Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti po besedi, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti.« (Jn 15,1–5)

BESEDA O BESEDI

VSI SMO MLADIKE NA TRTI Jn 15,1–8

Vinska trta je že v številnih starodavnih kulturah podoba vitalnosti, rodovitnosti, veselja in ustvarjalnosti. Med najpogosteje omenjenimi rastlinami v Svetem pismu je vinska trta, posebej še grozdje in vse, kar so iz njega pridobivali. Vinograd predstavlja eno najbolj dragocenih imetij.
Tudi v naši slovenski kulturni zavesti je trta žlahtna rastlina. Blaženi A. M. Slomšek je o njej veselo zapel: »En hribček bom kupil, bom trsek sadil …« Na istem ljudskem občutju do vinske trte je nastala ena najlepših slovenskih evharističnih pesmi: »Jezus, ti si vinska trta, polna milosti odprta. Mi mladike tvoje smo, ki na tebi rastemo.« – Vsi vemo, da rastlina lahko raste in postane mogočna, če ima globoke temelje, močne korenine, ki dajejo trdnost in moč. Zato je prav, da se ob današnjem evangeliju vprašamo: Na čem gradimo svoje življenje?
Eno je jasno: brez močnih temeljev, brez prave zakoreninjenosti smo izgubljeni. Usidran si takrat, ko nekje poženeš globoke korenine, ko si dejaven, popolnoma na razpolago skupnosti, v kateri živiš. Jezus je to zelo lepo prikazal s primero o trti in mladikah. – Jezus je močna vinska trta, ki daje življenje vsemu človeštvu. Na tej trti smo namreč vsi. Seveda pa je treba upoštevati en pogoj: na tej trti moraš biti kot mladika aktiven, sicer se posušiš. Vse, kar je suho poberejo in vržejo v ogenj. V idealnih razmerah je vse v najlepšem redu, življenje pa ni nikoli zgolj idealno. A vinogradnik dobro ve, da na letino vpliva marsikaj. Spomladi se najbolj boji pozebe, ki lahko pridelek popolnoma uniči. Ko grozdje zori, je večkrat nevarnost toče. Enako se dogaja v našem duhovnem življenju: ni dovolj, da si lepa mladika, kajti škodljivcev, ki prežijo nate, je zelo veliko.
Kako se dovolj dobro zavarujemo? Jezus je glede tega dovolj jasen: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo!« (po: E. Mozetič)

4. velikonočna nedelja

4. maj: Sveti Florjan, praznik vseh gasilcev
Bogoslužje v soboto v cerkvi Sv. Krištofa ob 17. uri z gasilci

Še danes na mnogih stavbah vidimo podobo rimskega častnika s čelado ali zastavo ter z vedrom v roki, s katerim gasi gorečo hišo. Njegov kip ali slika krasi tudi pročelje marsikaterega gasilskega doma.
Sveti Florijan (ali Cvetko) je zaveznik proti požarom in proti povodnji. Naši predniki so se mu radi priporočali v molitvi, da bi jih varoval zemeljskega in večnega ognja.
O življenju tega svetnika ne vemo prav veliko. Najverjetneje je prihajal iz Norika, čeprav ga zgodovinski viri postavljajo tudi v druge kraje.
Med preganjanjem za časa cesarja Dioklecijana je izšel v rimski provinci Norik ukaz, da mora vsakdo darovati rimskim državnim bogovom ali pa umreti. Večina kristjanov (med njimi je bilo tudi veliko vojakov) je vztrajala v svoji veri, zato so jih dale oblasti zapreti.
Florijan je za to izvedel v svoji odsotnosti, ko pa se je vrnil v mesto, se je brž odločil, da bo zaprtim kristjanom vliv poguma s svojim zgledom. Brez strahu je priznal, da je kristjan in da je za Kristusa pripravljen trpeti tudi najstrašnejše muke. Medtem ko so ga trpinčili, je obrnil oči k nebu in molil za pomoč.
Naposled je bilo odločeno, da ga vržejo v reko. Okoli vratu so mu zavezali težak kamen, vendar ga še niso potisnili v reko. Mimo pa je prišel neki mladenič, ki je Florijana sunil in zvrnil v reko. Ko se je to zgodilo, je mladenič hipoma oslepel.
Čaščenje sv. Florijana se je razširilo po vsem svetu. Pri Linzu je bil ustanovljen sloveči samostan St. Florijan, Dunaj pa ga časti kot svojega zavetnika.
Florijanovo je bilo od nekdaj na Slovenskem praznik gasilcev, ki imajo sv. Florijana za svojega zavetnika. »Sicer pa so šege za Florijanovo povezane z ognjem, bodisi da se na ta dna ne sme kuriti, ali pa nasprotno, da je treba obredno prižgati ogenj na ognjišču, ki ga mladi fantje potem raznesejo po vaseh od hiše do hiše,« je zapisano v knjigi Leto svetnikov.

Naslovljeno na vas

Priprava na prvo sv. spoved, na prvo sv. obhajilo in sv. birmo

Otroci, boste imeli v tem tednu počitnic zatišje. Ste pa od srede, 1. maja, vsak večer prav lepo vabljeni k šmarnicam. Z Marijo, Jezusovo materjo, se boste prav gotovo lepo pripravili na oba pomembna dogodka v hoji za Jezusom. Naslednji teden—po 5. maju pa bo zelo pester. Že v ponedeljek bo prva sveta spoved, nato bodo nekajkrat priprave, starši pa boste urejali cerkev za slovesnost. S tem ste starši in otroci že dobro seznanjenje, pa naj to vedo tudi člani občestva, da vas bodo kaj spremljali v duhu, ter podpirali z molitvijo.

Kandidati za sv. birmo pa ste prav tako od prvega dne vabljeni k šmarnicam. Zato obstaja močna utemeljitev: tudi apostoli so bili zbrani z Marijo v pričakovanju Jezusovega poslanja Svetega Duha! V četrtek in petek se lahko pridete pred šmarnicami ali po njih kaj javit, če lovite zaostanek. V petek pa bo od 9. do 15 ure pa bo v duhovnem središču A. M. Slomška obvezen program. Z vami bo tudi nekaj naših animatorjev, ki so pripravljeni del počitniškega časa podariti vam. Naj bi bilo pa tudi za njih lepo. Srečali se boste z mladim salezijanskim duhovnikom, z misijonarjem Afričanom, ki je prišel k nam misijonarit in verjetno tudi z sestro redovnico. Starši so rekli, da ni potrebno organizirat skupnega prevoza, ker bodo sami vaši taksisti. Seveda pa je smotrno, da se med seboj dogovorite, pa se vas pelje več skupaj. Molitvena podpora pa bo prišla še kako prav tudi našim birmancem!

ŠMARNICE
Ves cvetoči mesec maj je namenjen tudi posebnemu češčenju najlepše cvetlice raja — Jezusove in naše nebeške Matere Marije z lepo ljudsko pobožnostjo šmarnicami. V naši župniji bodo, kot smo navajeni, ob delavnikih skupaj s sv. mašo ob 19.00 uri. Ob nedeljah pa ob 16.00 na prostem pri kakšnem znamenju, kapelici, križu… Na prvo majniško nedeljo se bomo zbrali pri šmatevški cerkvi (če bo neugodno vreme v cerkvi). Drugo nedeljo, 12.5. pri Mlinarjevi kapeli (nasproti Doma krajanov), tretjo nedeljo, 19.5 pri grajski cerkvi (če bi pa kje drugje želeli imeti, pa sporočite župniku), zadnjo nedeljo pa nas bodo sprejeli pri Mahorjevi (Bitenčevi) kapeli v Zaklu. Za otroke—šmarničarje bo za šmarnice ob nedeljah veljala dopoldanska maša
Vabljeni vsi – odrasli, mladi in otroci! Po Mariji k Jezusu!

MAŠNI NAMENI

NED. – 28.4.
5. velikonočna ned.
Peter Chanel, duhovnik, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Dobnik in vse njune

PON. – 29.4.
Katarina Sienska, dev., cerkv. uč, sozavet. Ev.
19.00 v zahvalo in starše Virant in Antona Kovačič

TOR. – 30.4.
Pij V., papež
19.00 za +starše in brata Škoberne
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 1.5. d. p.
Jožef Delavec
Začetek Marijinega meseca in šmarnic
17.00 za +Mateja Valenčaka
19.00 za Jožefa Rakuna

ČET. – 2.5. d. p., prvi čet.
Atanazij, škof, cerkv. uč.
19.00 za duhovne poklice
Molitve za duhovne poklice

PET. – 3.5. prvi petek
Filip in Jakob, apostola
19.00 za vse Šoštarjeve
Posvetitev Jezusovemu srcu

SOB. – 4.5. prva sobota
Florijan, mučenec, zavetnik gasilcev
17.00 za žive in +gasilce – sedmih PGD (v Grajski vasi)
19.00 za +Ano Mahor in Jožeta Zupančiča
Posvetitev Marijinemu srcu

NED. – 5.5. Ned. turizma
6. velikonočna ned.
Gotard, menih, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Milana in Marijo Korun –oblet. (v Šentrupertu)

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Šmarničarji
Bralci v ned.: I. Anka Trogar, Jure Vasle; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce.  (Jn 10,11–15)

BESEDA O BESEDI

OČETOVSKA VNEMA ZA VSAKOGAR IZMED NAS Jn 10,11–18

Četrta velikonočna nedelja, imenovana tudi nedelja Dobrega pastirja, nas vsako leto vabi z vedno novim čudenjem odkriti resnico, ki jo je Jezus sam izrekel o sebi, in to resnico brati v luči njegovega trpljenja, smrti in vstajenja. In katera je ta resnica? Ta resnica je, da ‘Dobri pastir da svoje življenje za ovce’. Te besede so se v polnosti uresničile, ko se je Kristus, ki je bil svobodno pokoren Očetovi volji, pustil pribiti na križ. S tem postane popolnoma jasno, kaj pomeni, da On, ‘dobri pastir’, daje življenje, saj je daroval svoje življenje v žrtev za nas, zate, zame, za vse. Zaradi tega je ‘dobri pastir’.
S tem, ko daje svoje življenje za nas, Jezus vsakemu pravi: ‘Tvoje življenje ima zame tolikšno vrednost, da za njegovo rešitev dam sebe vsega’. Ravno to darovanje življenja ga naredi za najodličnejšega Dobrega pastirja, Njega, ki ozdravlja, Njega, ki nam omogoča, da bomo lahko živeli lepo in rodovitno življenje.
V podobi Jezusa, Dobrega pastirja, zremo Božjo previdnost, njegovo očetovsko vnemo za vsakega od nas, ne pušča nas samih. To je resnično presenetljiva in skrivnostna ljubezen, saj nam je s podaritvijo Jezusa kot Pastirja, ki daje življenje za nas, Oče dal vse, tisto največje in najdragocenejše, kar nam je mogel dati. Resnično je najvišja in najčistejša ljubezen, saj ni v ozadju nobene potrebe, preračunljivosti ali kakršne koli želje po izmenjavi. Pred to Božjo ljubeznijo okušamo neskončno veselje in se odpremo hvaležnosti za vse to, kar smo zastonj prejeli.
Toda ni dovolj le zreti in zahvaljevati se. Potrebno je tudi iti za Dobrim pastirjem. Še posebej pa so tisti, ki imajo v Cerkvi poslanstvo voditeljev, duhovniki, škofi, papež, poklicani prevzeti, nikakor ne miselnosti ‘menedžerjev’, temveč služabnikov, s posnemanjem Jezusa, ki nas je rešil s svojim usmiljenjem. (po: E. Mozetič)

4. velikonočna nedelja – Nedelja Jezusa Dobrega pastirja

MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE

Četrta velikonočna nedelja je po tradiciji tudi nedelja Dobrega pastirja, ker v evangelijskem odlomku Jezus spregovori o sebi kot o dobrem pastirju. Hkrati nam pojasni tudi razliko, kaj pomeni biti »Dobri pastir« za razliko od najemnika. Nekdo, ki je zgolj najemnik in ima do ovac zgolj odnos, ki temelji na poslu, bo ovce imel zgolj za sredstvo doseganja svojega lastnega ugodja. Pri Jezusu je drugače: po zgledu odnosa z Očetom je kot Dobri pastir očetovski do svojih ovac. Tako kot jih on pozna, tudi one poznajo njega. Jezus tudi namigne, da obstajajo tudi ovce, ki še niso pri njem. S tem nakaže, da bodo v velikonočno žrtev vključeni prav vsi narodi in ne le izraelsko ljudstvo.
V tem nagovoru se nam daje tudi Jezusova obrazložitev skrivnosti velike noči. On je sam dal svoje življenje, da bi ga spet prejel, to oblast pa je prejel od svojega Očeta. Čeprav je na veliki petek bilo videti vse skupaj zelo brutalno in grozljivo, pa je treba upoštevati, da bi Jezus lahko ravnal tako, kot je rekel v vrtu Getsemani, ko so ga prijeli, češ da bi lahko poslal legije angelov, ki bi ga rešili. Vendar se jim je sam izročil prav zato, da bi dal življenje in ga nato spet prejel. Življenje daje sam od sebe in nihče mu ga ne more vzeti. Jezus tudi sicer večkrat poudarja, da vse, kar dela, dela po naročilu svojega Očeta. Prav ta »kateheza« o Dobrem pastirju pa dejansko pokaže Jezusovo edinstveno vlogo v zgodovini odrešenja, kar apostol Peter v prvem berilu iz Apostolskih del naglasi, »pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apd 4,12), medtem ko apostol Janez v drugem berilu naglasi, da Jezusova prispodoba o ovcah dejansko pomeni biti Božji otrok, vsaj v tem zemeljskem veku.
Za nas pa je pomembno, da nas Bog kliče v občestvo odrešenih. Smo šele na poti, na romanju v večno domovino. Vendar, ali gremo po pravi poti? Kaj je naš cilj?  (povzeto po: https://blagovest.si)

Vera nas uči, da imamo nad seboj dobrega Očeta,
ki ne bo dopustil,da naše življenje ne bo uspešno,
če le hočemo spolnjevati njegovo voljo.
(Franc Bole)

Naslovljeno na vas

Krščena je bila
V nedeljo, 14. aprila je prejela zakrament sv. krsta Zoja Topovšek iz Grajske vasi 11 in s tem v polnosti vključena v naše župnijsko občestvo. Župljani se je veselimo in ji voščimo uspešno rast v vsem dobrem. Staršem, botri in sorodnikom čestitamo z željo, da bi bili otroku dobri kažipoti v polno krščansko življenje.

Poročila sta se
V soboto, 20. aprila, sta z zakramentom sv. zakona stopila na skupno življenjsko pot Urša Rakun iz Trnave 15, – iz naše župnije in Tadej Zidar iz Šerovo 2, župnija Šmarje pri Jelšah.
Naj ju spremlja Božji blagoslov!

Molitev: Jezus, Dobri pastir,
zahvaljujemo se ti za dar duhovništva, ki si ga v svoji ljubezni podaril Cerkvi. Blagoslovi papeža, naše škofe, duhovnike in diakone. Podari jim ljubezen svojega Srca in duha velikodušnega služenja. Daj jim stanovitnost v veri, svetost v življenju, zvestobo v izpolnjevanju dolžnosti. Napolni jih z veseljem v njihovem duhovniškem življenju in poslanstvu. Krepčaj duhovnike v njihovih šibkostih, utrjuj jih s potrpljenjem v težavah in z vztrajnostjo v bojih. Razvnemaj v duhovnikih ljubezen do majhnih in zavzetost za vzgojo mladine. Blagoslovi njihove besede pri ambonu, spodbude v spovednici in ob bolniških posteljah ter oznanjevanje pri katehezi. Obvaruj jih skušnjav hudobnega duha in nasprotovanja brezvestnih ljudi. Prebujaj v naših škofih, duhovnikih in diakonih vedno večjo željo po svetosti in gorečnost v apostolski službi. Naj bomo z njimi edini v veri, zvesti v službi Bogu in zavzeti za življenje po evangeliju. Amen. (po: Molitev in spodbujajte k molitvi)

Priprava na prvo sv. spoved, na prvo sv. obhajilo in sv. birmo
je že v zadnji fazi, štejemo še zadnje tedne, kmalu pa dneve. Zelo prav in primerno bi bilo, da bi te priložnosti dobro izkoristili. Nedeljska sveta maša je ogledalo občestva, zato se potrudimo, da bi bilo to ogledalo čim lepše. Kmalu bodo tudi šmarnice, ki bodo tudi prispevale k tej pripravljenosti. Za birmance pa je načrtovan še dan duhovnosti, 4. maja.

MAŠNI NAMENI

NED. – 21.4.
4. velikonočna ned.
Anzelm, škof, cerkv. uč
sklep tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Konrada Borštnerja

PON. – 22.4.
Leonid, mučenec
19.00 za +Marijo –oblet in Antona Pintar ter vse Mehanove

TOR. – 23.4.
Jurij, mučenec
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 24.4.
Marija Kleopova, svetopisemska žena
19.00 za vse +Riharda Posedela

ČET. – 25.4.
Marko, evangelist
17.00 za +Franca Dolinška –30. dan (v Šentrupertu)

PET. – 26.4.
Marija, Mati dobrega sveta
19.00 za +Bernardko Vasle

SOB. – 27.4.
Cita, dekla, devica
19.00 za +Ivana Vaša (Baševega) in njegove

NED. – 28.4.
5. velikonočna ned.
Peter Chanel, duhovnik, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Dobnik in vse njune

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Tilen Ojsteršek, David Zupančič
Bralci v ned.: I. Lucija Blatnik, Simon Brdnik; II. Brigita Stvarnik Novak, Ivi Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. (Lk 24,36.38–40)

BESEDA O BESEDI

»VI STE PRIČE TEH REČI« Lk 24,35–48

Apostoli, ki so s svojimi očmi videli vstalega Kristusa, niso mogli molčati o tem izjemnem izkustvu, saj se jim je prikazal zato, da bi resnica o njegovem vstajenju preko njihovega pričevanja dosegla vse. Cerkev ima zato nalogo, da skozi čas nadaljuje to poslanstvo. Vsak krščen je poklican k pričevanju tako z besedami kakor z življenjem, da je Jezus vstal, da je živ in navzoč med nami. Vsi mi smo poklicani pričevati, da je Jezus živ.
Vprašam se lahko: Kdo je priča? To je tisti, ki je videl, si zapomni in pripoveduje. Videti, zapomniti si in pripovedovati so trije glagoli, ki opišejo njegovo identiteto in poslanstvo. Priča je tisti, ki je videl resničnost, a ne z ravnodušnim očesom, videl je in se pustil vključiti v dogodek. Zaradi tega si zapomni, vendar ne samo, ker zna natančno obnoviti dejstva, ki so se zgodila, ampak, ker so ga ta dejstva nagovorila in je doumel njihov globoki pomen. Zato priča tudi pripoveduje, zopet ne hladno in nezainteresirano, temveč kot tisti, ki je v to vpleten in je od tistega dne spremenil življenje. Priča je tisti, ki je spremenil življenje.
Vsebina krščanskega pričevanja je sporočilo zveličanja, konkreten dogodek, še več Oseba. To je vstali in živi Kristus, edini Zveličar vseh. O njem lahko pričujejo tisti, ki imajo osebno izkušnjo Njega v molitvi, v Cerkvi preko poti, ki ima svoj temelj v krstu,  hrano v evharistiji, pečat v birmi, in nenehno spreobrnjenje v spovedi. Iz te poti, ki jo vedno vodi Božja Beseda, lahko vsak kristjan postane priča vstalega Jezusa. Njegovo pričevanje je toliko bolj verodostojno, kolikor bolj to razodeva njegov evangeljski, vesel, pogumen, krotak, miren in usmiljen način življenja. Če pa kristjan pusti, da ga prevzame udobje, nečimrnost, sebičnost, če postane gluh in slep za vprašanja tolikih o ‘vstajenju’, kako bo lahko sporočal o živem Jezusu, kako bo lahko sporočal o osvobajajoči moči ter o brezmejni nežnosti živega Jezusa? Prav zato je naša naloga, današnjih njegovih učencev, da se pogovarjamo o Njem, in takrat je na poseben način z nami, je med nami. Drugi način, da je med nami, pa je zbiranje ob »lomljenje kruha«. (po: E. Mozetič)

3. velikonočna nedelja

Od 14. do 21. aprila 2024 bo v Sloveniji potekal teden molitve za duhovne poklice 2024 pod geslom »Prosite Gospoda žetve!«

Uvodnik škofa Andreja Sajeta: Prosite Gospoda žetve

Teden molitve za duhovne poklice nas spominja, da je poklicanost Božji dar, ki ga določena oseba prepozna in nanj odgovori ali pa ga zavrne. Božjega klica lahko nekdo ne sliši razločno in tako niti ne ve, da je poklican.
Živimo v svetu, kjer je okrog nas veliko glasov in hrupa, zato je klic v duhovništvo, redovništvo ali v misijonsko poslanstvo pogosto težko prepoznati. Tudi zunanje okolje danes duhovnim poklicem ni naklonjeno. Ovira pri odločitvi je tudi strah in nezaupanje. Ali bom zmogel? Sem res poklican? Poklicana oseba še ne razume narave klica in kaj to zanjo pomeni, z odgovorom pogosto odlaša.
Evangeliji poročajo, da se je Jezus ozrl po učencih in jih poklical. Ni jih prepričeval ali gledal na njihove kvalitete, enostavno jih je povabil, naj hodijo za njim. Nekateri izmed njih so nagovorili svoje prijatelje in jih pripeljali k Jezusu. Šele, ko so bili z Gospodom in z njim vztrajali na poti, so utrdili vero in poklicanost ter postali pravi nosilci oznanila novega življenja za druge
Teden molitve za duhovne poklice je za Cerkev priložnost za okrepljeno molitev, da bi poklicani prepoznali Božje povabilo in nanj odgovorili pritrdilno. Gospod kliče tudi po drugih ljudeh, zato pomislimo, ali je kdo v našem okolju, ki kaže znamenja Božjega klica. Nagovorimo ga in spodbudimo k razmisleku, ali ga Gospod morda kliče. Odločitev mora biti vedno njegova, svobodna in osebna. Molitev Cerkve pa je priprošnja Bogu, da poklicanim da svojega Duha razločevanja, poguma in trdne vere ter vztrajnosti na poti.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi te knjižice za teden molitve za duhovne poklice. Hvala tudi vsem, ki tudi sicer molite za nove poklice in za stanovitnost vseh, ki smo že odgovorili na Božji klic. Zahvaljujmo se Gospodu za poklicanost. Molimo vztrajno in z vero ter zaupajmo, da nam bo Nebeški Oče dal novih poklicev, ki jih Cerkev in naša škofija potrebuje. Naj bo Božji blagoslov in mir z vami vsemi! 
Msgr. dr. Andre jSaje, novomeški škof in predsednik SŠK

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V pičlih treh mesecih so zvonovi peli v slovo štirim našim naših župljanom.
Čisto ob koncu minulega leta, v soboto, 30. decembra smo se v poslovilni vežici v Trnavi, nato pa v šentrupertski cerkvi s sv. mašo od + Frančiške—Fanike Šram iz Trnave 47. vedno je bila dejavno vključena v življenje naše župnije, še zlasti pri bogoslužnem petju kot pevka v zboru in ljudskem petju. Naj se veseli pri nebeškem bogočastju.
V petek, 16. februarja, smo se pri poslovilni vežici na Gomilskem in nato v gomilski župnijski cerkvi s sv. mašo poslovili od +Viktorije Zmrzlak iz Grajske vasi 50a. Bog jo sprejmi v srečno večnost.
V soboto, 9. marca, smo se prav tako pri gomilski poslovilni vežici in v cerkvi s sv. mašo poslovili od +Antona Zupančiča z Gomilskega 12a. Naj bo deležen polnosti življenja v Bogu, v katerega je upal.
Na veliki četrtek, 28. marca smo se pri mrliški vežici v Trnavi, nato pa z sv. bogoslužjem v šentrupertski cerkvi poslovili od nenadoma preminulega +Franca Dolinška iz Trnave 47a. Na vrhuncu postnega časa se je izteklo njegovo življenje, pa naj tamkaj slavi večno veliko noč.
Vsi so zadnjem času zemeljskega življenja bili deležni zakramentalnega Božjega dotika. V njihovem imenu iskrena zahvala svojcem, ki ste svojim dragim izkazali svojo ljubezen tudi s skrbjo za njihov duhovni blagor!

Poročilo o vstajenju je začelo svojo pot v svet z ljubeznijo, ki je žene pripeljala h grobu. Tej ljubezni se je potem Jezus dajal spoznati v srečanjih in prikazanjih, s katerimi je utrjeval vero svojih vse do vnebohoda. Takšna ljubezen je učencem dajala moč in pogum, da so šli do koncev zemlje. Po takšni ljubezni smo tudi mi v tem času in v tem koncu sveta postali kristjani, učenci Jezusa Kristusa in priče njegovega vstajenja za naše brate in sestre.
Če ga bomo dovolj ljubili, ga bomo tudi mi prepoznali pod vsemi različnimi podobami, pod katerimi so ga prepoznali v tistem času: bil je tujec na poti v Emavs, bil je vrtnar v vrtu vstajenja, bil je neznanec na jezerskem bregu. Pomagal jim je, da so ga spoznali in verovali vanj. V moči Svetega Duha so o njem pripovedovali vsem in svoje besede potrjevali z življenjem in ko je bilo potrebno, tudi z mučeništvom.

MAŠNI NAMENI

NED. – 14.4.
3. velikonočna ned.
Lidvina, devica
Začetek tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Viktorijo Zmrzlak
Družinska sv. maša z birmanci
11.15 v Grajski vasi krst Zoje Topovšek

PON. – 15.4.
Helena (Jelica), kneginja
19.00 za +Vero, Viktorja in Vikija Jelen

TOR. – 16.4.
Bernardka Lurška, dev.
19.00 za +Rudolfa Zadobovška (god)
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 17.4.
Robert, opat
19.00 za vse +Sternadove

ČET. – 18.4.
Sabina Petrilli, redovna ustanoviteljica
17.00 za +Dragota in vse Ribičeve (v Šentrupertu)

PET. – 19.4.
Len IX., papež
19.00 za +Brankota Pikla in vse Jakcove

SOB. – 20.4.
Teotim (Teo), misijonar
12.00 Poroka Urše in Tadeja s sv. mašo (v Šentrupertu)
19.00 za +Marijo Pirš

NED. – 21.4.
4. velikonočna ned.
Anzelm, škof, cerkv. uč
Sklep tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Konrada Borštnerja

V tem tednu:
Seja ŽPS bo ta ponedeljek ob 20.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani vabljeni.

Sestanek za starše birmancev, ki so bili prejšnji teden odsotni, bo v sredo ob 17.30 uri. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Zala Jelen, Neža Rožič Kelenberger
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Mojca Strožer; II. Matic Basle, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« (Jn 20,26–30)

BESEDA O BESEDI

»MOJ GOSPOD IN MOJ BOG« Jn 20,19–31

Učenci so zapustili Gospoda med njegovim trpljenjem in so se čutili krive. Toda ko jih je Jezus srečal, jim ni naredil dolge pridige. Njim, ki so bili ranjeni v svoji notranjosti, pokaže svoje rane. Tomaž se jih lahko dotakne in odkrije ljubezen, odkrije, koliko je Jezus trpel zanj, ki ga je zapustil. V teh ranah se nas dotakne z roko nežna Božja bližina. Ko Tomaž, ki je prišel z zamudo, objame usmiljenje, preseže druge učence: ne veruje samo v vstajenje, ampak tudi v brezmejno Božjo ljubezen. In izreče najenostavnejšo in najlepšo veroizpoved: »Moj Gospod in moj Bog!«. Glejte, to je vstajenje učenca: zgodi se, ko njegova krhka in ranjena človeškost vstopi v Jezusovo človeškost. Tam se razblinijo vsi dvomi, Bog postane moj Bog, tam znova začnemo sprejemati sebe in ljubiti svoje življenje. – Na praznik Božjega usmiljenja nas najlepše oznanilo doseže po učencu, ki je prišel kasneje. Samo on je manjkal, Tomaž. Toda Gospod ga je počakal. Usmiljenje ne zapusti tistih, ki zaostanejo. – Naučimo se od zgodnje krščanske skupnosti, ki jo opisuje knjiga Apostolskih del. Prejela je usmiljenje in je živela z usmiljenjem.: »Vsi verniki so … imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval.« To ni ideologija, to je krščanstvo. – Potem ko je sveta Favstina srečala Jezusa, je napisala: »V trpeči duši moramo videti Jezusa Križanega in ne parazita ali breme … [Gospod], daješ nam možnost, da bi se vadili v delih usmiljenja, mi pa se vadimo v sodbah.« – Sama se je nekega dne pritoževala Jezusu, da izpademo naivni, če hočemo biti usmiljeni. Rekla je: »Gospod, pogosto izkoriščajo mojo dobroto.« Jezus pa na to: »Nič zato, moja hči, naj te ne skrbi, samo ti bodi vedno usmiljena z vsemi.« Z vsemi: ne mislimo samo na svoje interese, na posebne interese.
Danes Jezusova razorožena in razorožujoča ljubezen prebuja srce učenca. Tudi mi kakor apostol Tomaž sprejmimo usmiljenje, rešitev sveta. In udejanjajmo usmiljenje: samo tako bomo znova zgradili boljši svet. (po: E. Mozetič)

2. velikonočna nedelja – bela – ned. Božljega usmiljenja

Vera je Božji dar. Vera je milost. Rane, ki jih je Tomaž videl in otipal, so ga le razpoložile in pripravile, da se je odprl in zaupal vstalemu Odrešeniku. Tomažev dvomljivi in kritični duh daje trdno utemeljenost tudi naši veri v vstalega Zveličarja. Mi verujemo v Vstalega, ker zaupamo v pričevanje očividcev – apostolov, ki imajo dokaze za svojo vero. Nočemo biti podobni pismoukom in farizejem, ki so imeli mnogo dokazov za Kristusovo božanstvo, in vendar niso verovali. Za verovanje nam niso dovolj samo dokazi. Farizeji so celo nasprotno, kljub mnogim čudovitim delom, ki jih je Jezus storil, še bolj oslepeli in ostali zakrknjeni v neveri. Zato je Jezus tudi Tomažu očital, da se je preveč zanašal na osebna izkustva, premalo pa na njega samega in na pričevanje očividcev, in blagroval tiste, ki verujejo Besedi in pričam.
Do vere gre pot le prek križa. Tomaž je iskal in našel pot k veri preko ran na Križanem. V tem se močno razlikuje od nas. Križ – pa naj bo to Kristusov ali tisti, ki ga mora nositi vsak izmed nas, nas velikokrat odbija in nam jemlje vero. Sprašujemo se, kako more Bog dopustiti trpljenje ali preslišati vpitje ubogih. Tomaž je našel pot k veri, ker je sprejel stvarnost križa in globine ran, ki jih je ta križ prinesel.
Bratje in sestre, molimo drug za drugega, da bomo vsi jasno gledali na življenje z vero. Z njo sprejemali vse križe in rane ter vero preko tega vsak dan znova tudi krepili. Tako bomo postajali žive priče Vstalega in njegove neskončne ljubezni tudi v današnjem svetu. (po: Bogoslužno leto B)

Prav je, da se danes spomnimo —tudi pri obeh sv. mašah, da v tem tednu vstopamo v zadnji mesec priprave na prvo sv. obhajilo, ki bo v naši župniji v nedeljo 12. maja. Še prej bo prva sv. spoved bodočih prvoobhajancev. 20 otrok se pripravlja na zlati dan njihovega življenja, z njimi naj bi se tudi 20 njihovih družin, pa tudi vsa župnijska družina ali občestvo. Vsi župljani, ki so nam pri srcu ti dragi otroci in prihodnost župnije.
Teden kasneje pa bomo vstopili v zadnji mesec priprave na sv. birmo, ki bo na binkošti, 19. maja in na s slovesnostjo povezan škofov obisk. 24 je kandidatov za prejem zakramenta potrditve v veri in sprejetja poslanstva kristusovega pričevalca. Tu je dobra priprava še potrebnejša, da bi bili sposobni sprejeti neprecenljivi Božji dar, in da ga ne bi potem zapravili. Molimo!

Naslovljeno na vas

Zelo pomenljivo je to, kar navaja evangelij, da je Jezus med svojimi prikazovanji apostolom, zbranim v dvorani zadnje večerje, večkrat ponovil pozdrav ‘Mir vam bodi!’ Tradicionalni pozdrav, s katerim se zaželi mir, ‘shalom’, postane tukaj nekaj novega. Postane dar tistega miru, ki ga lahko samo Jezus da, saj je sad njegove korenite zmage nad zlom. ‘Mir’, ki ga Jezus ponuja svojim prijateljem, je sad Božje ljubezni, ki ga je pripeljala do smrti na križu, do prelitja svoje krvi, kot ponižnega in krotkega Jagnjeta, ‘polnega milosti in resnice’ (Jn 1,14). Sedaj je jasno, zakaj je sv. Janez Pavel II. hotel imenovati to prvo nedeljo po veliki noči, nedeljo Božjega usmiljenja, in to s točno določeno podobo Kristusove prebodene strani, iz katere prihajata kri in voda, kakor to pričuje apostol Janez, ki je to videl (prim Jn 19,34-37). Jezus je vstal in od Njega živega izvirata velikonočna zakramenta krst in evharistija. Kdor k njima pristopi z vero, prejme dar večnega življenja.
Sprejmimo dar miru, ki nam ga ponuja vstali Jezus, ter pustimo, da nam napolni srce s svojim usmiljenjem! (Benedikt XVI.)

Molitev družine

Gospod, ti veš, da nimamo časa.
Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno.

Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so željni pozorne ljubezni.

Ni vse tako, kot bi moralo biti. Morda res nismo lačni, slabo oblečeni ali brez doma. Smo pa utrujeni, razočarani in razboleli.

Toda ti, Gospod, ti lahko naš vsakdan spremeniš. V temnih dnevih lahkos svetlobo tvoje luči zažari novo življenje.

Zaupamo, da lahko napolniš naš dom z veseljem, srečo in ljubeznijo,
če ti le dovolimo vstopiti.

Vabimo te v našo družino, hočemo ti dati dom v njej.
Danes začenjamo delati prostore miru, sprave in odpuščanja,
da ti pokažemo, da mislimo resno.

Nič in nihče nas ne bo ločilod tvoje ljubezni, Gospod.
Ena družina bomo. Eno srce v Božjem srcu.
Pridi torej, Gospod, pridi v našo družino!

sv. Mati Terezija iz Kalkute

MAŠNI NAMENI

NED. – 7.4.
Ned. Božjega usmiljenja
Janez Krstnik de la Salle, duhovnik, redov. ustan.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona Šlandra, vse Koprivove

PON. – 8.4.
Maksim in Timotej, mučenca
19.00 za +Ido Lazar

TOR. – 9.4.
Maksim Aleksandrij., šk.
19.00 v čast Svete družine
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 10.4.
Domnij (Domen), škof, mučenec
19.00 za +Karla Semprimožnika

ČET. – 11.4.
Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Marijo Rojnik

PET. – 12.4.
Zenon Veronski, škof
19.00 za +Jožeta Zupančiča

SOB. – 13.4.
Ida, redovnica
19.00 za +Elizabeto –oblet. in Franca Obreza ter Jureta Bogataja

NED. – 14.4.
3. velikonočna ned.
Lidvina, devica
Začetek tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Viktorijo Zmrzlak
Družinska sv. maša z birmanci
11.15 v Grajski vasi krst Zoje Topovšek

V tem tednu:

Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Vabljeni!

Sestanek za starše birmancev bo v četrtek ob 17.30 uri v Domu srečanj.

Dežurni ministranti: Manca Glušič, Nika Ledinšek
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Sonja Mandelc; II. Barbara Cijan, Lara Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.