BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Čujte torej, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar: zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori, da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!« (Mr 13,35–37)

BESEDA O BESEDI

BOG PRIHAJA, DA NAS OBOGATI Mr 13,33–37

Ob času preroka Izaija, adventnega klicarja, je bil izvoljeni judovski narod v babilonski sužnosti. To je bila Božja kazen za nezvestobo sinajski zavezi. Judje so to slovesno pogodbo prelahko jemali. Ko je Bog dokazal, da misli resno, so se v sužnosti sklicevali na Božje usmiljenje. Tudi slovenski narod se v sedanjih časih vse bolj odtujuje veri svojih prednikov. Bomo lahko našli toliko ponižnosti in notranje moči, da se bomo kot Judje v preizkušnjah obrnili k Bogu? – Prevladujoče razpoloženje adventnega časa je hrepenenje po Odrešeniku. Štirje adventni tedni ponazarjajo tisočletno hrepenenje človeštva po Odrešeniku. Ob tem naj bi tudi mi sami osebno zahrepeneli po njem. Mnogi so se zadovoljili z majhnimi sodobnimi »odrešeniki« od vsakdanjih skrbi: odrešila sta jih jed in pijača, zadovoljili so se, če so bile potešene druge njihove potrebe. Veliki duhovi, taki, ki peljejo človeško zgodovino naprej, pa so čutili, da je svet okrnjen, da je človek razklan. Čutili so, kar je izrazil prerok Izaija v današnjem prvem berilu: »Postali smo vsi skupaj kakor nečistnik in vsa naša pravična dela kakor umazan obleka.« Že v stari zavezi so taki veliki, Božji ljudje spoznali, da je pravi Bog neskončno dober, da hoče človeku dobro in da vedno On naredi prvi korak k njemu. Odrešenja si nismo zaslužili, podarjeno nam je bilo. To velja za človeštvo, torej velja zame osebno. – Če sprejmemo Jezusa, govori apostol Pavel v drugem berilu, nas vera vanj obogati v vsem. Bog je bogat, hoče samo našo pripravljenost, naše srce. Ne zanima ga naše bogastvo, ampak le naša revščina. Če resnično sprejmemo Boga v svoje življenje, če dejansko verujemo vanj, moramo nujno postati boljši, človeško bogatejši. Bog nas nikoli ne razočara, ne pusti nas praznih. Bog je namreč zvest. (po: S. Čuk, Misli srca)

1. adventna nedelja — nedelja Karitas

ADVENTNI ČAS je čas duhovne in bogoslužne priprave na božič. Začenjamo ga s praznovanjem prve adventne nedelje, ki je letos 29. novembra, in ga sklenemo v tednu po četrti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra.
Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (Sv. trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst ter Gospodovo darovanje v templju ali svečnica), so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem Odrešeniku pomenijo veselje ob novem življenju in lahko nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem. Letošnji adventni čas je zaznamovan z raznimi omejitvami zaradi širjenja koronavirusa Covid-19. To nam ne sme vzeti veselja, ki ga prinaša adventni čas. Naredimo si adventni venec Prva svečka na adventen vencu je zažarela. Vabi nas k čuječnosti o kateri govori današnji evangelij. Pavel pa nam v drugem berilu sporoča: »Zvest je Bog, ki vas je poklical v občestvo s svojim Sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom.« Ostanimo tudi mi zvesti. Ne le zvesti, naša zvestoba naj iz dneva v dan raste. Kakor bo plamen na adventnem vencu iz tedna v teden svetlejši, tako naj v naših srcih vedno bolj žari ljubezen in zvestoba, ki naj odsevata v življenje. Nedelja Karitas nas vzpodbuja, da ta naš žar še posebej začutijo tisti, ki so najbolj potrebni topline in vsakršne pomoči. AK
Običajnega darovanja za Karitas na nedeljo Karitas tokrat ne bomo mogli izvesti; morda kasneje.

BO MIKLAVŽ LETOS PRIŠEL? Tako se sprašujejo mnogi otroci.
Miklavž letos ne bo prišel v cerkev. Prišel pa bo tako kot nekoč. Dragi starši! A se še spominjate, kako je bilo, ko ste bili še majhni? Kako smo pričakovali Miklavža? Letos otroci ne bodo videli Miklavža. Prepričan pa sem, da bo ponoči, ko bodo otroci že spali prinesel darilo.
Miklavž je vzornik darežljivosti in dobrote. Vsi ga skušajmo posnemati. Že otroci naj se tega učijo. Daj sestrici ali bratcu kaj od tega, kar imaš sam rad.

Naslovljeno na vas

POSLOVIL SE JE UPOKOJENI ŠKOF DR. JOŽEF SMEJ (1922 – 2020)
»Vsak trenutek je korak proti večnosti. Čas je božja lastnina, mi ga moramo odkupljati z dobrimi deli.« (škof Jožef Smej)
Umrl je na vigilijo praznika Kristusa Kralja vesoljstva, 21. novembra 2020 je v 99. letu starosti. Rojen je bil 15. februarja 1922 v Bogojini. Mašniško posvečenje je prejel na praznik Brezmadežne leta 1944 v Sombotelu. Po vojni je opravljal različne službe, bil je tudi kaplan in župnik v Murski Soboti in dekan murskosoboške dekanije. Leta 1969 je postal stolni kanonik v Mariboru, kjer je nato opravljal še druge službe. Leta 1983 je bil imenovan za mariborskega pomožnega škofa in 23. maja je prejel škofovsko posvečenje. Zadnjih nekaj let je živel v Domu sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah. Svoje življenje je zaznamoval z globoko vero v Jezusa Kristusa, z zaupanjem v Marijino priprošnjo. Živel je globoko duhovno življenje, v molitvi in povezanosti z Bogom, kar mu je dajalo moč za služenje bližnjemu. O njegovem delu govorijo številna pisana dela, romani in krajši literarni zapisi, pesmi, meditacije, nekrologi in drugi zapisi, znanstvena dela s področja zgodovine, jezikoslovja, ekumenizma … O njegovem neutrudnem delu govorijo prevodi poljudnih in znanstvenih del iz latinščine, madžarščine in francoščine. Čeprav je živel v Mariboru, je bil ves čas tesno povezan z Prekmurjem. Skrbel je, da se ni izgubil spomin na velike može naše najbolj vzhodne pokrajine. V svojem srcu pa je nosil tudi Slovence v Porabju. Hvala Bogu zanj!

Obvestilo: Župnijska cerkev je veliko časa odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo. V cerkvi naj bi bili le posamezniki ali člani istega gospodinjstva ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov razkuževanja rok in maske. Če naletite na zaprta vrata, pokličite župnika in vam bo odprl. Možnost tudi za sv. spoved in obhajilo. Na voljo Družinske pratike in koledarji.

MAŠNI NAMENI

NED – 29.11.
1. ADVENTNA NEDELJA
Nedelja Karitas
Filomen, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 30.11.
Andrej, apostol
14.00 pogreb +Amalije Basle (v Šentrupertu)
17.00 za +Andreja Urankarja (god)

TOR – 1.12.
Edmund Campion, mučenec
17.00 za +Milico Strožnik—30. dan

SRE – 2.12.
Bibijana (Vivijana), mučenka
17.00 za +Franca Košir in vse Šramove in Koširjeve

ČET – 3.12. prvi četrtek
Frančišek Ksaver, duhovnik, misijonar
17.00 za +starše Ducman in Vido Krajnc
Molitev za duhovne poklice

PET – 4.12. prvi petek
Janez Damaščan, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za vse +Drevove
Litanije Jezusovega srca, posvetitev

SOB – 5.12. prva sob.
Krispina (Pina), mučenka
14.00 pogreb +Kristine Pinter
17.00 za +starše Amalijo in Vinkota Topovšek—oblet.
Litanije Matere Božje, posvetitev

NED – 6.12.
2. ADVENTNA NEDELJA
Nikolaj (Miklavž), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

BESEDA ŽIVEGA BOGA 

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva.
Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, …Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« (Mt 25,31–34)

BESEDA O BESEDI

TVOJE ROKE SO ČISTE, A PRAZNE Mt 25,31–46

Če hočemo biti pravični učenci Jezusa Kristusa, učlovečene Božje Besede, se mora naša vera »učlovečiti«: naučiti se moramo prepoznavati obličje Boga v obrazih ljudi okoli sebe. To pa nam z živimi slikami, vrednimi znamenitih fresk v Sikstinski kapeli, dopoveduje današnji evangeljski odlomek o poteku vesoljne sodbe. Bogu pravilno služimo samo tedaj, če imamo odprto srce, oči in roke za ljudi, ki so v kakršnikoli potrebi ali stiski. »Resnično, povem vam: Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40)
»Ali nas bo Jezus sodil samo po naši ljubezni do bližnjega, po telesnih delih usmiljenja?« se sprašuje p. Albin Šrkinjar v premišljevanju o sodnem dnevu. »Kje je ljubezen do Boga, kje naše dolžnost do njega? Brez dvoma bo vse to tudi predmet Božje sodbe, a Jezus se hoče v svojem opisu omejiti na poglavitno: na ljubezen. Tudi hoče poudariti, da brez ljubezni do bližnjega ni ljubezni do Boga. Povedati hoče, da je ljubezen prva … Kdor ne ljubi brata, ne ljubi Jezusa. Naš brat je Jezusov brat. Tudi v najmanjšem bratu moramo gledati Jezusa. Jezus, od katerega smo dobili neizmerne zaklade, je v osebi našega brata hvaležen za kos kruha, za čašo vode, za kratek obisk. To je dejstvo, to je gola resnica, ki se bo razglasila kot najvažnejša na edini »generalni skupščini« vsega človeštva. Ali sploh kaj vemo o Jezusu, če se še nismo naučili bratske ljubezni, kakšno od nas zahteva?« – Katekizem Katoliške cerkve pravi: »Ravnanje z bližnjim bo razodelo sprejetje ali odklonitev milosti in Božje ljubezni … Z odklonitvijo milosti v tem življenju se vsakdo že sam sodi, prejme po svojih delih in se more celo za večno pogubiti, če zavrača duha ljubezni.« V skladu s tem lahko mirno rečemo, da je vsak človek, ki nam je poslan na pot življenja, dejansko od Boga ponujena milost, da mu izkažemo dejavno ljubezen. (po: F. Cerar)

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

Nastanek praznika Kristusa Kralja bi mogli povezati s propadom kraljestev ob koncu prve svetovne vojne: Nemčije in Avstro-Ogrske. Svet je bil v razvalinah in tičal globoko v zlu tudi zaradi razpredajoče se boljševiške revolucije. Tudi zato je sv. Pij XI. leta 1925 za vso latinsko Cerkev uvedel praznik Kristusa Kralja, čigar kraljestvo naj bi spet jasneje zažarelo kot kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru. Kasneje je bil praznik pomaknjen na konec cerkvenega leta (prej je bil na nedeljo pred vsemi svetnimi) in s tem osvetlil Kristusa kot Kralja časov in vekov, Kralja vesoljstva in večnosti. Ta praznik praznujemo v zavesti, da je Kristus naš kralj in da ima njegovo kraljestvo prostor v naših srcih. (po: Molimo s Cerkvijo, leto A–4)

»Kajti lačen sem bil
in ste mi dali jesti …« (Mt 25,35)

Če se moram peljati z vlakom v Benetke, mi nič ne koristi vozovnica za Neapelj.
Če moram delati izpit iz matematike, mi nič ne koristi, da zelo dobro znam geografijo.
Če ne morem hoditi bos, nič ne pomaga, da nataknem rokavice.
Jezus je določil pravila, pogoje, da pridemo v kraljestvo njegovega Očeta:
»Lačen sem bil, žejen sem bil, tujec sem bil, nag sem bil, bolan sem bil, v ječi sem bil … in ste mi pomagali.«
Vse drugo ne odpre vrat Božjega kraljestva.
»Kaj pa molitve? In maše? In zakramenti? In procesije? In romanja? In verouk? In večerna srečanja bibličnih skupin? In poletni tabori? In duhovne vaje? In post? In življenje v samostanu? In odpoved poroki in lastni družini? In odkrivanje čudežev in svetniških ljudi?«
Ne pomagajo, da pridemo v Božje kraljestvo.
Molitve, maše, zakramenti torej ne pomagajo?
Pomagajo nam, da imamo moč in vidimo Jezusa v tistem, ki je lačen, tistem, ki je žejen, tistem, ki je nag, tistem, ki je bolan, tistem, ki je tujec, tistem, ki je v ječi, in mu pomagamo. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Naslovljeno na vas

Čestitke in zahvala ob godu sv. Cecilije — zavetnici cerkvene glasbe

Čestitke gospe Vesni in vsem pevcem Mešanega cerkvenaga zbora, gospodu Domnu Novaku in pevcem ter instrumentalistom Glasbene skupine, Moškemu kvintetu, Dekliški mladinski skupini, vsem, ki si prizadevate za ljudsko petje. Naj vam vaša vzornica in priprošnjica sv. Cecilija izprosi pri Bogu — Viru vse lepote obilo notranjega zadovoljstva pri opravljanju tako pomembnega poslanstva in veliko dobre volje za vse žrtve, ki so potrebne za priprave in redno sodelovanje na pevskih vajah. Bog daj, da bi srečno šli skozi to zlo epidemije in se čim prej vrnili na svoja mesta v cerkvi. Duhovniki vas in vse bogoslužne sodelavce in bogoslužno občestvo, zelo, zelo pogrešamo.
Bog naj vam vsem bogato povrne in vas blagoslavlja.

Teden Karitas — od tega ponedeljka pa do prihodnje, ko bo nedelja Karitas, še prej pa Dobrodelni koncert Klic dobrote.
Tradicionalni koncert, ki ga prireja slovenska Karitas z namenom zbiranja sredstev za pomoč družinam v stiski, bo v sredo, 25. novembra ob 20.00. Prenašala ga bo RTV Slovenija in radio Ognjišče. Vabljeni k spremljanju in odzivu za pomoč. Običajnega darovanja za Karitas na nedeljo Karitas tokrat ne bomo mogli izvesti; morda kasneje.

Advent
Beseda advent pomeni prihod. Ta prva doba cerkvenega leta je čas priprave na praznik Kristusovega prvega prihoda—rojstva in njegov drugi prihod. Barva adventa je vijolična. Ta predstavlja hrepenenje, upanje.

Pletenje adventnih vencev in venčkov: mesta že na veliko krasijo—kljub vsemu, pa ne bi bilo prav, da bi mi opustili izdelavo teh lepih adventnih simbolov.
Naša župnijska Karitas bo pripravila adventne venčke in bodo na razpolago prihodnjo nedeljo od 10. do 11. ure pred Domom srečanj.
Tudi Družinske pratike (6,50 eur) in stenske Marijanske koledarje (2,50 eur) bo mogoče nabavit, je pa tudi na razpolago v župnijski cerkvi –ta je veliko odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo—za posameznike ali člane istega gospodinjstva. Pridite kaj, da se ne bodo »stezice do cerkve zarasle«.

MAŠNI NAMENI

NED – 22.11.
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Cecilija, devica, mučenka, zavetnica cerkvene glasbe
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 23.11.
Klemen I., papež, mučenec
17.00 za sorodnike in prijatelje
Začetek tedna Karitas

TOR – 24.11.
Andrej, duhovnik in dr. vietnamski mučenci
17.00 za zdravje (P.)

SRE – 25.11.
Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka
17.00 za vse Rojnikove in Rovšnikove

ČET – 26.11.
Obletnica posvetitve celjske stolnice
17.00 za +Zofijo Rančigaj in vse Stepišnikove

PET – 27.11.
Modest in Virgil, škofa, apostola Karantanije
17.00 za +Pavlo in Viljema Natek in sorodnike

SOB – 28.11.
Katarina Laboure, redovnica, vidkinja
17.00 za +Alfonza Tekavca—obletnica

NED – 29.11.
1. ADVENTNA NEDELJA
Nedelja Karitas
Filomen, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu se bodo iztekli še zadnji dnevi tega cerkvenega leta. V nedeljo bomo z praznovanjem 1. adventna nedelje stopili v novo cerkveno leto.
Teden od 23. novembra do 29. novembra bo teden Karitas. V njem naj bi se bolj ozavestili o pomenu dobrodelnosti v krščanski skupnosti na vseh ravneh. Razmislili naj bi tudi o svoji pripravljenosti za sodelovanje pri tem.

BESEDA ŽIVEGA BOGA  
Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Neki človek se je odpravljal na potovanje in je sklical svoje služabnike ter jim izróčil svoje premoženje. … Tisti, ki je prejel pet talentov, je šel takoj z njimi trgovat in je pridóbil pet drugih. Prav tako je tisti, ki je prejel dva, pridóbil dva druga. Oni pa, ki je prejel enega, je šel, skôpal jamo in skril
denar svojega gospodarja. (Mt 25,14–18)

BESEDA O BESEDI

DODATEN TRUD ŠTEJE Mt 25,14–30

Večkrat se sliši očitek, da se kristjani gremo z Bogom neko trgovino: jaz dam tebi molitev, mašo, romanje, žrtvice – ti mi daš srečo, zdravje, uspeh pri izpitu … Nedvomno je ta očitek včasih upravičen, saj se do Boga pogosto tako obnašamo. Vendar pa ne drži načelno, saj Kristus ni nikoli učil, da bo Bog Oče stregel našim muham. Marsikaj, kar bi od Boga radi dosegli, je za nas kot Božje otroke prej škodljivo kot koristno, zato je razumljivo, da nam Bog tega ne more dati.
V določenem pomenu pa je življenje z Bogom vendarle neke vrste trgovina, kakor nam govori jezus v zgodbi današnjega evangelija. Trgovini se pravi življenje, trgovsko blago pa so darovi, ki smo jih prejeli od Boga, od katerega prihaja vsak dober dar. Ti darovi so številni in se nam vsak dan množijo: življenje samo, ki smo ga prejeli po posredovanju staršev, vzgoja, ki so nam jo nudili starši, učitelji, duhovnik in drugi vzgojitelji, dar družinskega okolja, značaj, nadarjenost – lahko bi naštevali v nedogled. To so darovi, ki se z našim sodelovanjem lahko množijo, po naši nemarnosti pa lahko tudi izgubljajo vrednost. Z darovi je treba »trgovati«. Če tega ne delamo, bo tudi nas zadel očitek, ki ga je bil deležen tretji služabnik – lastnik enega talenta. Namesto da bi se ravnal po zgledu svojih sodelavcev, je prejeti zaklad zakopal. Mislil je, kako zvit in pameten je: »Zdaj sem brez skrbi, nič ne morem izgubiti!« Pa je izgubil vse! – Tretjemu služabniku smo kristjani podobni, če se v svojem verskem življenju oklepamo samo obredov, starih navad in izročil, tistega, kar je bilo »v naših mladih letih«, ne prizadevamo pa si, da bi evangeljsko oznanilo tako zaživeli, da bi postalo kvas našega življenja v današnjem svetu in razmerah. Svet se spreminja z neverjetno naglico. Vrti se tako, da se vedno bolj oddaljuje od Boga. Zaradi tega se oddaljuje tudi od človeka, saj je njegovo dostojanstvo utemeljeno na resnici, da je sleherni od nas Božji otrok. (po: F. Cerar)

33. nedelja med letom

Prilika o talentih, ki jo prinaša današnji evangelij, nam govori o pričakovanju Kristusovega drugega prihoda. Talenti so darovi, ki so nam dani, da z njimi gradimo zgradbo našega življenja in tako služimo Gospodu. Bog nam je dal talente za rast in zorenje: za vero, ki navdušuje; za upanje, ki poživljanja,; za ljubezen, ki razsvetljuje. Poklicani smo, da ustvarjalno in v vsej enkratnosti zaživimo polno življenje pred Bogom.

Prosimo Gospoda, naj nam v vsakdanjem življenju pomaga, da bomo v iskreni molitvi skupaj z njim odkrivali svoje talente in jih uporabljali tako, kot on želi. Naj nas razsvetljuje, kje in kako naj mu služimo ter tako prispevamo po svojih močeh, da bo svet lepši. (po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah – leto A)

Vrlo ženo, kdo jo najde! Njena vrednost je daleč nad biseri. Srce njenega moža zaupa vanjo, povračila ne pogreša. Izkazuje mu dobroto in ne hudega vse dni svojega življenja. Skrbi za volno in lan in dela s pridnimi rokami. Svoje roke izteguje k preslici, njene dlani prijemajo vretěno. Svojo dlan odpira potrebnemu, svojo roko podaja ubogemu. (prim. Prg 31)
Sveto pismo z velikim občudovanjem govori o močni ženski, ki namenja izredno bogastvo svojih značilno ženskih sposobnosti v dobro družine in skupnosti.
Le kdo ne občuduje takih žensk?
Težko si zamišljamo, kako bi potekalo življenje večine družin, če ne bi bilo žensk, ki znajo najti čas in energijo za vse: za delo zunaj doma, za dom, otroke in moža, za šolo svojih otrok, za župnijo.
In so vedno pripravljene podariti nasmeh.
In vedno pripravljene ostati v senci ter prepustiti moškim zadovoljstvo, da so prepričani in da razlagajo: »Zasluga je samo moja. Če ne bi jaz vlekel voza naprej … In to naj vam bo jasno, v moji hiši hlače nosim jaz!«
Mnogo prej kakor modri Kitajec, je Sveto pismo oznanjalo, da je moški drevo, ženska pa korenine. Drevo je veliko, če so korenine močne. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Gremo naprej.
Poti nazaj ni. Tudi stopicanje na mestu ne vodi nikamor. Že smo upali, da se bo življenje in tudi obiskovanje bogoslužja počasi sproščalo, pa so prišli še strožji ukrepi. Zato se moramo ponovno spodbuditi, da naj ne čakamo boljših časov križem rok, ampak skušamo čim bolj izkoristiti priložnosti, ki jih imamo, da kljub temu, da ne moremo polniti »duhovnih akumulatorjev« na običajen način, ne dopustimo, da se nam izpraznijo. Dosledno poskrbimo, da je nedelja zares prazničen dan: da spremljamo v zbranosti prenos sv. maše —kolikor je mogoče vsa družina, kot domača Cerkev, skupaj. Kaj več molimo, ali kako drugače namenimo več časa Bogu, Ga slavimo tudi z deli ljubezni do bližnjega. Ker se ne smemo obiskovati, pa se lahko s kom pogovorimo po telefonu.
Posebna naloga krščanskega občestva je verouk in verska vzgoja, ki sta skrb vseh, ne samo staršev otrok. To pa še zlasti v teh posebnih okoliščinah, ko je verouk na daljavo. Številni starši so res preveč obremenjeni z obveznostmi: služba, ki je v teh okoliščinah še posebno zahtevna, običajna skrb za dom, … zdaj še vloga domačih učiteljev in veroučiteljev. Kjer je v hiši več šolarjev, pomeni, da je vsak otrok svoj razred. Pa tudi res, da so tudi v normalnih okoliščinah starši prvi in glavni in nenadomestljivi vzgojitelji in veroučitelji —vsi, ki poučujemo v veroučnih šolah smo samo njihovi pomočniki pri spremljanju otrok na poti verskega izobraževanja. V tej obliki verouka je to še bolj očitno. To naj bo tudi dragocena izkušnja, ki jo naj ne bi pozabili tudi potem, ko se bo, tako upamo, vse spet bolj normaliziralo. Sedaj pa radi namenimo za naše veroučence in njihove starše svoje molitve. Večji šolarji pomagajte mlajšim sestram in bratom pri veroučnem delu, vsa družina pa naj – kolikor je le mogoče skupaj redno moli—vsaj zvečer. Tudi botri naj svoje varovance spodbujajo k sodelovanju pri verouku. Tudi otroške veroučne revije Mavrice in mladostniške Najt se poslužujte, saj sta lahko v veliko pomoč. Staršem in otrokom bomo veroučitelji radi na voljo, v kolikor bi radi govorili z nami »na daljavo«.
Božja pomoč in Marijino varstvo, ostanita vedno z nami!

MAŠNI NAMENI

NED – 15.11.
33. nedelja med letom
Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo /6 ljudi

PON – 16.11.
Marjeta Škot., kraljica
17.00 za +Brankota Košenina –oblet.

TOR – 17.11.
Elizabeta Ogrska, redovnica
17.00 za +Antona Jelen in starše

SRE – 18.11.
Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
17.00 za +Anico Košenina –oblet.

ČET – 19.11.
Neža Asiška, devica
17.00 za +Ivana Vadlana –oblet. in Horvatove

PET – 20.11.
Edmund, kralj
17.00 za +Julijano in Alojza Slemenšek in Jurija Zorkota

SOB – 21.11.
Darovanje Dev. Marije
17.00 za +Marijo Semprimožnik –oblet. in starše

NED – 22.11.
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Cecilija, dev., mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu
Pouk v šolah je na daljavo, zato je tako tudi pri verouku. Ker je želja, da bi bili k sodelovanju čim bolj pritegnjeni tudi starši, bo pošiljanje gradiva na njihov el-naslov.
Teden od 15. do 22. novembra je vsakoletni »teden zaporov« naj bi se spomnili in zanje molili: zapornikov, vseh žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih v teh ustanovah, …

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. (Mt 25,1–4)

BESEDA O BESEDI

NAPAKE SPROTI ODPRAVIMO Mt 25,1–13

Mesec november (listopad), ko z dreves odpada listje, kar je viden znak umiranja v naravi, je posvečen misli na naše rajne, ki so tek svojega življenja že dokončali in so iz časa prestopili v večnost. Zanje ne veljajo več omejenosti prostora in časa, ki oklepajo nas. Deležni so Božjega bivanja. – Prava modrost življenja je v tem, da smo naravnani na dobro in da v dobrem tudi vztrajamo. Zaradi naše omahljivosti to ni lahko. Pozabljamo, da je vsak dan, ki ga dočakamo, kakor Božja ponudba, da v sodelovanju z Bogom čas dneva napolnimo z deli dobrote, obzirnosti, plemenitosti in medsebojne pomoči. – Cerkev nas v teh novembrskih nedeljah, ko se izteka bogoslužno leto, hrani z Božjo besedo, ki govori o čuječnosti. Danes nam predstavi znano priliko o desetih devicah – družicah, ki jo je povedal Jezus v zadnjem tednu življenja, ko je govoril o svojem drugem prihodu. Podoba je vzeta iz svatovskih običajev, kakršni so vladali v tedanji Palestini. Zgodba nam hoče povedati dvoje: biti moramo čuječi, budni in v svetilkah naših duš mora biti dovolj olja posvečujoče milosti in dobrih del. Kaj pomeni biti čuječ? Pomeni uravnavati smer svojega življenja po Jezusovi modrosti in ne po modrosti tega sveta. – O svetem Dominiku Saviu, enem prvih učencev sv. Janeza Boska, ki je umrl že v deški dobi, je znano, da so ga nekoč med igro na dvorišču vprašali, kaj bi storil, če bi vedel, da bo čez eno uro umrl. Odgovoril je: »Mirno bi se igral naprej!« – Tako vedro gledanje na konec življenja ni dano vsakomur. Potrebna je dolga vaja, h kateri nas navaja Božja modrost, zapisana v Svetem pismu: »Misli na poslednje reči in vekomaj ne boš grešil!« Pomembno je, da vsak večer, preden ležemo k počitku, v duhu pregledamo dan, ki je za nami, in se vprašamo pred svojo vestjo in pred Bogom: kar je bilo po naši krivdi zgrešeno, to iskreno obžalujemo, potem pa z Božjo pomočjo sklenemo, da naslednji dan istih napak ne bomo ponavljali. (po: F. Cerar)

32. nedelja med letom — zahvalna

ZAHVALNA NEDELJA
Ničesar nimam, Gospod, česar ne bi prejela kot dar iz Tvojih rok.
Naj bo zato moja molitev ena sama zahvala za prejete milosti.

Ničesar nočem zadrževati zase. Nisi me zato obdaril z dobrotami,
da jih bom skopuško skrivala pred potrebnimi.
S svojim prizadevnim delom moram množiti podarjeno v deseteren sad,
sicer me boš, leno služabnico, trdno privil ob uri obračuna.

Ničesar ne obljubljam, Gospod, pogostokrat sem namreč že ostala
samo pri besedah.
Pomagaj mi, prosim, narediti prvega in vse naslednje korake
k bolj ozaveščenemu bivanju.
(po: B. Vrbovšek, Gospod, povsod vidim tebe)

Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Maša je prošnja in zahvala ob enem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom.
Ko se danes ne bomo mogli skupaj zahvaliti Bogu v cerkvi, se mu toliko bolj doma, v družini. Skupaj sedite za domačo mizo k nedeljskemu kosilu. Pred jedjo prosite Boga, naj vas in dobrote, ki jih boste zaužili, blagoslovi. Po končanem obedu pa se iz srca zahvalimo Bogu, pa tudi vsem, ki so jedi pripravili.
Molimo pa tudi, da bi Bog dal tudi tistim, ki niso tako srečni kot mi in živijo v pomankanju. Tudi mi imejmo odprto srce in roke.

Naslovljeno na vas

Zahvala bližnjemu pomeni utrjevanje dobrih vezi in graditev občestva. Hvaležnost Bogu spominja na Darovalca dobrega. Slovenski škofje

Vsaka skupina, ki že obstaja in deluje v naših cerkvenih občestvih, z vztrajnostjo ter z zaupanjem ali pa z novo zamislijo, v čisto novih pogojih in danih situacijah, v svoji živosti združuje raznolikost posameznikov, ko vsak po svojih sposobnostih gradi občestvo, na trdnih temeljih vere. Pri tem je pomemben vsak gradnik, pa naj bo nov ali star, majhen ali velik, oster ali oglat – starost, velikost in oblika niso pomembne, ko gradimo »hišo«, v kateri se počutimo doma. Letos nam je dana izjemna priložnost, da medosebne odnose, med posameznimi gradniki, ozavestimo, obnovimo, okrepimo ter ponotranjimo, kljub temu ali ravno zaradi tega, ker so nam fizična srečanja in neposredna bližina onemogočeni, odsvetovani.  Rok Metličar, škofijski upravitelj

Danes pa naj bo naša hvaležnost namenjena tudi vsem bratom in sestram, s katerimi potujemo skozi naš čas. Vsak človek je Božji dar drugemu. Nešteto darov v obliki vzpodbud, poučevanja, zgleda,  materialne podpore, je bil v svojem življenju vsak od nas deležen. Hvala za dobre ljudi, ki delijo z nami naše življenjske radosti in trpljenje. 
Tudi v župniji je veliko takih in drugačnih dobrotnikov, ki s svojo zavestno pripadnostjo župnijski skupnosti, pomagate na raznoterih področjih župnijskega življenja, da naša župnija živi in deluje. Hvala vam, drage sestre in bratje župljani in župljanke, za vse delo in vso pomoč, ki jo nudite svoji župniji. Bog naj vsem stoterno povrne!
Tudi sam, kot vaš župnik se vam zahvaljujem za vso pozornost, ki mi jo izkazujete, za vse molitve in za vse darove, ki mi jih darujete.
Hvala tudi dobrim ljudem za lepo urejanje in krašenje duhovniškega groba na našem pokopališču. Vaš župnik

Poslovili smo se
V soboto, 7. novembra smo se na gomilskem pokopališču (v cerkvi se žal nismo smeli zaradi epidemioloških ukrepov) poslovili od Bogomile Milice Ostrožnik iz Šmatevža 1, nazadnje bivajoče v Domu sv. Rafaela na Vranskem. Spomladi bi obhajala stoletnico. Naj uživa večno srečo v Bogu.

MAŠNI NAMENI

NED – 8.11.
32. nedelja med letom
Zahvalna nedelja
Bogomir (Gotfrid), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo /6 ljudi

PON – 9.11.
Posvetitev lateranske bazilike
17.00 za +Ivano Lončar in vse Hacetove

TOR – 10.11.
Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj
17.00 za +Antona, Štefana in vse Koprivove

SRE – 11.11.
Martin (Davorin) iz Toursa, škof
17.00 za +Avbrehtove in Krumpakove

ČET – 12.11.
Jozafat Kunčevič, škof, mučenec
17.00 za +Miro Rakun in vse Trapove

PET – 13.11.
Stanislav Kostka, redovnik
17.00 za +Bogomilo Ostrožnik –osmina

SOB – 14.11.
Nikolaj Tavelić, mučenec
17.00 za sorodnike in prijatelje (N. S.)

NED – 15.11.
33. nedelja med letom
Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo /6 ljudi

V tem tednu
So počitnice zopet preteklost. Sedanjost pa je pouk na daljavo, ki ga treba na nak način uvajati tudi pri verouku. Ker je želja, da bi bili k sodelovanju čim bolj pritegnjeni tudi starši, bo pošiljanje gradiva na njihov el-naslov.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Blagor ubogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, kajti ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, kajti ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, kajti ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, kajti ti bodo usmiljenje dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, kajti ti bodo Božji otroci. Blagor tistim, ki so zaradi pravice preganjani, kajti njih je nebeško kraljestvo. (Mt 5,3–10)

BESEDA O BESEDI

JEZUSOVI BLAGRI Mt 5,1–12a

Ko bi blagre pisali ljudje, bi jih sestavili drugače. Sicer jih pa že sestavljajo: Blagor bogatim, lepim, zdravim, mogočnim, tistim, ki počno, kar se jim zljubi (ali pa nič); blagor tistim, ki malo delajo, pa imajo mastne dohodke; blagor brezobzirnim in predrznim, ki si vse upajo; blagor tistim, ki so si tako zamorili vest, da jih ni strah ne sram početi kakršnokoli hudobijo in umazanijo. – Da bi takšni blagri nekaterih prinesli strahoten neblagor večini, si ni težko predstavljati. Včasih to že okušamo. – Jezus postavlja s svojimi blagri protiutež človeški samopašnosti. Usmerja nas od nas samih k drugih; od telesnih dobrin k duhovnim; od vrednost, ki se nam ponujajo tu, k vrednotam, ki nas čakajo v nebeškem kraljestvu. Ne zapoveduje jih, tudi mej jim ne postavlja. Kdor more razumeti, naj razume, kolikor more; kdor more doseči, naj doseže, kolikor more. – Jezusovi blagri torej niso nekaj, kar bo nekoč prišlo samo od sebe in čez noč. Naloga so, ki jo je potrebno že tu na zemlji uresničevati. Nebeškega kraljestva ne smemo pričakovati šele v nebesih. Že tu moramo odpravljati revščino, preprečevati nasilje in krivice, uvajati mir in širiti usmiljenje. Za čistost srca se moramo že tu vsaj toliko truditi, kot se trudimo za čistočo telesa in stanovanja. – Ta »že tu« pa bo dosegel svojo končno dovršitev šele v nebesih. Šele tam bomo zares blaženi, šele tam bodo zavezana usta vsem lažnivcem in obrekljivcem. Naše srce bo tako dolgo nemirno, dokler se ne bo šele tam umirilo v Bogu. Blagor ubogim se bo uresničil šele takrat, ko bo Bog naše edino pa tudi popolno bogastvo. – Vsa lepa pričakovanja blažene večnosti so prazna, če ne bomo postavljali temeljev te blažene večnosti že v tem življenju. Toda vsa prizadevanja za boljši tukajšnji jutri bodo jalova, če ne bodo imela svoje utemeljitve in sovje dopolnitve v onstranstvu. (po: F. Cerar)

30. nedelja med letom — VSI SVETI

Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8). To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih.

»Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.« Mt 5,4
Ali so lahko blagri verodostojen in konkreten življenjski program? Kdor ni mazohist, ali lahko oglaša, da srečni niso tisti, ki jim je dobro, temveč tisti, ki so v stiski? – Če bi imeli blagre za lepo, neuresničljivo poezijo, bi to pomenilo, da razglašamo ves evangelij za utopijo. Blagre je pač treba razumeti!
Žalostni, ljudje v stiski – tako kot ubogi, krotki in drugi – so srečni, ne zato, ker trpijo, ker se odpovedujejo bogastvu, ker ne uporabljajo nasilja, temveč zato, ker bodo potolaženi.
»Blagor« se nanaša tudi na sedanjost; ne »bodo« srečni, ampak »so« srečni. Zdaj. Tu na zemlji. Popolno veselje bo prišlo potem. Toda če v pričakovanju nebeškega kraljestva nismo jetniki sedanjosti, če se ji ne uklonimo, smo srečni že zdaj, tu na zemlji.
Pustite govorice, kar začnite iskati veselje med ljudmi, ki se kopljejo v denarju, ki dopustijo, da jih premaga trpljenje, nasilnost, laž, sovraštvo, brezbrižnost. Ne boste ga našli.
Blagri ne spodbujajo k življenju v skromnih razsežnostih, temveč k polnemu, smiselnemu življenju, življenju v veselju. Zdaj in potem. Na zemlji in v nebesih. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Naslovljeno na vas

2. november: Spomin vseh vernih rajnih

Prav je, da se danes spominjamo tudi vseh tistih svetih, ki za svojo svetost še trpe v vicah. Ti so umrli v posvečujoči milosti in so zato že božji prijatelji, pa imajo na duši še male grehe ali pa še niso s pokoro zadostili za že odpuščene grehe. Med njimi so nemara tudi naši najbližji in najdražji. Trpljenje v vicah, kraju očiščevanja, je po besedah duhovnih pisateljev zelo hudo, vendar jih prešinja tudi globoko veselje ob gotovosti glede zveličanja. Čas zasluženja je bil zanje končan s trenutkom smrti. Pač pa jim moremo pomagati mi, ki spadamo še k »potujoči Cerkvi«. Pomagati jim morejo s priprošnjo tudi zveličani v nebesih – zaradi nadnaravnega dejstva, ki ga izraža člen apostolske vere: »Verujem v občestvo svetnikov«.

Drugi vatikanski cerkveni zbor pravi o zvezi z dušami v vicah: »Dokler ne pride Gospod v svoji slavi, potujejo nekateri izmed njegovih učencev na zemlji, drugi, ki so odšli iz tega življenja, se očiščujejo in spet drugi uživajo slavo, ko jasno gledajo samega troedinega Boga, kakršen je. Vendar pa smo, čeprav na različni stopnji in na različen način, vsi združeni v isti ljubezni do Boga in do bližnjega.«
Verni rajni, ki so umrli v božji milosti, so božji prijatelji in morejo za nas prositi. Zato se kristjani lahko vernim dušam priporočamo za njihovo pomoč v raznih stiskah. Za nas bodo tem bolj prosile, čim bolj jim bomo z molitvijo in dobrimi deli pomagali.
Nam je še dano bivanje na Zemlji; a ne vemo ure ne dneva – zato iskreno poglejmo v svoje življenje: kaj je tisto, kar bi lahko izboljšali, da bi lahko njegova Ljubezen zaživela v nas in nas nekoč srečne popeljala v večni dom. (po: Uvodi pri nedeljskih sv. mašah – leto A)

Lepo in prav bi bilo, da bi se svojih rajnih spomnili z naročilom sv. maše zanje. Tudi sedaj se prav tako opravljajo, čeprav ni možno sodelovanje kot je običajno. Priporočen dar za sv. mašo je 20.00 eur, a če kdo težko da toliko, lahko da manj ali pa tudi nič, bo sv. maša po njegovi želji opravljena. Zdaj lahko zaradi izogibanja stikov naročilo z darom oddate v župnijski poštni nabiralnik, ali pa naročite po telefonu, mašni dar pa boste dali kasneje. Bog povrni!

Dragi veroučenci! V nenačrtovanem drugem tednu počitnic naj bi vas že zamikalo kaj narediti tudi za verouk. Vas, iz zadnje triade povabim, da ponovite – če še ne znate, pa se naučite – vse štiri dele rožnega venca. župnik

MAŠNI NAMENI

NED – 1.11.
V S I  S V ET I
Dan sp. na mrtve–d. p.
Molitev pri križu na obeh pokopališčih in blagoslov grobov
7.00 češčenje
7.30 za +Viktorja in vse Vovkove
8.30 do 9.30 priložnost za spoved in obhajilo /6 ljudi
10.00 za vse župljane—žive in rajne (v Šentrupertu)
18.00 Molitev rožnega venca za rajne

PON – 2.11.
Spomin vseh vernih rajnih
7.30 za vse verne rajne
17.00 za +Marijo Petrovc –oblet. in vse Petrovčeve (v Šentrupertu)

TOR – 3.11.
Viktorin Ptujski, škof, mučenec
17.00 za +Ivana in Mladena ter Marijo Stepišnik

SRE – 4.11.
Karel (Drago), Boromejski, škof
17.00 za +Dragota Vovka (god)

ČET – 5.11.
Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Krstnika
17.00 za +Karla (god) in brate Sirše ter Viktorja Juga

PET – 6.11.
Lenart, opat
17.00 za vse rajne (R.)

SOB – 7.11.
Engelbert, škof
17.00 za +Ferdinada Orožima in vse Jakovčeve

NED – 8.11.
32. nedelja med letom
Zahvalna nedelja
Bogomir (Gotfrid), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo /6 ljudi

V tem tednu:
So še podaljšane šolske in veroučne počitnice. Vsi trije veroučitelji voščimo vsem veroučencem, kljub tem čudnim okoliščinam, lepe, zdrave ter blagoslovljene počitnice!
Praznikom, ki so v bistvu verski, dajte tudi duhovno vsebino— molitev, spremljanje sv. maše preko ekranov, …