesto, potem ko jo po vsakdanjem branju in razmisleku o vašem življenju, odnosu do bližnjega in do Boga, spet položite nazaj na polico.
In ne pozabite: Sveto pismo je Očetovo ljubezensko pismo. Bog želi s svojo toplo, ljubeznivo besedo človeku vselej pomagati, ga reševati, razveseljevati. Danes v ljudeh ni veselja, ne čutimo veliko veselja, posebej pa ne ljubezni. (po: https://portal.pridi.com/)

SVETOPISEMSKI MARATON

V tednu pred nedeljo Božje besede smo minuli petek tudi pri nas imeli že tradicionalni Svetopisemski maratom. Odvijal se je v župnijski cerkvi. Bralci so brali pri ambonu—»mizi Božje besede«, vsak po četrt ure. Začelo se je ob 14.00 uri in zaključilo ob 21.30 uri. Prebrali so Evangelij po Luku in Evangelij po Janezu ter velik del Apostolskih del. Gotovo se Božja beseda še bolj dotaknila vsakega, ko jo je oznanjal drugim. Pa tudi poslušalci, ki so bili ves čas zastopani, niso bili brez duhovnega sadu.
Bog povrni vsem, ki ste sodelovali!

 


Naslovljeno na vas

SVETO PISMO JE NADVSE DRAGOCENO

Od začetka Jezusovega poslanstva, ko je po dneh molitve in boja v puščavi obiskal svojo sinagogo v Nazaretu, so pri njem bili prisotni: poslušanje, razločevanje in življenje.
Bog prihaja tiho in diskretno, ne da bi nam jemal našo svobodo. Tako se lahko zgodi, da njegov glas zadušijo mnoge skrbi in opravki, ki zaposlujejo naše misli in srce.
Prav je torej, da se razpoložimo za globoko poslušanje njegove Besede in življenja, da smo pozorni tudi na podrobnosti našega vsakdanjika, da se naučimo brati dogodke v luči vere in ohranjamo odprtost za presenečenja Duha. … in seveda, da ne pozabimo tudi mi (kakor Jezus v shodnico) vsaj na Gospodov dan stopiti v cerkev. Tam nas Duh lahko še lažje nagovori. (po: E. Mozetič)

Sprememba urnika verouka za sedmošolce in devetošolce
Sedmošolci: ponedeljek ob 14.00 uri, lahko 2. skupina v torek ob 15.00 uri
Devetošolci: v petek ob 14.00 uri, lahko pa druga skupina ob 15.00 uri

Verska srečanja za odrasle
Vemo, da se moramo ljudje vse življenje izobraževati, poglabljati in širiti svoja spoznanja na različnih področjih, tudi na verskem in duhovnem. Govori se permanentnem izobraževanju. Zato imamo gotovo priložnost z branjem verskega tiska, poslušanjem Radia Ognjišče, spremljanjem slovenske katoliške televizije Exodus, nekaj malega na nacionalni televiziji. Še najbolj pa nas nagovori neposredno srečanje »v živo« kot so naša Verska srečanja za odrasle. Letos imamo v načrtu samo 4 srečanja. Zato jih izkoristimo kolikor bo le mogoče.

Sveto leto 2025
Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.
Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: https://skofija-celje.si/program-svetega-leta-v-svetoletnih-cerkvah-v-skofiji-celje/
Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: https://katoliska-cerkev.si/jubilej-2025

Januar—mesec verskega tiska: plačevanje naročil, naročanje na novo.


MAŠNI NAMENI

NED. – 26.1.
3. nedelja med letom
Nedelja Božje besede
Timotej in Tit, škofa
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Frančiško Šram

PON. – 27.1.
Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
17.00 za +Milana in Bredo Natek

TOR. – 28.1.
Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkv. učitelj
17.00 za izpolnitev želja
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 29.1.
Konstancij, škof
17.00 za +Ano Pristalič in vse njene

ČET. – 30.1.
Martina, mučenka
17.00 za +Amalijo –oblet. in Andreja Urankar

PET. – 31.1.
Janez Bosco, duhovn., ustanovitelj salezijancev
17.00 za +iz družine Javoršek

SOB. – 1.2.
Brigita Irska, opatinja
17.00 za +Janeza Jelena –oblet.

NED. – 2.2.
Jezusovo darovanje – Svečnica
Simeon in Ana, preroka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka –oblet.
Družinska sv. maša – zlasti 1. r.

V tem tednu:
Versko srečanje za odrasle bo ta ponedeljek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Tema bodo freske apostolov v Domu srečanj in apostolska veroizpoved. Voditelj g. Simon Brdnik. Lepo vabljeni

Dežurni ministranti: Mitja Mak, Luka Železnik, ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Nejc Lončar; II. Starša veroučencev
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko I.

Oznanila za 2. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je, strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim; ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« (Jn 2,7–10)

BESEDA O BESEDI

POTREBNA JE BILA LE MARIJINA BESEDA Jn 2,1–11

Jezus čudežev ali znamenj, kot jih imenuje evangelist Janez, ni delal zato, da bi zbujal občudovanje, ampak da bi razodel Očetovo ljubezen. In prvo takšno čudežno znamenje je naredil na svatbi v galilejski Kani.
Na začetku evangeljskega odlomka najdemo besede: ‘Jezus in njegovi učenci.’ Tiste, ki jih je Jezus poklical, naj mu sledijo, je povezal okoli sebe kot skupnost in tako so vsi skupaj kakor ena družina bili povabljeni na svatbo. Jezus v Kani začne svoje javno delovanje in se s tem pokaže kot ženin Božjega ljudstva, ki so ga oznanjali preroki. Razodene nam globino odnosa, ki nas povezuje z Njim – to je nova zaveza ljubezni.
Temelj naše vere je dejanje usmiljenja, s katerim nas je Jezus povezal s sabo. Krščansko življenje pa je odgovor na to ljubezen; je kakor zgodba dveh zaljubljencev. Bog in človek se srečata, se iščeta, se najdeta, se veselita in se ljubita. Tako kakor zaročenec in zaročenka v Visoki pesmi. Vse ostalo pride kot posledica tega odnosa. Cerkev je Jezusova družina, napolnjena z ljubeznijo, ki jo varuje in jo hoče dati vsem. In prav v kontekstu te zaveze razumemo tudi Marijino izjavo: ‘Vina nimajo.’ Kako je mogoče imeti poročno slavje, če manjka vino, ki ga preroki imenujejo kot tipičen element mesijanske pojedine? Voda je nujna za življenje, a vino izraža obilnost gostije in praznično veselje. S tem ko Jezus spremeni vodo v vino v vrčih, ki so jih Judje uporabljali za očiščevanje, naredi znamenje: Mojzesovo postavo spremeni v evangelij, ki je prinašalec veselja. 
V tem ozračju praznovanja nam evangelij prikaže Marijino željo, da bi prevladalo veselje. Pozorna je na vse, kar se dogaja okrog nje, in kot dobra mati ni pri miru; v vsesplošnem veselju opazi, da bi nekaj skoraj “razvodenilo” praznik. Ko se približa Sinu, reče le dve besedi: “Vina nimajo.” Ničesar drugega.
In tako hodi Marija po naših ulicah in trgih, po hišah in bolnišnicah. Pristopi k vsem našim družinskim težavam, za katere se zdi, da nam dušijo srca, da bi se potem približala Jezusovemu ušesu in mu rekla: Poglej, “vina nimajo”. (po: E. Mozetič)


2. nedelja med letom

Teden molitve za edinost kristjanov

Osrednji svetopisemski odlomek tedna molitve za edinost je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (Jn 11,17-27). Jezus se razodene kot »vstajenje in življenje« in Lazarjevi sestri Marti postavi vprašanje: »Veruješ to?« Zastavlja ga tudi nam in vsem kristjanom, zato so ga izbrali za geslo letošnjega tedna molitve.
»Verovati v Kristusa pomeni hoteti edinost,« je zapisal sveti papež Janez Pavel II., ki je odšel od nas pred dvajsetimi leti (2005). »Hoteti edinost« pa pomeni moliti in delati za ta veliki cilj. Teden molitve za edinost (od 18. do 25. januarja 2025) pri nas obhajamo vse od leta 1968 naprej, torej že 57 let. 

Med dogodki v tem tednu
Celju bodo pripravljena bogoslužja z ekumenskimi nagovori po naslednjem razporedu: 
v ponedeljek, 20. januarja, bo ob 18.30 v cerkvi sv. Cecilije (kapucini) ekumensko besedno bogoslužje, ki se ga bodo udeležili škof dr. Maksimilijan Matjaž, evangeličanski škof mag. Leon Novak, duhovnika Srbske pravoslavne Cerkve v Celju,
Po bogoslužju bo gospa Milada Kalezić predstavila svojo duhovno avtobiografijo »Vsa moja resnica je v Njem«.
četrtek, 23. januar: v cerkvi sv. Jožefa (lazaristi), Plečnikova ulica 29, bodo ob župnijskem prazniku zaroke Marije in Jožefa potekale naslednje dejavnosti:
Celodnevno češčenje. Maše ob 8.00 in 18.30 z ekumen. Nagovorom.
sobota, 25. januar: sklep tedna molitve za edinost kristjanov v celjski stolnici. Somaševanje bo vodil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.

V nedeljo bo Nedelja Božje besede – Nedelja Svetega pisma. V tem tednu bodo potekali po župnijah Svetopisemski maratoni—neprekinjeno branje Svetega pisma pri katerem sodeluje veliko število bralcev. Pri nas bo že tradicionalno v župnijski cerkvi v petek z začetkom ob 14.00 uri. Vsak bralec bere 15 minut. Sodelujte! Vpišite se na seznam, ki vsebuje tudi čas. Lahko se dogovorite tudi po tel. 041 673 716.


Naslovljeno na vas

Sveto leto 2025
Leto 2025 je jubilejno leto, ki ima v Cerkvi velik duhovni in družbeni pomen. Poudarja izkušnjo Božjega usmiljenja, ki ga Božje ljudstvo sprejema preko molitve, romanj, odpuščanja grehov in odpustkov.
Na sveti večer 24.12.2024 se je z odprtjem svetih vrat v Rimu uradno začelo sveto leto Jubilej 2025.
Tudi v vseh škofijah po svetu bodo svetoletne cerkve, ki bodo »oaze duhovnosti, kjer lahko poživimo pot vere in se odžejamo pri vrelcih upanja, predvsem s pristopanjem k  zakramentu sprave, ki je nenadomestljivo izhodišče resnične poti spreobrnjenja.«
Svetoletne cerkve v naši škofiji: Stolnica sv. Danijela v Celju, Bazilika sv. Marije Lurške v Brestanici, Božjepotno svetišče sv. Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu, Božjepotno svetišče sv. Marije Vnebovzete v Olimju pri Podčetrtku, Bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah pri Celju.

Dekanijsko romanje – Žalec–Braslovče
Dekanijsko romanje naše dekanije bo v soboto, 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.
Zbor romarjev bo v Marijini cerkvi na Prešernovi ulici, kjer bo spokorno bogoslužje. Sledi spokorna pot v celjsko stolnico. Med sveto mašo bo priložnost za sveto spoved (spovedniki bodo na voljo).
Somaševanje bo vodil škof Maksimilijan Matjaž, pri bogoslužju pa bodo sodelovali bogoslužni sodelavci iz dekanije (ministranti, bralci, pevci).
Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: https://skofija-celje.si/program-svetega-leta-v-svetoletnih-cerkvah-v-skofiji-celje/
Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: https://katoliska-cerkev.si/jubilej-2025

Januar—mesec verskega tiska: plačevanje naročil, naročanje na novo.
Naročnine: Družina = 187,20 Eur (do konca januarja, nato 202,80), Ognjišče = 44,00 Eur, Mohorjeve zbirka 2026 = 60,00 Eur
Misijonska obzorja = 12 Eur (dvomesečnik), Prijatelj = 10,50 Eur (dvomesečnik), Božje okolje = 35,40 Eur (dvomesečnik).
Zbiramo prispevke za Milijonarje dobrote (za misijone) v reviji Ognjišče. Letni prispevek znaša 6 Eur.


MAŠNI NAMENI

NED. – 19.1.
2. nedelja med letom
Makarij Aleksandrijski, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Pavlo Polak

PON. – 20.1.
Sebastijan (Boštjan)
17.00 za +vse Bognarjeve

TOR. – 21.1.
Neža (Janja), devica, mučenka
17.00 za +Ivana Sorčana –oblet.
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 22.1.
Vincencij (Vinko), diakon, mučenec
17.00 za +Vincenca in Marijo Burkelc

ČET. – 23.1.
Zaroka Marije in Jožefa
17.00 za +Marijo Juhart –oblet.

PET. – 24.1.
Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj
14.00 začetek svetopisemskega maratona
17.00 za +Roziko –oblet in Staneta Keblic

SOB. – 25.1.
Spreobrnitev apostola Pavla
17.00 za +Baldesarja Batalaki –30. dan
Sklep tedna molitve za edinost kristjanov

NED. – 26.1.
3. nedelja med letom
Timotej in Tit, škofa
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Frančiško Šram

V tem tednu:
Sestanek za starše veroučencev sedmošolcev bo v četrtek ob 17.45 uri v Domu srečanj. Vsi starši lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Manca Glušič, Lucija Tiselj Dobnik, Nika Ledinšek
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Tilen Hadolin; II. Nika Bastl Enci, Ana Remic
Urejanje in krašenje cerkve: Zakl

 

Oznanila za nedeljo Jezusovega krsta

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Lk 3,21–22)

BESEDA O BESEDI

Lk 3,15–16.21–22
JEZUS SKUPAJ Z DRUGIMI STOPA V ISTO REKO

Današnji praznik Gospodovega krsta zaključuje božični čas ter nas vabi, da pomislimo na svoj krst. Jezus je hotel prejeti krst, ki ga je pridigal in podeljeval Janez Krstnik v Jordanu. Gre za krst pokore. Tisti, ki so prišli h krstu, so izrazili željo, da bi bili očiščeni grehov ter si z Božjo pomočjo prizadevali zaživeti novo življenje.
Tako razumemo Jezusovo veliko ponižnost. On, ki ni imel greha, se je postavil v vrsto s spokorniki, se pomešal med njimi, da bi bil krščen v vodah reke. S tem dejanjem je izrazil to, kar smo obhajali med božičem, torej Jezusovo razpoložljivost, da se potopi v reko človeštva ter sprejme nase pomanjkljivosti in slabosti ljudi, da deli z njimi željo po osvoboditvi in preraščanju vsega, kar oddaljuje od Boga in nas dela tujce do bratov. Kakor v Betlehemu tako Bog tudi na obrežju reke Jordan drži obljubo, da bo prevzel nase usodo človeškega bitja in glede tega je Jezus vidno in dokončno Znamenje.
Evangelist Luka piše: Zaslišal se je glas iz nebes: ‘Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.’ Na ta način je bil Jezus od Očeta posvečen in razodet kot Mesija, zveličar in osvoboditelj.
Med tem dogodkom, ki ga potrjujejo vsi štirje evangeliji, se je zgodil prehod od krsta Janeza Krstnika, ki je temeljil v simbolu vode, k Jezusovemu krstu ‘v Svetem Duhu in ognju’ (Lk 3,16). Sveti Duh je namreč v krščanskem krstu osrednji tvorec, saj je On, ki izžge in uniči izvirni greh in tako v krstu povrne lepoto Božje milosti; On je namreč tisti, ki nas osvobodi oblasti teme, torej greha, in nas prestavi v kraljestvo luči, torej ljubezni, resnice in miru. Postanemo Božji otroci, to pa s seboj prinaša odgovornost, da hodimo za Jezusom, pokornim služabnikom, in da upodobimo v nas njegova čutenja: krotkost, ponižnost, nežnost. To pa ni lahko, še posebej, ker je okoli nas toliko nestrpnosti, ošabnosti, trdote. Toda z močjo, ki prihaja od Svetega Duha, je mogoče! (po: E. Mozetič)


Jezusov krst

V preteklosti je priprava na krst včasih trajala tudi do tri leta. Spomniti se moramo, da je bil velik del življenja Cerkve posvečen pripravi katehumenov na krst.
Katehumeni so bili tisti, ki so že verovali v Kristusa in so bili na poti do izpolnitve svoje vere s krstom. Postni čas in advent, obdobje od božiča do Gospodovega razglašenja, veliki teden in velikonočna vigilija so se oblikovali prek priprav na krst in njegovo obhajanje. Vse življenje Cerkve je na nek način razlaga in izraz krsta, ki je resnična vsebina, »bivanjska« korenina tega, čemur danes pravimo verska vzgoja. To ni abstraktno vedenje o Bogu, ampak razodetje čudovitih stvari, ki so se »zgodile« in se nam še dogajajo v Božjem daru novega življenja.
Krst, dar »novosti življenja«, je oznanjen kot »podobnost smrti«. Zakaj? Zato ker je novo življenje, ki ga je Kristus dal tistim, ki vanj verujejo, zasijalo iz groba. Ta svet je Kristusa zavrnil in v Njem ni hotel videti svojega lastnega življenja in izpolnitve. Ker svet nima drugega življenja razen Kristusa, je z zavrnitvijo in objemom Kristusa samega sebe obsodil na smrt.
Toda ravno kristjan je tisti, ki ve, da je resničnost sveta, tega sveta, tega našega življenja, v Kristusu. Kristjan namreč ve, da Kristus je ta resničnost. Svet v svoji samozadostnosti in vse, kar v njem obstaja, nima nobenega smisla. Dokler bomo živeli, kakor narekuje svet, z drugimi besedami, dokler bo naše življenje samo sebi namen, ne bosta obstala noben smisel in noben cilj, saj ju bo razjedla smrt. Šele ko se v svobodi, popolnoma in brezpogojno odpovemo samozadostnosti svojega življenja, ko njegov smisel postane Kristus, nam je dana »novost življenja«, ki pomeni novo posedovanje sveta. Svet takrat zares postane zakrament Kristusove navzočnosti, rast Božjega kraljestva in večnega življenja.
Krst je smrt naše sebičnost in samozadostnosti. Iz njega moremo s Kristusom resnično zaživeti. (povzeto po: Vrata k Bogu – Priročnik za člane ŽPS)


Spominjajmo se svojega krsta, zahvalimo se Bogu za ta dragoceni dar,
obnovimo krstne, poživimo v sebi krstno milost, zaživimo globlje in močneje krščansko življenje, ki edino vodi k polnosti življenja!


Naslovljeno na vas

NEPRECENLJIVE VREDNOSTI

Živeti ne pomeni: vse pobrati, vse izkoristiti.
Če hočeš vse imeti in vse uživati, na koncu sploh ne boš več užival.
Sebičnež ni nikoli zadovoljen in je vedno nesrečen.
Pri mnogih velikih ljudeh pa občudujemo njihovo preprostost, veselje in prisrčnost.
Skrivnost njihovega nalezljivega veselja je prav v njihovi skromnosti in njihovi dobroti.
To niso stvari, ki bi jih lahko kupili, toda njihova vrednost je neprecenljiva.
Uči se te preprostosti, ko te ne vodijo potrebe, ne bodi zahteven, ampak zadovoljen s tem, kar imaš.
In poskusi biti dober, kajti dobrota osvoji vsa srca.
Tako bo tudi tvoje srce napolnjeno z dobroto in gotovo boš postal srečen. (po: P. Bosmans, Živi vsak dan)

Teden molitve za edinost kristjanov
Bo potekal letos pod geslom »Veruješ to?« (Jn 11,26)
Celju bodo pripravljena bogoslužja z ekumenskimi nagovori po naslednjem razporedu:

  • v soboto, 18. januarja, bo začetek tedna molitve za edinost kristjanov v celjski stolnici ob 19. uri. Somaševanje bo vodil škof dr. Stanislav Lipovšek; 
  • v ponedeljek, 20. januarja, bo ob 18.30 v cerkvi sv. Cecilije (kapucini) ekumensko besedno bogoslužje, ki se ga bodo udeležili škof dr. Maksimilijan Matjaž, evangeličanski škof mag. Leon Novak, duhovnika Srbske pravoslavne Cerkve v Celju, o. Goran Šljivić in o. Veselin Ristić ter superintendent Binkoštne Cerkve dr. Daniel Grabar.
  • v soboto, 25. januarja, bo sklep tedna molitve za edinost kristjanov v celjski stolnici, somaševanje bo vodil škof Maksimilijan Matjaž.

Januar—mesec verskega tiska: plačevanje naročil, naročanje na novo.
Naročnine: Družina = 187,20 Eur (do konca januarja, nato 202,80), Ognjišče = 44,00 Eur, Mohorjeve zbirka 2026 = 60,00 Eur
Misijonska obzorja = 12 Eur (dvomesečnik), Prijatelj = 10,50 Eur (dvomesečnik), Božje okolje = 35,40 Eur (dvomesečnik).

Zbiramo prispevke za Milijonarje dobrote ( za misijone) v reviji Ognjišče. Letni prispevek znaša 6 Eur.


MAŠNI NAMENI

NED. – 12.1.
Jezusov krst
Tatjana (Tanja), muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Vikija Jelena

PON. – 13.1.
Hilarij, škof, cerkv. uč.
17.00 za +Antona Kovačiča in starše Virant, Kovačič

TOR. – 14.1.
Odon (Oton), prior v Jurkloštru
17.00 za +Majdo Tekavc
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 15.1.
Absalom, koprski škof
17.00 za +Brankota Pepela (družina Stanko)

ČET. – 16.1.
Marcel, papež
17.00 za +Jožeta Zupančiča –oblet.

PET. – 17.1.
Anton (Zvonko), puščavnik, opat
17.00 za +Jožeta –oblet. in Veroniko Kunst

SOB. – 18.1.
Marjeta Ogrska, kneginja, dominikanka
17.00 za +Antona Zupančiča
Začetek tedna molitve za edinost kristjanov

NED. – 19.1.
2. nedelja med letom
Makarij Aleksandrijski, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Pavlo Polak

V tem tednu:

Duhovna obnova za člane ŽPS (župnij Gomilsko in Tabor) bo v soboto ob 9.00 uri pri sv. Jožefu v Celju. Vsi prav lepo vabljeni!

Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, ostali vedno dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Magda Šalamon; II. Lara Natek , Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje cerkve: Trnava

Oznanila za 2. nedeljo po Božiču

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. (Jn 1,10–14)

BESEDA O BESEDI

NA ZAČETKU JE BILA BESEDA Jn 1,1–18

Božični čas je čas lepih besed. Voščimo si jih in si jih pišemo. Hkrati pa čutimo, kako je prijetno, če nam jih kdo zaželi. Etiopijski pregovor pravi: “Besede, ki ti pomaga, si je ne moreš izreči sam.”
To so besede, s katerimi si izražamo spoštovanje in odobravanje. Z lepo besedo lahko človek resnično zacveti. Lepa beseda lahko okrepča veliko močneje kot katerikoli Bbožični praznični jedilnik. Veliko besed slišimo in preberemo. Vendar je beseda, ki pomaga, ki dene dobro, ki sprejema in razume ter je prijateljska in izraža bližino, redka. A kadar smo deležni takih besed, te ne dosežejo zgolj naših ušes, temveč tudi naše srce. O takšni besedi je danes govor v evangeliju. Predstavljajte si, da bi v Svetem pismu pisalo: “Na začetku je bilo naključje in naključje je bilo pri Bogu in naključje je bil Bog. Vse je nastalo po naključju in brez naključja ni bilo nič, kar je nastalo…” – svet bi bil naključje, vi in jaz bi bila naključji, prav tako začetek in konec, naše celo življenje, celotna človeška zgodovina …
Ne, v Svetem pismu je jasno napisano: “Na začetku je bila beseda”! Na začetku ni bilo nekaj neotipljivega, nepoznanega, nesmiselnega, temveč nekaj zelo osebnega: beseda, ki jo je izrekel Gospod.
Besede ustvarjajo odnose, bližino, povezanost. S pogovorom si delimo koščke življenja. Sam se podarim drugemu, če povem nekaj o tem, kar je v moji globini, kar mislim, čutim, upam in si želim … Besede lahko pomagajo razumeti in živeti. Takšno besedo je spregovoril Bog. Beseda, ki nam jo spregovori, je Njegovo življenje, Njegova ljubezen, Njegova resnica in Njegova odločitev za nas ljudi. On želi vse to deliti z nami. Njegova obljuba od vsega začetka se glasi: “Ljubim te. Dobro je, da si. Ljubim tvoje življenje.”
Današnji evangelij zato govori o globoki Božji naklonjenosti, ljubezni in zaupanju do nas ljudi. (po: E. Mozetič)


2. nedelja po božiču

Apostol Pavel nam govori: »(Bog) nas je izbral …, da bi bili sveti in brezmadežni pred njegovim obličjem v ljubezni«. Poglejte, to je pomen božiča. Če Gospod nadaljuje s svojim prihodom med nas, če nadaljuje s podarjanjem svoje Besede, je to zato, da bi lahko vsakdo izmed nas odgovoril na ta klic, postati sveti v ljubezni. Svetost je pripadati Bogu, je občestvo z njim, je prosojnost njegove brezmejne dobrote. Svetost je ohranjanje daru, ki nam ga je Bog dal. Samo to: ohranjati zastonjskost. To pomeni biti svet. Zato tisti, ki sprejme vase svetost kot dar milosti, ne more, da je ne bi prevedel v konkretno vsakdanje delovanje. Ta dar, ta milost, ki mi jo je Bog dal, jaz prevajam vsak dan v konkretna dejanja v srečanju z drugimi. Ta dejavna ljubezen, to usmiljenje do bližnjega, kot odsev Božje ljubezni, istočasno očiščuje naše srce in nas pripravlja na odpuščanje ter nas dan za dnem dela »brezmadežne«, vendar ne v smislu, da jaz odvzamem en madež, temveč »brezmadežne« v smislu, da Bog vstopi v nas. Dar, Božja zastonjskost vstopi v nas, mi pa ga ohranjamo in dajemo drugim. (po: papež Frančišek)

V začetku novega leta, ter tudi pred vsem novim in nepoznanim, je pametno, da se odločimo, da se bomo morebitnih problemov lotili z zaupanjem.
Božja ljubezen do nas nam je lahko v oporo in nas opogumlja, da si upamo storiti stvari, ki bi bile brez Božjega varstva prenevarne, preveč težavne in prenaporne. Neuspehi, ki so vedno del človeškega življenja, izgubijo svojo obstoječo grožnjo, saj nas varuje Božja roka.
Ali bomo sprejeli to Gospodovo besedo, o kateri govori tudi današnji evangelij, je odvisno samo od nas. Naša odločitev je, če ji dovolimo, da živi v našem življenju, če smo Gospodu pripravljeni odpreti srce. Gospod si vsekakor iz vsega srca želi osebnega srečanja in osebnega odnosa z nami.
Skoraj vsakdo si je kdaj zaželel, da bi lahko videl in se dotaknil Boga. Da bi se mu lahko resnično približal, se je na božično noč kot človek naselil med nami. Ko gledamo Jezusa, vidimo Boga; ko beremo evangelije, ga poslušamo; v posvečeni hostiji pa se ga lahko dotaknemo tako kot Marija, ki ga je kot dojenčka zibala v svojem naročju.


Naslovljeno na vas

V zadnjem četrtletju 2024

Krščeni so bili trije otroci: deklica Nina ter dečka Lan in Gabrijel. Staršem, vsem svojcem in botrom člani našega župnijskega občestva čestitamo, želimo veliko veselja in sreče ob teh otrocih ter veliko ljubezni na poti njihove rasti v veri.

Poslovili smo se
19. septembra od nekdanje članice ŽPS in zveste bogoslužne bralke Sonje Mandelc z Gomilskega 42, 7. oktobra od Majde Tekavc z Gomilskega 81 (zadnja leta bila v Domu Sv. Rafaela na Vranskem), 23. oktobra od Ane Marije Matjašič z Gomilskega 19, 16. novembra od Andreja Kunsta iz Grajske vasi 17, 11. decembra od Angele Vesolak iz Grajske vasi 33, 30. decembra od Baldesara Batalaki iz Grajske vasi 52a.

Spominjali se jih bomo pri sv. mašah in molitvah. Naj jim Bog izkaže svojo brezmejno ljudomilost in jih sprejme v svoje kraljestvo ljubezni, miru in luči! Žalujoče svojce pa krepi s tolažbo krščanskega upanja!


Papež Frančišek je napisal molitev v pripravi in obhajanju jubilejnega leta 2025. Vabljeni, da molitev “vzamemo za svojo” ter jo vključimo v molitveno življenje v osebnem, družinskem, župnijskem in občestvenem življenju.

Nebeški Oče, vera, ki si nam jo dal v tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu, in plamen ljubezni,  ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca, naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje v prihod tvojega kraljestva.
Naj nas tvoja milost preobrazi, da bomo marljivo gojili seme evangelija, ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet, ko zaupno pričakujemo novo nebo in novo zemljo, v katerem bodo premagane sile zla in se bo za vselej razodela tvoja slava.  
Naj milost jubileja v nas, romarjih upanja, oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in na ves svet izliva veselje in mir našega Odrešenika. Tebi, blagoslovljeni in večni Bog, bodi hvala in slava na veke vekov. Amen.


MAŠNI NAMENI

NED. – 5.1.
2. nedelja po božiču
Emilija (Milena), dev.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
Blagoslov vode, kadila, krede
10.00 za +Franca Kneza -oblet.

PON. – 6.1.
Razglašenje Gospodovo -Sveti trije kralji
7.30 za +Ivana Mahorja -oblet.
17.00 za +Baldesarja Batalaki

TOR. – 7.1.
Rajmund Penjafordski, duhovnik
17.00 za +Franca in Marijo Derča
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 8.1.
Severin Noriški, opat
17.00 za +Antona –oblet in Marijo Pintar in vse Mehanove

ČET. – 9.1.
Hadrijan, opat
17.00 za +Franca Dolinška

PET. – 10.1.
Gregor Niški, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Marijo Grah

SOB. – 11.1.
Pavlin Oglejski, škof.
17.00 za +Šramove in Koširjeve

NED. – 12.1.
Jezusov krst
Tatjana (Tanja), muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Vikija Jelena

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 17.45 uri. Vabljeni!

Dežurni ministranti: Ela in Iva Juhart, ostali vedno dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Mojca Strožer, Elza Vasle; II. Aljaž Lončar, Brigita Stvarnik Novak
Urejanje in krašenje cerkve: Šmatevž

Januar—mesec verskega tiska: plačevanje naročil, naročanje na novo.
Naročnine: Družina = 187,20 Eur (do konca januarja, nato 202,80), Ognjišče = 44,00 Eur, Mohorjeva zbirka 2026 = 60,00 Eur
Misijonska obzorja, Prijatelj, Duhovna obzorja